tniDUSKA kmj&nica V CELJU GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA' ŽELEZARNE ŠTORE IZVRŠITEV LETNEGA PROIZVODNEGA PLANA ‘za mesec marec Aglomeracija . . . . . . 23,1 Elektroplavž.......................................... 28.9 Jeklarna............................................. 26,0 Valjarna.............................................. 29,2 Siva livarna.......................................... 23,4 Livarna valjev....................................... 30,6 Obdelovalnlca valjev.................................. 25,7 Samotna............................................... 41,2 SKUPAJ PODJETJE (brez gredic) . .. 28,3 STORSKI ŽELEZAR, Glasilo delovnega kolektiva Železarne Štore — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik Staiie Ocvirk — Uredniški odbor: Janez Barboni, Du-! šan Burnik, Friderik Jemejšek, Anton Mackošek, Rajko Markovič, Stane Ocvirk, Stane Sotler, Niko Zakonjšek, in Ivan Žmahar — Tiska CP »Celjski tisk« Celje Pred dvajsetimi leti smo se v teli dneh borili z zadnjimi ostanki fašističnih divizij, predno smo jih razorožili, ali pa jih pognali preko meja naše domovine. Letos živimo v dvajseti svobodni pomladi; po naši zemlji je čutiti, je slišati postoterjeni ritem dela, tisoči in tisoči delovnih rok po poljih, po gozdovih, po rudnikih, tovarnah, po ladjedelnicah, vsepovsod neprekinjen polet, trd napor, zagrizeno premagovanje težav, nenehna snovanja in požrtvovalnost za še lepše prihodnje dni. V takem delovnem poletu bomo dočakali Prvi maj, najlepši praznik delavskega razreda vsega sveta. PRVI MAJ mednarodni praznih dela nas spominja vseh žrtev, ki so padle v borbi za dosego pravic, ki pripadajo delovnim ljudem. Krvava je zgodovina proslavljanja Prvega maja, ko so delovnim ljudem še povsod branili in preprečevali, prepovedali slaviti Prvi maj, simbol borbe delavskega razreda za svoje pravice. Četrti kongres- strokovnih sindikatov ZDA je leta 1884 postavil za cilj takmajšnjega delavskega gibanja, da do 1. maja 1886 izbojuje 8-urni delavnik. Ker so bili vsi napori v tej smeri zaman, je začelo 1. maja stavkati okoli 600 tisoč delavcev, od tega samo v Chicagu 40 tisoč. V spopadih s policijo je v Chicagu padlo, oziroma bilo ranjenih 200 ljudi, 1. kongres II. internacionale je leta 1889 razglasil prvi maj za mednarodni praznik dela, v spomin na krvave dogodke v Chi- cagu. Praznovanju prvega maja se je po razglasu Internacionale pridružil proletariat vsega sveta. Simbol delavskega boja je rasel na-navnost iz krvi. Leta 1892 je bilo v dneh prvomajskih proslav v Lod-,zu' na Poljskem ubitih in ranjenih 140 delavcev. Leta 1906 je 15 tisoč sarajevskih delavcev spremljalo na zadnji poti tovariše, ki so padli pod avstrijskimi puškami v dneh proslav. Slovenski rudarji so svoj praznik, prvič praznovali vkljub vojaški zasedbi revirjev že leta 1890: Hitler je, dosleden svojim neumnim idejam, leta 1933 demago-ško spremenil 1. maj v nekakšen »Nacionalni dan dela«, dan razredne sloge. Tudi katoliška cerkev je pred nedavnim razglasila prvi maj za praznik katoliških delavcev« toda zato, da bi tudi tako obdržali svoje položaje med delavstvom. V stari Jugoslaviji so potekale proslave 1. maja v duhu boja za delavske pravice, v boju proti vse večjemu približevanju buržuazije,iašizmu in nacizmu, proti poskusom ukinjanja že zdavnaj priborjenih pravic delavskih množic. Tudi Štorski delavci so praznovali prvi maj v težkih pogojih. Prva leta po prvi svetovni vojni je še nekako šlo, toda vsako leto je bilo slabše. Ni bilo več povork iz Štor v Celje na skupne proslave. Odhajali pa so med 27. APRIL mejnik v zgodovini slovenskega naroda kmete in tam v veselem razpoloženju, med pesmijo, med udarno, delavsko pesmijo praznovali svoj praznik. Zelo pomembno je obdobje praznovanja 1. maja med narodnoosvobodilno borbo v naši deželi. Proslava .1- maja 1942 v osvobojeni Foči je prerasla v veliko svečanost, ki so se je udeležili člani Vrhovnega štaba s tovarišem Titom na čelu. Istega dne so splitski skojevci sredi mesta na zvonik Sv. Duje obesili veliko rdečo zastavo s srpom in kladivom. 1. maja 1943 so Ljubljančani sredi sovražnikovih tankov in strojnic priredili veličastne demonstracije. Na ljubljanskem gradu so zagoreli kresovi, z glavne pošte pa sta zavihrali proletarska in slovenska zastava. 1. maja 1944. je iz ust 198 tekstilnih delavcev — jugoslovanskih internirancev v taborišču Mielsen v Nemčiji — zadonela po barakah Internacionala. Delavci so nato zažgali tovarno. Nemci so jih z orožjem pognali v gorečo tovarno, kjer so zgoreli. Leta 1945 je 1. maj pomenil osvoboditev Trsta, Gorice in Tržiča. Prvi maj je postal vseljudski praznik šele po zmagi Velike oktobrske socialistične revolucije v Sovjetski zvezi. V naši deželi pa sino po zmagi nad fašizmom proslavljali Prvi maj v znamenju naporov za obnovo in izgraditev, v znamenju delovnih zmag. 1. maja 1946 so pričeli graditi mladinsko progo Brčko-Banoviči. Sedaj slavimo Prvi maj v prizadevanjih za čim boljšo uveljavitev socialističnih načel, ki smo jih uzakonili v novi ustavi in v novih predpisih v duhu ustave, tudi v internih predpisih v delovnih organizacij ah, politično-teritorialnih skupnostih, v ustanovah in zavodih. Praznujemo ga v rezultatih oblikovanja naše zavesti, v rezultatih kritičnega in samokritičnega obravnavanja naše stvarnosti. Socialistični družbeni odnosi so postali pri nas dominantni, socialistični odnosi so pri nas tisti, ki dajejo temeljno značilnost naši družbi in naši domovini. Proizvajalci so življenjsko zainteresirani za nadaljnjo revolucionarno preobrazbo, zato moramo prisluhniti težnjam proizvajalcev, jih upoštevati in krepiti idejni boj proti nosilcem negativnih nazorov in aktivnosti. Krepiti moramo demokratične odnose v Zvezi komunistov, neizprosno bičati nesocialistične pojave in jih preprečevati, jačati moramo vlogo sindikatov in podpreti izvajanje nalog, ki so si jih zadali naši sindikalni odbori po obratih in oddelkih. Upoštevati moramo, da oblikujejo mladi ljudje nove nazore, zahteve in potrebe mladine je treba povezati s potrebami in možnostmi za nadaljnjo krepitev socialističnih družbenih odnosov. Vedeti moramo, da je v tem smisel in smoter življenja borcev, ki so vojno in revolucijo prenašali na svojih ramenih. S takimi načrti in v takih mislih praznujemo letošnji prvi mai. Ko so nemški bombniki brez vojne napovedi težko bombardirali Beograd in so fašistične tolpe z vseh Strani vdrle v Jugoslavijo, se je šele pokazalo, na kako trhlih temeljih je slonela zgradba kraljevine Jugoslavije. Vlada in kralj sta z državno blagajno zbežala iz države preko morja, vojska ni nudila pravega odpora in je kmalu kapitulirala. Z grozo v srcih so se ljudje spraševali: »Kaj sedaj, kaj bo z nami?« Počili so prvi odporniški streli, toda nihče še ni vedel nič točnega, kdo se vendar spušča v take avanture in se hoče postaviti okupatorjem po robu. Toda | to 'Streljanje in drugi znaki nepokorščine niso bili nič nepremišljenega, nič avanturističnega. Kmalu smo Slovenci doživeli nekaj, čemur iz-prva nismo mogli verjeti. Komaj tri tedne po zločinskem napadu na svobodoljubno ljudstvo, ko je okupator šele začel uveljavljati »novi red«, so se v Ljubljani zbrali zastopniki Komunistične partije Slovenije, ki je bila pobudnik sestanka (KPS je bila edina stranka, ki se ni umazala z udeležbo v proti-ijudski in korumpirani politiki protiljudskih režimov v stari Jugoslaviji), predstavniki Sokola, ki teptanje1 To je bil začetek nove dobe v zgodovini slovenskega naroda. Temeljne 'točke OF so namreč obsegale: neizprosno oboroženo akcijo proti okupatorjem, ki naj pomeni izhodišče za osvoboditev in združitev vseh Slovencev. Z osvobodilno akcijo in aktivizacijo slovenskih množic preoblikuje OF slovenski narodni značaj! Slovenske ljudske množice, ki se borijo za svoje narodne in človeške pravice, ustvarjajo novi lik aktivnega slovenstva. Po narodni osvoboditvi prevzame na slovenskem OF oblast kot celota in uvede dosledno ljudsko demokracijo. Narodna vojska na slovenskem ozemlju raste iz slovenskih narodnoosvobodilnih partizanskih čet in Narodne zaščite, kamor pozivajo vse Slovence. Napovedan je bil torej organiziran oborožen odpor proti okupatorju. OF,ni priznala razkosanja Jugoslavije, nasprotno, delovala je z vsemi silami za slogo in -enotnost naših narodov. Italijanski, nemški in madžarski okupatorji so nam grozili ž uničenjem. V največji stiski pa so se vendarle našli pošteni in hrabri Sinovi našega naroda in nakazali rovo pot, trnjevo sicer, toda edino iiiiiiMimimmiiiimniiiimiitiimiiiiiiiiiimmiimmimmiiMimiiiimiiiiMiMiiiimitii I * I I K prvemu maju, | I delavskemu prazr.iku | I . Čestitajo članom | I kolektiva | I Delavski svet | I in upravni odbor j I Sindikalna podružnica j I Tovarniški komite ZKS 1 1 Tovarniški komite ZMS 1 I Uprava podjetja f iiimimiimmiiiiiHiMmiiiimmiimiimiimmmmmniimimimimmiimmimmiii il it m lil Ài . cP P 'PA'Z m n m y£\\< pl Ü i * |§| § ü so postali nosilci demokratičnih teženj med naprednjaki, predstavniki krščanskih socialistov, ki so izražali demokratična in napredna stremljenja slovenskih katoličanov ter zastopniki slovenskih kulturnih delavcev, kot izpovedovalci naprednega in demokratičnega slovenskega duha. Ta sestanek — 27. aprila 1941. ■■—; je bil ustanovni zbor OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA, kot vseslovenske organizacije za boj proti okupatorju! Kakšno olajšanje za narod, ki je bil obsojen na po- pot, ki je vodila k ohranitvi našega naroda in k odpravi socialnih krivic. Ta način borbe je rešil slovenski narod pred uničenjem. Borili smo se proti zatiralcem in obenem za pravičnejšo družbeno ureditev. Kol takšen mobilizator vseh naprednih sil je Osvobodilna fronta prerasla po zmagi nad okupatorji v Socialistično zvezo delovnega ljudstva Jugoslavije, ki nastopa še danes uspešno in odigrava svojo vlogo pri oblikovanju politične in akcijske enotnosti naše družbe v težkih in odgovornih nalogah. Stran 2 »STORSKI ŽELEZA Rt Št. 4— 25. april 1965 IZ EKONOMSKIH ENOT Delavski sveti v. ekonomskih enotah so bili zadnji mesec močno aktivni, saj So morali reševati precej zamotana vprašanja proizvodnje, surovin, nabave osnovnih sredstev, delitve dohodka in druga vprašanja. Dejavnost je bila večja tudi zaradi tega, ker nekaterim članom poteka mandat, delavski sveti enot pa morajo še preko mandata opraviti nekatere pomembne naloge. ŠAMOTARNA. Delavski svet enote šamotarne je imel svojo 10. redno sejo 13. marca, na kateri je pregledal rezultate poslovanja enote v mesecu februarju. Ugotovil je, da je proizvodni plan prekoračen tako pri opeki, kot tudi pri malti, kar vsekakor predstavlja velik uspeh, dosežen s skupnimi močmi celotnega kolektiva. Delavski svet je na tem sestanku sprejel proizvodni plan za mesec april ter opozoril kolektiv, da stori vse za presego plana. Dalje je na tem zasedanju sprejel na znanje tudi tolmačenje tehničnega direktorja o bodočnosti obrata. Člani delavskega sveta so prepričani, da bo ves kolektiv Železarne Štore storil vse, da se razmere najbolj zastarele ša-motame uredijo in se prične z gradnjo nove šamotarne. Za celotno Slovenijo, to pa nekje v okolici Celja ali pa Štor. JEKLARNA. V obratu jeklarne -se je delavski svet sestal k 9. zasedanju dne 18. iharca. Obravnavani sta bili dve zelo pomembni vprašanji: osnutek pravilnika o delitvi osehnih dohodkov in družbeni plan za leto 1965. Po prvem vprašanju so člani delavskega sveta imeli več predlogov, kako bi omogočili bolj pravilno in stimulativno delitev osebnih dohodkov. Še pred to razpravo so imenovali komisijo, ki naj bi jim pomagala sestaviti pripombe na osnutek, katerega so pripravile strokovne službe. Razprava je bila živahna, delavski S16. zasedanja Na 16. rednem zasedanju DSP, ki je. bilo 24. amrca letos so člani poslušali in sprejeli poročilo vodje oddelka za izvoz in uvoz tov. Arzenšek Bogomirja o naši izvozno-uvozni problematiki. Poročilo, ki je bilo zelo skrbno sestavljeno, je osvetlilo našo celotno izvozno-uvozno politiko. Posebno je bila v poročilu obravnavana problematika uvoza surovin in rezervnih delov in opozorilo na skrajno štednjo materiala. Težave uvoza še do sedaj niso negativno vplivale na naše delo, kar pa ne pomeni, da je vse šlo rožnato. Največje težave so bile s preskrbo z magnezijem, livarskim grafitom, grodlji in različnimi rezervnimi deli. Pravilna politika in pameten uvoz samo najnujnejšega nam lahko morebitne težave ublaži. Sredstev za uvoz ni v dovoljni meri, še posebno zaradi tega, ker je 75 % retencijske kvote blokirano. Naš izvoz ni ravno velik. Izvažamo v glavnem valjane proizvode in nekaj valjev; z izvozom izdelkov sive livarne bi se naša plačilna bilanca tudi nekaj izboljšala. Letošnji plan izvoza bomo izpolnili, lahko ga pa tudi presežemo od česar bomo imeli samo koristi. V nadaljnjem je DSP obravnaval in sprejel pravilnik o nagradah za neprekinjeno zaposlitev v našem podjetju. Po tem pravilniku pridobi pravico do nagrade vsakdo po 15. in 30. letih neprekinjene zaposlitve, šteto od 15. maja 1945 dalje. Podelitev nagrad, ki bodo praktična darila, odredi delavski svet podjetja vsakoletno. Vsi tisti, ki si do 15. maja pridobijo pravico, bodo nagrajeni v tekočem letu, vsi pa, ki si pridobijo pravico po 15. maju bodo nagrajeni v naslednjem letu. Kdaj bodo nagrade podeljene, določa delavski svet podjetja. svet pa je sprejel sklep, da vse pripombe v obliki predloga pošljemo komisiji za sestavo pravilnika o delitvi osebnih dohodkov s pripombo, da jih v mejah možnosti upošteva, ko bo začela z dokončnim predlogom za delavski svet podjetja. Iz predlogov, ki jih je delavski svet jeklarne dal ni težko razbrati, da so osnutek res temeljito preštudirali in dali tudi pametne predloge, o katerih bo prav gotovo razpravi j ano. VALJARNA. Na 12. rednem zasedanju delavskega sveta valjarne dne 19. marca so člani delavskega sveta analizirali kritično stanje zalog surovin, probleme naročil in dolgove naročnikov. Zaloge siro-vin za ta obrat so tako pičle, da je zaradi tega resno ogrožen pravilni potek proizvodnje po. programu, ki omogoča kar največjo proizvodnjo tako po količini, kot po vrednosti. Res je, da vodstvo podjetja skupno z vodstvom obrata stori vse kar je v moči, da bi bile posledice takega stanja, kar se da majhne, vendar kar pač,ne gre, ne gre. Trenutno z žrtvovanjem znižanega dohodka rešujemo vprašanje ingotov z nabavo iz Siska, Nikšiča in Zenice; ti ingoti pa so dražji kar vpliva na dohodek. Ta rešitev je pač izhod v sili. Takšno stanje terja od operativnega vodstva obr rata, da sproti, z ozirom na razpoložljive zaloge surovin sestavlja programe valjanja in jih prilagaja zahtevam kupcev. Ko so analizirali terjatve do kupcev, so člani delavskega sveta bili mišljenja, da se bo stanje v drugem kvartalu izboljšalo; kljub temu pa so bili mnenja, da je dati prednost izdelkom za kupce, ki so redni plačniki. Delavski svet je izrazil prepričanje, da bo valjarna storila Vse, da bi dosegla kàr naj večji proizvodni in finančni učinek. Člani delavskega sveta so nadalje razpravljali še o strokovnem V letošnjem letu, ko bodo nagrade prvič podeljene, bo le-te prejelo okoli 500 zaposlenih. Tudi delavski sveti enot so se že odločili za sprejeti pravilnik po svojih razpravah. Delavski svet podjetja je obravnaval tudi od upravnega odbora predlagani poslovnik, katerega je tolmačila tovarišica Valdmanova. Poslovnik je prilagojen potrebam in delu organov upravljanja v podjetju in v ekonomskih enotah. Ta poslovnik urejuje poslovanje delavskega sveta podjetja, upravnega odbora in delavskih svetov enot, kar bo v mnogem pripomoglo k še boljšemu delu organov upravljanja. S poslovnikom, ki je bil sprejet, je urejena celotna normativna pot. Na 16. zasedanju je delavski svet podjetja tudi razdelil sredstva iz sklada skupne porabe, potem, ko so o razdelitvi predhodno razpravljali delavski sveti enot. Razprava o razdelitvi teh sredstev je bila temeljita, zato so sredstva tudi po najboljših merilih razdeljena. Delavski svet podjetja je nadalje tudi poslušal poročilo o službenih potovanjih tovariša ing. Zakonjška Nika, in Zelinke Jaroslava v Avstrijo; imenovana sta potovala po vprašanju idejnih in glavnih projektov za uporabo mešanice plinov v naši železarni. Prav tako je delavski svet podjetja poslušal in odobril poročilo komisije za disciplinske zadeve; na koncu je odobril finančno pomoč SZDL Svetina v znesku 20.000 dinarjev in tovarišici Bobek Mariji, vdovi pri nas zaposlenega delavca v znesku 60.000 dinarjev. Na koncu je na predlog enote elektroplavž popravil analitično oceno za delovni mesti: vozač vsipnega voza in žer-javovodja v vlivališču, ker so na teh delovnih mestih spremenjeni pogoji dela. izobraževanju delavcev in sklenili, da bo obrat nudil vso pomoč tistim delavcem, ki se bodo izobraževali za potrebe nove valjarne, katere gradnja je že začela. Razpravljali so tudi o delovni disciplini, HTV — vprašanjih in o tovarištvu v obratu. V cilju, da se razmere čim kar najboljše uredijo in s tem zagotovi povečana proizvodnja, povečana varnost pri delu in medsebojno tovarištvo med kolektivom. Na razširjeni seji dne 29. marca so obravnavali Pravilnik o akordih in normah, stavili tudi nekaj pripomb; vse to bo komisija proučila in skušala upoštevati. LIVARNA SIVE LITINE. Delavski svet livarne sive litine je na svojem zasedanju skupno s člani ZK in sindikalne podružnice obrata obravnaval najnujnejše potrebe po osnovnih in obratnih' sredstvih' Izredno zasedanje Zaradi važnosti pravilnika o oblikovanju in delitvi sredstev za osebne dohodke so se člani delavskega sveta podjetja dne 2. aprila sestali h prvemu izrednemu zasedanju; povabljeni so bili tudi obra-tovodje, vodje sektorjev, predstavniki sindikalne podružnice in ZK. Na tem zasedanju so obravnavali osnutek pravilnika o oblikovanju in delitvi sredstev za osebne dohodke, ki je že bil v razpravi na delavskih svetih enot. Že v razpravi sami je bilo podanih nekaj misli v zvezi z osnutkom po ekonomskih enotah, pa tudi komisija je š poskusnimi izračuni predlagala spremembe na osnutek. Poročilo in razprava o izdelavi osnutka sta dali članom delavskih svetov enot dobro podlago za obravnavanje, ki je bilo v celoti usmerjeno za tem, da se pravično stimulirajo vsi -— tako neposredni proizvajalci kot tudi strokovne službe. Delavski svet podjetja je z namenom, da bi bil pravilnik kar najboljše napravljen sklenil, da gre popravljeni osnutek pravilnika o delitvi ponovno v razpravo v delavske svete enot, kateri naj bi osnutek temeljito obdelali in dali še svoje pripombe ter priporočila, kar vse naj bi služilo za dokončno oblikovanje pravilnika, katerega naj bi potem sprejel delavski svet podjetja. Na tem zasedanju so člani delavskega sveta podjetja poslušali še poročilo direktorja finančnega sektorja o stanju plačane realizacije v letu 1965, ki ni niti najmanj ugodna za nas, saj nam kupci izredno mnogo dolgujejo. Delavski svet podjetja je sklenil, naj uprava podjetja dosledno izvaja vse predloge, katere je dal finančni sektor, potrdil pa delavski svet podjetja v cilju, da se finančno stanje v podjetju popravi. ki jih je potrebno letos nabaviti, da bi lahko nemoteno tekla .proizvodnja. Obr atovo dstvo je napravilo spisek potrebnega, kar je delavski svet enote odobril. Razprava, ki je tekla okoli nabave novega inventarja in je potekala res v smeri obnove iztrošenih naprav, ki še ovirajo proizvodnjo. H koncu so še sprejeli operativni plan za mesec april in to ločeno po izdelkih sive livarne. EKSPEDIT. Delavski svet ekspe-dita je na svoji 7. redni Seji razpravljal o osnutku pravilnika o delitvi osebnih dohodkov in dal nekaj svojih pripomb od katerih je zelo pomemben predlog, da se poveča dodatek na staž, ki je zastarel in smešno nizek, saj povečuje dodatek za 0,5 odnosno 1 dinar na uro po letih. Pripomb na predvidene nabave osnovnih sredstev obrat ni .imel. Delavski svet je na tem zasedanju podprl predlog ostalih delavskih svetov enot;' da se naj uvedejo nagrade za 15-letno in; 30-letno neprekinjeno ■ delovno dobp šteje od 15. maja 1945. leta. Podelitev nagrad pa naj bi bila svečana, da bi ostala bolj v spominu. Na koncu je delavski svet obravnaval in sprejel nekatere kadrovske spremembe v obratu. * ELEKTROPLAVŽ. ■ Na eiektro-plavžu je imel delavski svet enote v mesecu marcu- kar dve redni zasedanji. Na obeh zasedanjih so člani obravnavali pomembna vprašanja.ne samo za lastni obrat ampak tudi za celotno poslovanje podjetja. ’ Na prvem zasedanju so največji del razprave posvetili obravnavanju odgovorov upravi podjetja, ki se nanašajo na stimulativnejša nagrajevanja v obratu, posehno za delo ob nedeljah. Predlogi obrata sò za proučitev, posebno sedaj, ko delajo na uvedbi IV. izmene tudi v tem obratu. Ravno tako so Zahtevali ponovilo analitično ocenitev delovnih mest: žerjavovodja livne hale in vozač vsipnega voza, ker povečana proizvodnja peči zahteva povečano delo na teh delovnih me- stih. V zvezi nagrajevanja je bilo načeto vprašanje akordov, ki se bodo uvajali povsod tam, kjer,je to le mogbče. Obravnavali so še vprašanje notranjih odnosov in doslednega izvrševanja nalog po posameznih delovnih izmenah, tako, da bi se v bodoče tudi z rešitvijo tega vprašanja vplivalo na izboljšanje delovnih pogojev, proizvodnje in končno na povečanje osebnih dohodkov. Na drugem zasedanju so obravnavali predlog predvidenega pravilnika za norme v obratu elektroplavž, kateri je temeljito pripravljen, vendar v Celoti še ni sprejemljiv. Delavski svet enote elektroplavž se je zato odločil, da je najprej napraviti preizkusni izračun nato pa osnutek predlagati kolektivu v obravnavo. Na ta način bi res dobili tak pravilnik o normah, ki bi bil zadovoljiv tako za plav-žarje, kot tudi za potrebe proizvodnje. PROMET. Na 6. redni seji delavskega sveta enote prometa so člani obravnavali osnutek pravilnika o delitvi osebnih dohodkov in sklenili, da ga bodo z upoštevanjem dodatnih predlogov še enkrat obravnavali. Dalje so obravnavali namestitev kurjača parnih lokomotiv in sklenili, da na to delovno mesto namestijo tovariša Vrečko Viktorja, ki ima za to največ pogojev. Dalje so še obravnavali vprašanje delovne in tehnološke discipline. Določili so tudi VK strugarja za namestnika delovodje kurilnice in kooptirali v delavski svet enot do volitev tovariša Zajko Franca, ker jè dosedanji član delavskega sveta enote tovariš Logar Franc premeščen v HTV službo. ENERGETSKI OBRAT. V energetskem obratu so se člani delavskega sveta enot sestali na 9. redni seji in obravnavali osnutek pravilnika o delitvi osebnih dohodkov ter imeli s tem v zvezi nekaj pripomb. Obravnavali so tudi predlog družbenega plana podjetja, za 1965 in se pogovorili zlasti o tistem delu plana, na katerega izvršitev ali pa tudi neizvršitev lahko .'energetski obrat vpliva. Največ, so se zadrževali pri cenah o posameznih vrstah energije, ki niso stabilne, posebno zaradi nenehne rasti cen surovin in tehnoloških goriv. Sklenili šo; da bodo storili vse, da bg energije za osnovne obrate dovolj, kar pa ne pomeni da osnovnim ‘obratom, ka- kor' tudi ostalim ni potrebno štedi-ti z vodo, paro, plinom in kisikom. H koncu so obravnavali še predlog pravilnika o racionalizacijah V našem* podjetju in ga tudi sprejeli. Obravnavali so še nekatera vprašanja o delu obrata. Delavski svet uslužbencev je .na svoji seji .obravnaval predlog .družbenega plana podjetja ža .1965, katerega je tolmačila tovarišica Štor Angeja. Po razpravi, ki je bila zelo zanimiva, je delavski svet enote uslužbencev sprejel predlog družbenega plana za leto 1965. • Občni zbor sindikalne podružnice Železarne Občni zbor* kije bil 13. marca 1965 vsekakor lahko ocenjujemo kot enega izmed uspelih zborov; bil je dobro pripravljen in je sprožil vrsto vprašanj s katerimi, se bodo morali spoprijeti tako sindikalna organizacija kot organi upravljanja v kolektivu. V poročilu je bilo nakazano, daje obdobje od zadnjega občnega zbora po času sicer zelo kratko, vendar pa je bilo zelo dinamično in značilno tako po dogodkih pri nase kot .-tudi v svetuj Če hočemo, konkretno oceniti delo sindikalne organizacije, moramo' pri ocenjevanju dela upoštevati predvsem tiste osnovne cilje in na-loge, ki smo si jih zadali na zadnjem občnem zboru, ter naloge, ki nam jih jé postavil V. Kongres ZSJ in 8. Kongres ZKJ. Te naloge pa so naslednje: , - krepitev političnih, demokratičnih in mobilizacijskih vlog sindikata, kot aktivnega činitelja v vsakodnevnem družbenem dogajanju; — zavzemanje za nadaljnji razvoj in izpopolnjevanje delavskega samoupravljanja in socialistične demokracije; — podpiranje smeri splošno družbenega In gospodarskega razvoja ki objektivno omogoča, da se navedene naloge na osnovi subjektivnih sil realizirajo v čimširšem obsegu; Ob nadaljnjem družbenem razvoju je sindikalna organizacija zainteresirana za napredek gospodarstva, ki predstavlja osnovno in zagotovilo za višji standard. Zato je bilo osnovno, da družbeno politično aktivnost usmerjamo v nenehno prizadevanje za samoupravne pravice proizvajalca, njih odgovornost za samega sebe in do skupnosti. Za poglobitev njihovega strokovnega znanja, za splošni kulturni nivo, ža čim sodobnejšo organizacijo proizvodnje in poslovanja za visoko, produktivnost dela ih za' čiiu doslednejšo delitev po delu, V teh prizadevanjih je naša sindikalna organizacija imela uspehe ter smatramo, da se je okrepila politična, demokratična in mobiliza- cijska vloga sindikalne organizacije. Menimo, da je bil sindikat eden od faktorjev, ki se je zavzemal za nadaljnji razvoj in poglabljanje delavskega samoupravljanja, da'se je zavzemal za načela delitve po delu. Zavedamo se, da nas na tem področju čaka tudi v bodoče največ dela. Praksa delitve v . letu 1964 j è nedvomno pomenila korak nazaj od načel nagrajevanja po delu. Ni potrebno poudarjati slabosti v takem načinu nagrajevanja, ki povzroča^ jo tudi deformacije V medsebojnih .odnosih. Nadalje je bilo' v poročilu nakazano, da dobro izpeljano Vzpodbudno nagrajevanje po delu pomeni nedvomno Važno osnovo za uresničevanje samoupravljanja. Če opozarjamo na slabosti, ki so bile, moramo predloženi osnutek o formiranju in delitvi osebnih dohodkov čimbolje obdelati. Imamo še vedno zagovornike, ki so se opredelili za nagrajevanje po povprečju; Lak sistem zagovarjajo češ'saj je najbolj pravičen in, ne bo nobenih prepirov. Verjetno se ti zagovorniki ne zavedajo svojih,- oziroma pravic kolektiva, ki jim jih daje sistem nagrajevanja po delu, ali pa vidijo ndjboljši način kako se, skriti ža takšnim sistemom. V zvezi z novim pravilnikom o nagrajevanju menimo, da še mora sistem nagrajevanja po delu razvijati in izpeljati ne, samo na ekonomske enote,: temveč tudi na vzdrževalne obrate'in strokovne službe v podjetju. Ko razvijamo misli o samoupravljanju, o .načelih dobrega gospodarjenja ter o vlogi neposrednih proizvajalcev, moramo izhajati iz praVic katere smo dali samoupravnim organom. Nedvomno, da so samoupravni organi na nivoju podjetja dokazali svojo zrelost, da So nosilci napredka, da so se postavili v vlogo dobrega gospodar- ja ter pri odločitvah in sklepanju izločevali slabosti in osvajali sklepe, kateri so pomenili napredek za kolektiv. Kaj pa .delavski sveti enot? Pravice so še bolj omejene, ker ni materialne podlage. Kaj pa neposredno upravljanje, ki naj temelji na objektivnih možnostih dobrega gospodarjenja, učinkovitejšega spoznanja, da neposredno upravljanje pomeni najhitrejšo pot k .osvobojenem delu? Materialna osnova pa je odvisna od’produktivnosti dela, na katerem bi motali graditi sistem neposrednega upravljanja in sistem nagrajevanja. Vlogo neposrednega proizvajalca, kot zavestnega borca za čim boljše gospodarjenje v tej enoti, za čim boljše NOVI IZVRSNI ODBOR SINDIKALNE ORGANIZACIJE ŽELEZARNE ŠTORE Barbarič Janez dipl. ing., Centrih Jože, Gabršek Jože, Gašpar Branko, Klanjšek Albin, Knez Peter dipl. ing., Korent Konrad, Krajnc Emil, Logar Zdravko, Malec Boris, Pavič Milan, Pptočnik Viktor, Ropoša Boris, Sajovic Vlado, Skale Aleksander, Stefanie Ivan, Tratnik Zoran dipl. ing. Nadzorni odbor: Judež Ivan, Kavka Lidija, Miklavec Albin, Tanjšek Jaka, Zakonjšek Niko dipl. ing. izkoriščanje strojnih kapacitet, za. čim boljše storitve delovnih ur, za znižanje odstotka Slabe proizvodnje in še vrsto vplivov, kateri naj . , dajo smoter neposrednemu proizvajalcu -L upravljalcu. Ponavadi je v naši praksi dej- , stvo, da na sestankih, ko bi morali razpravljati o gospodarskih, problemih kot celote in o problemih- enote znova .začenjamo vprašanje osebnih dohodkov. Seveda se ob tej sklicujemo' ali pa nam služi. kot argument nizka zavest in nezrelost proizvajalca, ne,pa dejstvo, da jim drugih možnosti - za odloči- tve in vpliv nismo omogočili. Če bi proizvajalci v delovni enoti gospodarili in odločali o delu amortizacije, o delu sredstev za tekoče vzdrževanje, bi nujno spoznali, da je uporaba sredstev še tako povezana z osebnimi dohodki. Tako bi naši proizvajalci krepili svoj vpliv na to področje. S tern bi povečali krog samoupravnih interesov, kar bi pa istočasno poglobilo neposredno upravljanje. Družbeno ekonomske spremembe, ki se v individualnem proizvajalcu, kakor v kolektivu dogajajo, je treba upoštevati. Začetniška doba samoupravljanja je končana. Proizvajalci zahtevajo vedno jasnejše obrazložitve,, zahtevajo, da se pripombe upoštevajo, da se o njih razpravlja, ter dajejo konkretni odgovori. Ni slučaj, da se zahteve poedinih enot delavskega sveta enot spregledajo, odlagajo v arhiv,■ češ, • vi razpravljajte, saj Zato. imate vse pravite, kako. bodo, naloge izpeljane, bomo . pa prepustili času. — Če boste vztrajni bomo uredili, če pa ne se bo pa že uredilo pozneje ali pa pozabilo. - Le če bomo vsi izhajali iz središča proizvajalca in se zavedali, da so . vsi člani delovnih skupnosti enakopravni, naši pravilniki, zakoni in sklepi pa- veljajo Za vse enako,, za tistega, ki dela za strojem v livni jami,- v livarni, gradbenem oddelku, preddelavca, mojstra, ob-ratovodje, skratka za vse, daje po. trebno upoštevati mnenje proizvajalcev, homo imeli resnične osnove in enakost v kolektivu. Potem, ko je poročilo obravnavalo gospodarjenje v letu 1964: 0 uspehih in težavah, katere so onemogočile še boljše uspehe v letu 1964, je bilo poudarjeno, da je tesno s proizvodnjo povezana kadrovska problematika in standard delovnih ljudi. Tudi na tem področju se Srečujemo še z Vrsto nezadovoljivo rešenih vprašanj! Menimo, predvsem, da še vedno ni rešeno vprašanje sistema, kadrovanja. Fluktuacija delovne sile, je sorazmerno visoka, saj je v 1. 1964 zapustilo, delo 288 članov kplektiva, od. tega samovoljno 82. Posebni del kadrovske službe je izobraževanje. Sredstva za izobraževanje v'letu 1964 so dosegla vi- Program dela sindikalne podružnice za leto 1965 Na občnem zboru Sindikalne podružnice je bil sprejet sklep, da izdela novi Izvršni odbor na podlagi diskusije, ki je bila na občnih zborih sindikalnih podružnic po ekonomskih enotah in na samem občnem zboru sklepe, ki jih bo objavil Štorski železar, tako da bo lahko vsak z njim seznanjen in dal svoje pripombe. V naslednjem objavljamo program dela Sindikalne podružnice Železarne Store. 1. Sindikalna podružnica Železarne bo aktivno sodelovala pri pripravah za volitve v zvezni in republiški zbor. 2. Organizirali bomo predvolilne zbore, izvedli bomo kandidiranje in sodelovali bomo pri organiziranju volitev v organe samoupravljanja. Pri proslavah za dvajsetletnico osvoboditve bo naša sindikalna podružnica sodelovala pri centralni proslavi v Štorah in pri drugih manifestacijah, ki jih bodo v ta namen organizirala društva in druge organir zacije. 3. Sindikalna podružnica se bo vztrajno trudila za krepitev organov samoupravljanja. V ta namen bo sodelovala pri organiziranju večerne politične šole za člane samoupravnih organov in za funkcionarje političnih organizacij. Pri kandidiranju in volitvah za samoupravne organe bomo gledali predvsem na pripravljenost kandidatov za delo v teh organih, na njihovo vsaj minimalno razgledanost v ekonomiki podjetja in na to, da bo vsak posameznik sprejemal sklepe samostojno. Pri zasedanjih samoupravnih organov moramo doseči, da bo razpravljanje in sprejemanje sklepov popolnoma demokratično. Vsebino razprav na teh zasedanjih in dnevne rede sestankov je, treba pravočasno in v pristopni obliki posredovati vsem članom samoupravnih organov. 4. Utrditi in poživiti po treba delo delavskih svetov ekonomskih enot. Prva naloga na poti k temu cilju bo, da se izdela in sprejme pravilnik o delitvi dohodka in pravilniki za delitev v ekonomskih in pomožnih enotah. Pravilniki morajo dati DS ekonomskih enot možnost, da bodo te enote dobile lastno materialno podlago in da bodo v okviru svoje enote lahko samostojno razpravljali o svojem poslovanju. Določiti bo treba dolžnosti in kompetence DS enot; stremeti je treba, da postanejo DS enot resnično odgovorni za delo in uspeh enote, ki jo predstavljajo. 5. Izvršni odbor in kadrovska komisija pri izvršnem odboru bosta organizirala predlaganje in izbiro kandidatov za samoupravne organe. Kadrovska komisija bo skrbela za pomoč in izobraževanje delavcev, ki so se uveljavili pri delu sindikalne podružnice in v organih samoupravljanja. 6. Izvršni odbor in v ta namen postavljena komisija bosta redno razpravljala tudi o poslovanju in gospodarjenju v podjetju, svoje stališče in predloge bosta posredovala delavskemu svetu podjetja. 7. Pri delu v organizaciji sindikalne podružnice bomo težišče dela prenesli na komisije pri izvršnem odboru podružnice. Z izobraževanjem in izdelanim programom dela bomo krepili sindikalne pododbore v ekonomskih enotah, da bodo čimbolj samostojni pri svojem delu. 8. Že v toku letošnjega leta bo treba pristopiti k organiziranju 42-ur-nega delovnega tedna v vseh obratih in oddelkih naše železarne, kjer je to možno brez škode za delovni učinek enote. Osnova za prehod na 42-urni delovni teden so merila za nagrajevanje po delu. Pri izvršnem odboru podružnice je osnovana posebna komisija, ki bo pripravila stališče sindikalne organizacije. 9. Za izboljšanje družbenega standarda se bo sindikalna podružnica borila za boljši in kulturnejši način prehrane v železarni. Graditev stanovanj za naše delavce je prepočasna in še ni prilagojena novim načinom finansiranja stanovanjske gradnje. Podpirali bomo vse hitre in ekonomične načine gradnje stanovanj, kot so individualne gradnje, gradnje z lastno udeležbo in podobno. Posebno zanemarjena je skrb za izpopolnjevanje stanovanjskega fonda samskih delavcev in posebno še samskih delavk. Zato je potrebno še posebej skrbeti za redno graditev stanovanjskih prostorov za samce. 10. Sindikalna podružnica bo zastopala dograditev naselja Lipe s šolo in drugimi objekti, ki v to naselje spadajo. 11. Aktivnost HTV komisij bo usmerjena v to, da bo delo naših delavcev čimbolj varno. Zato morajo biti na razpolago zaščitna sredstva po količini in izbiri. Pri novih napravah in postopkih je potrebno upoštevati kot enega najvažnejših činiteljev varnost in zdravje naših delavcev. 12. Pri izvršnem odboru podružnice bo ustanovljena komisija za ženska vprašanja. Njena naloga bo, da skrbi, da bodo prišle v organe samoupravljanja in odbore sindikalne organizacije v večjem številu tudi ženske. Komisija bo opozarjala na specifične probleme žensk, o katerih bo sklepal tudi izvršni odbor podružnice in posredoval svoje stališče pristojnim organom. 13. Naša sindikalna podružnica bo zastopala stališče metalurških delavcev o skrajšanju delovne dobe in drugih olajšavah, ki jih predvidevajo zakoni za težke pogoje dela. 14. Tudi v prihodnje bo naša organizacija skrbela za obiske in podpo-. re bolnim članom. Pomagala bo reševati spore med svojimi člani. Tovariško bo opozarjala na napake manj discipliniranih delavcev in pomagala, da se novi člani čimprej in čim laže vključijo v kolektiv. 15. Komisija za rekreacijo bo skrbela za čimboljše izkoriščanje prostega časa naših delavcev. Sodelovali bomo pri organiziranju rekreacijskega centra na Svetini. Organizirali bomo letni oddih za naše člane na Rabu in Svetini. Vzpodbujali razne načine rekreacije, kot so izletništvo, potovanja, športne igre in podobno. Sodelovali bomo z DPD »Svobodo« pri formiranju in izvajanju kulturno prosvetnega dela. Za državne praznike in druge manifestacije bomo organizirali proslave s kulturnim programom. Izvršni odbor sindikalne podružnice Železarne Štore šino 65 milijonov dinarjev, Plani za letošnje leto predvidevajo 100 milijonov. Postavlja se vprašanje ali bodo ta sredstva dobro in upravičeno naložena. Nadalje je bilo v poročilu nakazano, da z novòspre-jetimi člani kolektiva premalo delamo, da jim posvečamo premalo pozornosti. Redki so primeri, da v’ obratu sistematično uvajajo novega člana v'delo, da se temeljito spoznas svojim delom, nevarnostmi in okoljem, v katerem bo preživljal dobršen del svojega-'časa.. Zavedati se moramo, da to mi naloga samo kadrovske službe, tem-’ več naloga nas vseh. O standardu je bilo poudarjeno; da so pogoji dela v Železarni takšni, da ugotavljamo iz leta' v leto več delovnih invalidov. Zdravstveni pregledi kažejo na to, -da je število obolelih že več kot 250. Zahteve enote in pa pogoji1; dela nas opozarjajo, na 10, da je treba intenzivno, vlagati sredstva za izboljšanje delpvnih pogojev. Če s tem ne bomo pričeli čimprej, bo delovnih invalidov vedno več, posledice takšnega stanja pa bomo nosili mi in. Celotna družba. O problemih prehrane je bilo nakazano, da imamo uveden topli obrok, ' s katerim pa smo rešili le vprašanje dodatne prehrane, ne pa osnovnega problèma. Danes topli obrok pomeni za poedine naše člane kolektiva edini obrok na katerega je naročen. Mnogo naših samcev se drugje ne prehranjuje ter so prepuščeni samim sebi. Menimo, do ba treba vlagati sredstva in iskati nujne rešitve tudi-za ta problem. Precej kritike je šlo -na-/račun - zdravstvene službe . in na račun zdravstvenega kadra. Sindikalna organizacija je večkrat o teh. problemih razpravljala, prevladuje pa mnenje, da v takšnih delovnih por gojih, kakor jih danes imamo, ne bomo dobili nobenega zdravnika. Zaradi tega je nujno, da pričnemo reševati zdravstveno službo v okviru materialnih možnosti. O vprašanjih stanovanjske problematike je rečeno, da smo v letu 1964 pridobili 34 družinskih stanovanj v Celju. Precej več stanovanj pa bi- morali imeti, če hočemo, da bi vsi, ki šo brez njih, le-ta dobijo. Saj je preko 70 prošenj nerešenih. Precej' kritike je -bilo tudi glede razdeljevanja Stanovanj,, saj,imamo primere, da družinsko stanovanje dobi samec ali pa se družinsko stanovanje dodeli nečlanu kolektiva. Te pripombe šo upravičene in jih. bo treba pri nadaljnjem delu upoštevati. Bodoče naloge sindikalne organizacije - Diužbeni' plan za leto 1965. je vsekakor osnova za široko mobilizacijsko vlogo sindikalne organizacije, če hočemo, da bo gospodarski uspeh uspešnejši in tudi izvršen. Od družbenega plana je odvisno, koliko bomo materialno močni za izvedbo vseh obvez, ki jih imamo do rekonstrukcije podjetja, družbenega standarda in skladov in s tem boljše nagrajevanje. Ena od važnih nalog je nagrajevanje po delu. V bodoče se bo sindikalna organizacija morala odločneje zavzemati za dosledno spoštovanje načel delitve po. delu. Skrbeti borno morali za poglabljanje vsebine in dela delavskih svetov enot, kar naj bi bil predpogoj za decentralizacijo, upravljanja. Odnosi sodelovanja in discipline Ko govorimo o samoupravljanju ne smemo mimo dejstva, da.se morajo naši odnosi v kolektivu odvijati na podlagi zakonitosti. Zato morajo organi samoupravljanja in upravljanja in vsak posameznik pri svojem delu zakonitost kot osnovo in izhodišče za tako delo. Kršitve osnovnih načel, delo samo zavirajo in ustvarjajo deformacije proti .katerim se moramo odločno boriti, Z odnosi je povezana tudi disciplina. Če pogledamo število kaznovanih v letu 1964 bomo Videli, da je bilo izredno mnogo izrečenih kazni — vsega skupaj.298. Pri organizaciji podjetja in organizaciji dela (Dalje na 4. in 5. strani) Iz kadrovskega poročila (Nadaljevanje iz prejšnje številke »Železarja«) Prevozi na delo in z dela Na delo in z dela se je v preteklem letu vozilo, z različnimi javnimi prevoznimi sredstvi, povprečno 857 članov kolektiva in je v ta namen podjetje izplačalo iz svojih sredstev 43,571.054 din ali, kakor smo že navedli v prejšnji številki »Železarja« 23,8 % več, kakor v letu 1963. Uvedena je bila nova redna avtobusna proga Štore—-Osredek in preskrbljene mesečne avtobusne vozovnice za delavce, ki se vozijo iz Celja. Premoženjsko stanje zaposlenih Jz kadrovske evidence je razvidno, da 72.2 % članov našega delovr nega kolektiva niso lastniki nepremičnin, 9,7 % ima Svojo stanovanjsko hišo, ostalih 18,1 % pa poseduje stanovanjsko hišo in več ali manj zemlje. Nad 5 ha zemlje poseduje 1,8% članov kolektiva. Izostanki z dela V letu 1964 smo imeli v podjetju 83.703 delovnih dni odsotnosti z dela, kar predstavlja 13,3 % od skupnega števila delovnih dni v letu in so za 0,9 % višji, kakor v letu 1963. __ Izostanki z dela, z ozirom na število delovnih dni odsotnosti, so pa za 10,1 % višji, kakor v letu 1963, predvsem, ker se je povečalo število zaposlenih, povečalo število dni rednega letnega in bolniškega dopusta. Po mesecih je bilo največ izostankov v j uliju in avgustu zaradi sezonskega koriščanja rednih letnih dopustov, najnižje pa v februarju. Statistični pregled odsotnosti z dela po mesecih Skupno izplačilo nadomestila OD zaradi bolezenskih dopustov je bilo v letu 1964 za 29 % višje, kakor v predhodnem letu. Ta porast je posledica večjega števila dni bolezenskega dopusta in višjih osebnih dohodkih v primerjavi z letom 1963. Kakšno je razmérje v odstotkih med številom delovnih 'dni odsotnosti z dela zaradi bolezenskih dopustov po mesecih in izplačilom nadomestila ÖD med letom 1963 in 1964 nam kaže naslednji statistični prikaz: Mesec v -izgubij. del. diti prim. z letom 1.963 % izplačila nadomestila OD v primer, z letom 1963 Januar 83,9 91,98 Februar 100,1 115.09 Marec 122,8 135.21 -.-. April 118,6 137,98 Maj 99,8 108,72 Junij , 120,0 142,02 Julij 116,4 116.50 Avgust 116,3 119.71 September 125,2 129,00 • Oktober 121,8 144,75 November 106,6 128,94 December. 133,6 173,94 Povprečje za leto 113,8 129,00 Meseč Odsotnost z dela delovnih dni % na skupno štev. del. dni v mesecu Januar 5.058 12,1 Februar 4.501 8.9 Marec 5.818 10,9 April 6.771 13,0 Maj 5.606 11,5 Junij. 7.731 14,9 Julij 9.239 18,0 Avgust 9.808 18,5 September 8.101 15,0 Oktober 7.65Ì 13,4 November 5.658 11.1 December 7.761 14,0 Skupaj 83.703 13,3 Na neenakomerno število in odstotek odsotnosti z dela po mesecih so vplivali redni letni dopusti, ki jih vsako leto največ koristimo v poletnih mesecih, ko so tudi šolske počitnice. Od skupnega števila odnostnosti z dela (83.703 delovnih dni) predstavlja po vzrokih odsotnosti: redni letni dopust 48,9 % izredni plačani dopust 2,4% tečaji in seminarji 0,52 % bolezenski dopust 33,7 % porodniški dopust 1,5% skrajšan del. čas — za -doječe matere 0,8 % ?fthšhfiza invalide 3,6 % predvojaška vzgoja 0,7 % izred. neplačani dopusti 0,8 % neopravičeni izostanki 0,4 % Ostali izostanki: suspenzi, delovne brigade, orožne vaje, pozivi na sodišče in zapor so bili v minimalnem odstotku. Izredni plačani dopusti so .bili v letu 1964 za 10,7 % višji, kakor v letu 1963. Porast je nastal predvsem s povečanjem števila dni za izredno izobraževanje in športna tekmovanja. Po vzrokih je odstotni razpored izrednih dopustov, glede na skupno število, naslednji: Vzrok odsotnosti Število dni % ria skupno . število dihi Smrt .ožjega sorodnika 280 14i0 1 Za poroke 105 5,2 Za rojstvo otroka 221 11,0 Za selitev 149 7,5 Za krvodajalstvo 114 '5,7 Za pripravo na -izpite 453 22,6 Seminarji in konference 110 '5,6 Zdravniški pregledi 89 4,4 Športno tekmovanje 115 5,6 Dan žena 209 10,4 Razno 155 7,7 Skupaj - : 2.000 g 100,0 Že končni rezultat primerjave, v gornji tabeli nam, zgovorno'kaže, da je na razliko v odstotku bistveno vplivalo povečanje osebnih dohodkov, katerih osnova služi za izračun nadomestila v času bolezenskega dopusta. - Napisali smo že, da za prvih 30 dni bolezenskega dopusta gre nadomestilo, v breme sredstev, ki šo podjetju dodeljena v tp namen, do določene višine. Za izostanke nad 30 dni pa gre nadomestilo v breme Zavoda za socialno zavarovanje. Tako vodi naš socialni oddelek tudi evidenco o izostankih ločeno. Iz navedene evidence pa lahko povzamemo, kako se giblje razmerje odsotnosti -do in nad 30.dni in prav tako tudi izplačilo nadomestila OD, V letnem povprečju je bilo za leto 1964 razmerje naslednje: Delovni dnevi odsotnosti Izplačilo nadomestila ÖD Q> Q) o m .;k,n -h T3 n c O ' ■ ■a; . «J «j > N « 55 45 i 100 57 43 100 Iz tega pregleda lahko zaključimo, da je do prvih 30 dni bolovalo več ljudi z višjimi' OD, sicer bi moral biti odstotek enak v obeh primerih. O bolniških dopustih bo vsekakor potrebno še več razprave neposredno v delovnih enotah, kjer je mogoča neposredna obravnava vsakega individualnega primera. Potrebno se bo resno lotiti dela za zboljšanje pogojev dela zdravstvene službe, poaojev dela na delovnem mestu, pa tudi izvajati ukrepe nad ljudmi, ki izkoriščajo t-renutne težave v zdravstveni službi in si po nepotrebnem »priborijo« bolezenski-dopust. Poseben problem so -izostanki zaradi nezgode. Nezgode« ločimo po svojem nastanku na nezgode »A« in »B«. Nezgode »A 20 steklenic piva v gostilno, kjer da je pivo že naročeno. Jezen se je vrnil s praznim kosem. Ali pa smo koga poslali v drug obrat po »au-genmas«. Iz drugih obratov,, če je kdo prišel v mèhanicnó,1; je navadno odnesel vzadaj obešen rep iz umazane čistilne volne. Splošno »komando« čez vajence je imel orodjar Vidic Peter. Bil je, majhen možic, pa še kar dobrodušen, Če je popil frakeljc žganja, je imel že dovolj in že je pričel pripovedovati šale. Če »ga« je imel pa preveč pod kapo, so ga skrili v zaboj za delavnico, da se je naspal; Vendar smo se pri if jem v stroki največ naučili,....čeprđv je- vedno zmerjal', če si mu prinesel pokvarjeno orodje. Izdelava orodja dp druge svetovne vojne je bila dokaj težavna saj ni bilo na razpolago jekla, kakor je to dandanes. Treba je bilo izbirati jeklo med starim železom, ga preizkušati in delati iz starega novo. Bilo se je treba pač znajti. Mnogo družin je v tistih časih propadalo zaradi pijančevanja mož. Delavska stanovanja so bila dokaj skromno opremljena. Redko kdaj je bilo slišati, da. bi si bil delavec lahko toliko prihranil, da bi gradil svojo hišo. Iz teh trpkih .spominov na nekdanje čase le stari ljudje lahko vidimo' razliko, kako je bilo nekdaj in kako danes. Cevno livarno je gradil stavbenik Jezernik iz Celja. (Sliko je odstopil Ahtik Anton iz gradbenega oddelka) (Nadaljevanje in konec) Priprave za olimpijski nastap so zahtevale od nas popolno pripravljenost, zato smo preostalih nekaj dni pred odhodom v domovino, sklenili čimbolj izkoristiti za ogled nekaterih znamenitosti. Udeleženci olimpijskih iger smo imeli brezplačne vozovnice za mestno železniško omrežje. Omenjeno ugodnost smo na veliko izkoriščali, posebno zadnje dni, ko smo hodili v olimpijsko vas le še jest in spat, preostali čas pa smo preživeli v mestu. Dokler smo imeli še kaj denarja, so nas zanimale predvsem trgovine, v katerih je bilo toliko zanimivega blaga, da se je bilo res težko odločiti za nakup. Zaradi boljšega pregleda nad artikli smo šli v veliko, desetnadstropno trgovino, v centru mesta, smo se še večkrat vračali, najbrž ne toliko zaradi zanimivega blaga, kot pa zaradi prikupnih, izredno okusno napravljenih mladih Japonk, ki so imele to nalogo, da so prijazno pozdravljale vsakogar, ki je vstopil v trgovino ali iz nje. Kaj se najbolj izplača kupiti? To je bilo zelo delikatno vprašanje za naše skromne devize. Kot večina tujcev, smo se tudi mi najbolj zanimali za tranzistorje ter foto in kino-kamere. TO šo po vsem svetu priznani izdelki, ki imajo poleg dru- gih tudi to dobro lastnost, da so zelo poceni. Za oko so bila izredno mikavna nacionalna oblačila Japonk — kimone, ki jih ženske nosijo zlasti ob svečanih prilikah. Omenjena' obla- Tokijski stolp je za 33 metrov višji od Eiffelovega čila pa so zelo draga, saj stanejo povprečno v našem denarju okrog 80.000 din. Poleg specifičnih japonskih artiklov je bilo na trgu tudi veliko ameriškega blaga. Ko smo potrošili denar za nakup raznih predmetov, smo čutili nekakšno olajšanje, kajti pri tako bogati izbiri blaga za široko potrošnjo se je bilo težko odločiti za nekaj, kar bi bilo morda v drugi trgovini lepše in cenejše. Zabavno življenje je v »tokijskem mravljišču izredno pestro. V kinomatografih predvajajo poleg •ameriških in zahodno evropskih veliko domačih filmov, med katerimi je večina takih, ki prikazujejo motive iz življenja Samurajev in to v stilu ameriških westernov. Ogledal sem si tudi predstavo v znamenitem gledališču Kabuki, čigar ansambel sestavljajo izključno moški in pomeni za Japonsko me-, tropolo veliko zanimivost. Za mene je bila predstava nerazumljiva, ne samo zaradi jezika, temveč zaradi njihove mistično folklorne temati-, ke, katero je vseskozi spremljala za nas tuja, eksotična glasbena spremljava. V Tokiu je okrog 10 tisoč nočnih lokalov, predvsem barov- in nočnih klubov, ker imajo med drugim na programu tu-id streaptease. Na kako visoki kulturni stopnji so Japongi; smo opazili v slehernem koraku. Skoraj neverjetna in za naše pojme nerazumljiva je njihova Vljudnost in ustrežljivost. Npr.; prve 'dni, ko se še nismo znašli v tem ogromnem mestu, smo hoteli priti v center pa nismo vedeli ne kot ne kam, zato smo vprašali mimoidočega domačina, v kar tero smer naj gremo. Le-ta nas je prijazno pozdravil s poklonom in nam pomignil naj mu sledimo. Šli smo v podzemno železnico, s katero smo se peljali nekaj postaj, nato nas je skozi labirinte podzemeljskih -hödnikov pripeljal točno, na Željeno mesto, kjer se je poslovil od nas z globokim poklonom. Ker nam je bilo nerodno izkoriščati to njihovo neizmerno ; postrezi jiyOst, smo si iz raznih zagat pomagali kar sami. Večkrat sem srečal mimoidoče, ki so imeli preko ust pripeto belo gazo, kot pri nas kirurgi; pozneje sem izvedel, dà so to ljudje, ki imajo prehlad ali gripo, da ne bi z virusi okužili svoje okolice; Japonci so izredno obzirni drug do drugega, to sem opazil zlasti z vožnjo z mestnim vlakom. Večina potnikov bere ali pa se bolj glasno pogovarjajo. Oblečeni so. zelo okusno in predvsem čisto, čistoča je pri njih splolT-pojem zase, saj v tem pogledu prekašajo še tako kulturne narode na svetu. Na splošno pa je,-čutiti na Japonskem močan Vpliy 7.DA. To se vidi zlasti v in-Tdilštiajij .kjer igra ameriški kapital posebno vlogo. Poleg Tokia smo si ogledali veliko pristanišče Yokohama, kamor so nas povabili prireditelji delavsko športnih iger. Poleg nas so nastopili tudi:.. 'sovjetski' tekmovalci v propagandnem nastopu, ki naj bi Kairo glavno mesto ZAR — mesto kontrastov Piše: TINE ŠROT VTISI Z OLIMPIADE simboliziral moč in bratstvo delavskega razreda. Predzadnji dan našega bivanja v Tokiu smo hoteli narediti izlet na znamenito sveto goro Fudžijamo. Toda avtomobila, ki nam ga je obljubila naša ambasada, ni bilo od nikoder. Nekoliko razočarani zaradi tega spodrsljaja smo se odpravili v mesto. Povzpeli smo se na tokijski-stolp, ki je podoben Eiffel-ovemu stolpu v Parizu, saj meri 333 metrov. Iz te višine smo uživali v pogledu na veličastno razsežnost največjega mesta na svetil. POVRATEK V DOMOVINO Po skoraj enomesečnem bivanju je nastopil čas odhoda. Kljub zani- na naši naslednji postaji v_ Bangkoku, kjer smo se zatekli k ventilatorjem, ki so nam pomagali lajšati neznosno vročino, katera je lebdela V izredno vlažnem zraku. Z našim letalom je potoval tuđi olimpijski zmagovalec Etiopijec Bikila Abebe, ki ga je na letališču v New Delhiju pozdravil sredi noči njihov veleposlanik. Pristali smo še za kratek čas v Karačiju in Abadanu. Ker smo potovali ponoči, 'smo bili prikrajšani za slikoviti pogled na Himalajo, ki si nudi potniku med poletom podnevi. Okrog 4. ure po egiptov-škem času smo pristali v Kairu. V glavnem mestu ZAR smo ostali dva dni, ker letalo, s katerim smo potovali, ni imelo direktne zveže, z Ena izmed piramid — grobnica faraona pri vasici Gizeh v bližini Kaira mivostim, izrednem vtisu, se nas je .počasi.'lotevalo domotožje, to se "ie 'videlo zlasti po teni, s kakšnim veseljem smo pripravljati prtljago. Se zadnjič sem zajel s pogledom olimpijsko vas; ki nam je v kratkem času nudila toliko pestrosti in nepozabnih doživetij, nato pa smo se odpeljali na letališče., ..-Okrog poldne po jugoslovanskem času smo sedli, v letalo nizozemske družbe KLM. Na ploščadi letališkega poslopja so. nam domačini mahali v zadnji pozdrav s svo-. jo svojevrstno, rekel bi skoraj ganljivo vljudnostjo. Iz sentimentalnega razmišljanja, me je vzdramilo naše letalo, ki je pravkar startalo. avtomobila. V trgovino, ki je- bila V nekaj minutah smo se znašli visoko- nad oblaki. Vračali smo se preko južne Azije in Egipta. Po štiriurnem poletu prèko neskončnega Pacifika, smo pristali na Filipinih. Za nekaj minut smo ' izstopili iz letala. Presenetila nas; je huda vročina,: tako, da smo bili v hipu mokri od potu. Nič boljše ni bilo Jugoslavijo- Za omenjeni čas .'je nosila stroške letalska družba. KAIRO — MESTO KONTRASTOV i Glavno mesto ZAR — Kairo — ima skoraj: 4 milijone' prebivalcev. Po sprehodu :v mestu, smo občutili strahovito 'spremembo okolja. To pa ni bilo nič čudnega, saj smo preleteli pot iz Japonske, kjer je bilo vse tako pedantno in, marljivo urejeno in se tudi po čistoči tako želo ražlrk-uje od.Orienta, ’! : Ogledali smo si1 tudi svetovno znane piramide pri vasici Gizeh, nedaleč od Kaira,, .ter znameniti muzej v središču mesta, ki predstavlja bogato kulturno manifestacijo antičnega Egipta. Iz Kaira smo leteli proti domovini v domačem letalu-càravelli. Za kratek čas smo sé ustavili v Atenah, nato pa smo po slabi uri poleta pristali v Beogradu. Ko smo stopili na domača tla, smo se šele zavedali, da je konec našega dolgega, enkratnega potovanja. Karlo Dobovišek (Nadaljevanje in konec) Spuntini ii Sl. svetovne vojne Naslednje dni našega bivanja v »Caserne de Libourne« je zburiia' novica, da prodirajo Nemci iz La Rochellea v smeri Bordeàuxa, kar kaže, da ga kani j o ponovno zavzeti. La Rochelle, močno utrjeno pristanišče ob Atlantski obali v neposredni bližini Bordeauxa so z nekaj močnimi, oklopnimi enotami in nekaj podmornicami še vedno trdno držali v rokah Nemci. Zdaj so skušali svoje tesno strateško področje razširiti — zato -so' vzeli na muho Bordeaux. Da- bi' propre-, čili Nemcem tako namero,, so Francozi mrzlično zbirali svoje sile in jih usmerjali na to področje. Ker je bila vsa glavna francoska armada odšla na fronto za umikajočimi se Nemci, so tu v zaledju ostale le skromne moči, tako bi prišel v poštev za. to akcijo tudi naš polk. Pripravljali smo se, čistili orožje —- kolikor smo ga imeli —- preštevali naboje in čakali na povelje dà krenemo. Dnevi pa so minevali, mi pa se nismo premaknili iz kasarne. Življenje je teklo dalje. Hodili smo na vežbe, poslušali politična predavanja, poslušali novice iz svetovnih bojišč in -čakali. • V življenju srečujemo ljudi, ki nam takoj padejo v oči. Morda sem bil nekako tak človek tudi sam. In ta »markantnost« mi je med vojno neredko, škbdbvala in mi naprtila marsikatero.-i nevšečnost. Tako je neredko- kak srborit Nemec iz vrste, -1$ji|r;nas je štalo tudi do sto mož,..'izbezal prav mene in to s ta-kimile .besedami: »Halo, ti dolgi iz bandijške dežele,, stopi ven!« In zopeTdem imel priložnost pozobati kàko bridko. Prav tako šem tudi tu v »Caserne de Libourne« nekemu ruskemu vojaškemu starešini nevarno zlezel v oči. Dobil me, je »na piko« kot temu pravimo. Ko smo nekega zgodnjega jutra, kot vsak dan, opravljali »zarjatku«, to je, jutranjo gimnastično vajo, je pristopil k naši četi. Ukazal je prekiniti vajo. Stali smo slečeni do pasu, on pa je stopal med vrstami in se smehljal. Potem je z'že znano komando »Smotrite vaški« dal ukaz za iskanje uši. Iz kupa oblačil, ki jih je imel vsak pred sabo na tleh smo potegnili vsak svojo srajco in pričel se je lov na mrčes! Starešina je tedaj stopil k meni in me z nasmeškom na obrazu pobaral, če imam mnogo uši. Dejal sem mu, da jih sploh nimam, ker jih v resnici tudi nisem imel. Starešina je naprg-vil presanečen obraz. Čudil se je kako da nimam uši, ker bi jih po njegovem pač moral imeti, kot so jih imeli ostali. »Potrpi malo!« je sarkastično dejal, stopil pred vrste in zaklical: »Fantje, kdo od vas ima mnogo uši?« »Tukaj, tovariš starešina!« se je oglasil nekak zanikem Čerkez. »Daj tule temu dolgemu Jugoslovanu uši, da ne bo več tožil, da jih nima!« Čerkez se je režečega se obraza vstopil pred mene in razprostrl svojo umazano srajco. Jaz šem moral svojo srajco nastaviti tako, kot da držim vrečo, Čerkez pa mi je v veliko zadovoljstvo starešine in vse čete — izjemà sp bili naši fantje — nametal vanjo kar kupe uši. »Egaldte — Eraternité — Libertà!« je sarkastično zadeklamiral starešina in odkorakal k drugi četi. Čeprav je bilo vse to storjeno bolj v šali, mi je vseeno stopilo globoko v želodec. Bilo je to tudi povod, da sem pričel razmišljati, kako bi prišel od tod. Ko pa smo se zvečer s- tovariši o tem pogovarjali, sem spoznal, da so tudi oni vsi mnenja, da bi morali poskusiti najti pot od tod. Začela sè je naša skupna akcija: poizvedovanje, iskanje zvez z Jugoslovansko misijo v Bordeauxu in zbiranje sredstev za na pot. Komanda, seveda o tem ni smela zvedeti . ničesar. V jugoslovanskem vodu, ki se je bil med tem številčno žriatno okrepil, so se pa tudi bili pojavili razni čudni ptiči. Tako smo imeli nekega moža, ki je trdil, da je po rodu Slovenec, rojen nekje v Nemčiji. Kazal je nekakšne slike mesta Kamnika. Tudi da se piše Kamnikar je dajal. Slovensko im znal niti besede, to je zagovarjal s tem, da je bil rojen na tujem. Družil se je navadno z nekim Dalmatincem, ki je imel nekaj več denarja in tudi govoril precej dobro nemško. Tisti dozdevni Slovenec je nosil seboj nekakšen instrument »pojočo žago«. Hodil je po mestnih lokalih in -igral, Dalmatinec pa ga jé spremljal ha kitari. Ne mislim se delati važnega, toda čisto zares se je meni tisti goslač zdel sumljiv. Preveč je bil polizan in eleganten. .Ko pa je nekega dne izginil in je z njim izginila tudi dalmatinčeva zlata ura in denarnica, so .se fantje spogledali. Dalmatinefc je besnel in nikakor ni maral verjeti, da je tatvina delo elegantnega goslača. Obtožil je našega Kladnika, češ, da je bil tisto jutro sam v sobi, celo udaril ga je. To je izzvalo pri fantih takšno reakcijo,' da je moral Dalmatinec pobrati šila in kopita. Ko se je čez nekaj dni vrnil je povedal kako je izsledi goslača nekje v Bordeaüxu s svojo zlato uro na roki. Na pomoč je poklical policijo, ki je goslača prijela in zaprla. Dalmatinec je dobil nazaj svojo uro in denarnico, policija pa še mu je še zahvalila, da ji je spravil v roke nemškega agenta, katerega je že delj časa zaman iskala. Ko smo nekega večera, kot že večkrat poprej, stopili v gostilnico tam tik ob kasarniškem zidu, smo naleteli na nekega Jugoslovana, ki / / 'r if- mam ŽOHAR Vlado V. P. 9469/8 Bi- GUŠILA DELOVNIH KOLEKTIVOV Tov. Antonija KOMERIČKI, v zdravilišču Topolšica, delavka iz šamotarne, pozdravlja vse člape in članice kolektiva ter se iskreno zahvaljuje za poslano darilo in za čestitke k dnevu žena. Tov. Rado MUHOVEC pošilja lepe pozdrave iz Niša, kjer je na odsluženju vojaškega roka in prosi naj se mu pošilja naše glasilo na novi naslov: M. R. V. P. 6592/26, Niš VE-6. Njegovi želji bo ugodeno. Tov. Jože KRAJŠEK, ki je na odsluženju vojaškega roka v Baru V. P, 6330/15, potrjuje prejem obeh številk Zelezarja in je zelo zadovoljen, da so bile objavljene njegove vrstice. Zelo se zanima, kako delajo in živijo njegovi ožji sodelavci, katerih zelo pogreša. Vsem sodelavcem iz mehanične delavnice pošilja iskrene pozdrave, prav tako pa tudi celotnemu kolektivu' Ob priliki dopusta se bo os.ebno zglasil. Tov. Marija BOBEK se zahvaljuje delavskemu svetu in upravnemu odboru za linančno. pomoč.’ Občinska šahovska zveza je v .marcu organizirala pod pokroviteljstvom Občinskega sindikalnega sveta sindikalno moštveno šahovsko ^prvenstvo celjske občine. Tokrat je bil odziv neverjetno močan in se je'za prvenstvo prijavilo kar 16 moštev. Zaradi tolikega števila prijavljenih je vodstvo turnirja izbralo tako imenovani švicarski sistem igranja, 'ki omogoča zaključitev turnirja' že po petih kolih. Igralni pari se namreč po prvem kolu izbirajo po moči, tj. po številu osvojenih točk. Tako se v teku turnirja pomerjajo vedno moštva s približno enakim številom . osvojenih točk, torej moštva približno enaka po moči. Naše moštvo je tudi tokrat bilo zelo uspešno. Osvojilo je že četrtič zapovrstjo naslov občinskega sindikalnega šahovskega prvaka. hač pošilja prisrčne pozdrave vsem sodelavcem. Tovariš KUKOVIČ Jože V. P. 1067/2 Skopje pozdravlja vse člane kolektiva posebej pa sodelavce — ognjevzdržne zidarje. Prisrčne pozdrave pošilja iz JLA tovariš STARKI Silvo V. P. 3286 Aleksinac. KOLAR Milan, V. P. 8496/3-13 Beograd pozdravlja vse v kolektivu in bi si želel v svojo delovno enoto dopisovati. Tovariš URSlC Jože V. P. 7451/2 Debar, lepo pozdravlja vse člane kolektiva. prane PENIČ, kis luži prav tako kadrovski rok se zahvaljuje za pošiljanje glasila. Lepe pozdrave pošilja vsem OCVIRK Marjan V. P. 5530/8 Osijek, in želi mnogo uspehov celotnemu kolektivu. Iz Zdravilišča Topolšica, kjer se trenutno zdravi, pošilja lepe pozdrave KRAJ ŠEK Marija in se obenem zahvaljuje za obisk in darilo ob Dnevu žena. Kljub temu, da je ravno naše moštvo edino igralo z vsemi najmočnejšimi moštvi, je vodilo vse od začetka. Naše moštvo ni pretrpelo nobenega poraza/doseglo pa naslednje rezultate: z Ingradom je zmagalo s 5,5:0,5, z Emajlirano s 4,5:1,5, z Občino Celje 4:2, s Cinkarno 3,5:2,5, s Klimo pa je v zadnjem kolu igralo neodločeno 3:3. Za moštvo so nastopali: Janežič, ing. Nečemar, Arzenšek B„ Gajšek, Arzenšek Š., Srami, Zabojnik in Potočnik. Moštvo je osvojilo lep pokal in, kot že omenjeno, že četrtič naslov občinskega sindikalnega šahovskega prvaka. Na drugo mesto se je uvrstilo moštvo Cinkarne, na tretje moštvo Ingrada, četrto je moštvo Klime, peto do šesto Občina Celje in.Teh-nomerkatpr itd. Člane našega kolektiva seveda v prvi j vrstu zanimajo naše domače novice, dogajanja, uspehi, problemi, skratka vse to, kar se dogaja v našem neposrednem okolju in o čemer nas po svojih močeh obvešča naše glasilo ŠTORSKI ŽELEZAR. Verjetno pa večini članov našega kolektiva ni znano,, da prejemamo v zamenjavo za naš List tudi glasila delovnih kolektivov tako iz naše republike Slovenije, kakor tudi iz drugih bratskih republik, kolektivov z naši dejavnosti sorodno in nesorodno dejavnostjo. Zato priporočamo interesentom, da se seznanjajo preko teh glasih tudi z dogodki 'in razvojem drugih delovnih organizacij. Glasila, ki jih navajamo po naslovih, so po želji na razpolago za izposojanje v strokovni • tehnični knjižnici našega podjetja. ALUMINIJ — Glasilo delovnega kolektiva tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič«, Kidričevo. AT — INFORMACIJE — Privredno-informativni list AUTO-TEHNE — Zagreb Ot) A—Ž Glasilo kolektiva ČP »Celjski tisk«, Celje BRATSTVO — List kolektiva tvornice »Bratstvo« . Novi Travnik CINKARNAR Glasilo delovnega kolektiva Cinkarne Celje DINOS -— Podjetje za oskrbovanje gospodarstva z odpadnimi sur rovinami, Ljubljana EMAJLIREC — Glasilo delavskega kolektiva Tovarne, emajlirane posode, Celje FARMIS •—• Glasilo farmacevt-sko-kemijskega kombinata Slovenije, Ljubljana FUŽINAR •— Mesečno glasilo ravenskih železarjev, Ravne na Koroškem GLAS UPRAVLJALCA — glasilo MEBLO — Nova Gorica INFORMACIJE — Informativni Ust JUGOKOMERCIJA iiimiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimmiMiiiiiiiim NAŠIM BRALCEM Ponovno naprošamo vse tiste, ki imajo kakršnekoli slike, ki zadevajo zgodovino našega podjetja, da jih posodijo uredništvu »Žele-zanja«. Slike po objavi vrnemo. Prosimo, da po možnosti napišejo tudi podatke, ki se nanašajo na sUko. Vsako objavo slike tudi honoriramo. INDUSTRIJSKI RADNIK — List za tehničko i ekonomsko obrazovanje IMT — Organ radničkog saveta industrije motora i traktora — Beograd LASTOVKA — Glasilo delovnega kolektiva tovarne nogavic Polzela KIZ — Tvornički Ust kemijske industrijske zajednice, Zagreb KRAJIŠKI RUDAR — List radnog kolektiva rudnika željezne rude Ljubija LITOSTROJ — Glasilo delovnega kolektiva Titovih zavodov Litostroj LIST KOLEKTIVA KOKSNO — HEMIJSKOG KOMBINATA »Boris Kidrič« Lukavac LIV —- List radnog kolektiva Že-lezare IUjaš METALURG — Ust radnog kolektiva Željezare Zenica METALURG — Vestnik na ko-lektivot na rudnici i železarnica »Skopje« Zveza za telesno kulturo PARTIZAN Slovenije, je dala društvu Partizan 4ß Kovinar Štore nalogo, da pripravi 18 pionirjev za telovadni nastop za DAN MLADOSTI, ki bo 25. maja 1965 v Beogradu. TVD Partizan -è| Kovinar je določil skupino 18 pionirjev, ki pod strokovnim vodstvom tov. OCVIRK Sonje pridno vadijo, da bi obvladali močno zahtevne vaje, s katerimi bodo sodelovali in nastopili skupno z ostalimi pionirji Jugoslavije òb nastopu DNEVA MLADOSTI, ki 1. do 2. 5. 1965 »VELIČASTNIH SEDEM« — ameriški barvna CS film 8. do 9. 5. 1965 »ZAKONSKI ZAVOD AURORA«,— zapadnonem-ški W film NAŠA FABRIKA —- List za društvena pitanja fabrike vagona Kraljevo . MONTAŽNO — List radnog kolektiva montažno projektnog pre-duzeča, Sarajevo NAŠI OBRATI SL glasilo steklarne POBEDA — List radnog kolektiva »Bobede« industrije mašina i zupčanika, Novi Sad RADENSKI VESTNIK — Glasilo delovnega kolektiva Radenska slatina RUDAR — Glasilo delovnega kolektiva Rudnika lignita Velenje RUŠKI DELAVEC — Glasilo tovarne dušika Ruše ŠAMOT s— List rudnika i industrije samota, Arandjelovac VIDEMSKI CELULOZAR — List kolektiva, Krško VJESNIK ŽELEZARE SISAK SMEDEREVSKA ŽELEZARA ŽELEZAR — glasilo kolektiva Železarne Jesenice Pionirji se dobro zavedajo pomembnosti sodelovanja na tem nastopu, zato tudi pridno in točno prihajajo na vaje, v šoli pa se pridno učijo, saj je to tudi eden od pogojev, da lahko sodelujejo. Z udeležbo na tem tako pomembnem nastopu pred predsednikom republike, bodo naši najmlajši pripadniki Partizana j-- Kovinar Store ponesti pozdrave štorskih železarjev predsedniku republike Maršalu Titu za njegov rojstni dan. 15. do 16. 5, 1965 »SEDEM IZZIVANJ«: — italijanska barvni CS film 22. do 23. 5. 1965 »ZAPLET« — francoski VV film 29. do 30. 5. 1965 »JAZ. PUSTOLOVEC« •— mehiški barvni film Naši šahisti zopet občinski prvaki Naši pionirji pojdejo v Beograd je vsako leto na rojstni dan Mar- Mi vsi želimo, da bi naši pionirji šala Tita. dostojno zastopali Štore. je bil tudi Dalmatinec. Za Belama-rič Anteja se je predstavil. Ko smo mu razložili kje se nahajamo in da se pripravljamo za odhod v Jugoslavijo, se je takoj navdušil, da pojde z nami, seve če ga sprejmemo. Soglašali smo. Še tisti večer je šel z nami-v kasarno. Naslednji dan smo uredili formalnosti v štabu in Belamarič. je vstopil v jugoslovanski vod. Ko pa sta se srečala z Dalmatincem, ki je že bil v vodu, sta se še tisti hip pričela obkladati z nekakšnimi sumničenji. Drug drugemu sta očitala heil-anje. Torej sta se poznala že' od prej, menda od nekakšnega sodelovanja z Nemci. Tako se' je tu zbirala vse bolj pestra druščina, njeno število pa je skoraj z vsakim dnem naraščalo. Čas pa je tudi nevzdržno hitel dalje in dan našega odhoda iz »Caserne de Libourne« se je vse bolj, približeval. Fantje so to . tudi čutili, zato so izrabili sleherno priložnost, da so ušli iz kasarne. Kadar so bila . vrata pri izhodu le prestrogo zastražena, fantje pa niso imeli dovoljenja za izhod, tedaj so počakali noči in tam v senci divjih kostanjev zlezli na barako, od tam pa prekobalili obzidje ter poskakali na ulico. Tako je nekega večera Ašič, ko je skočil raz obzidje, padel na nekega Francoza, ko je ravno tisti trenutek prikorakal po pločniku za obzidjem. Francoz se je grozno prestrašil, ker je mislil, da je napaden in da mu menda bije zadnja ura. Pričel je kričati ter klicati na pomoč. Fantje pa so se urno, kot vrabci razpršili na vse strani. Po cele noči so še nekateri drevili po mestu in zganjali vsakovrstne vragolije. Kdaj pa kdaj sem šel z njimi, toda, ne' vem, nikoli se nisem mogel'kàjJ ptidà vživeti v življenje, ki se je tam tiste dni nudilo človeku bodisi na ulici, V nočnih lokalih ali celo v zasebnih sobah. Zadržanje šibkejšega spola me je ob takih priložnostih. naravnost presenečalo. Bil sèm rojen na vasi, v hribih in v mladosti nisem videl in doživel kdove česa posebnega, zato si še v sanjah ne bi mogel predstavljati vseh surovih razvratnosti, ki jih zmore takale beznica tam zunaj ob kasarniškem zidu. Vedno sem bil nekoliko piker, zato sem tudi to pot zbadal fante, naj pohitijo, če še hoče kateri ujeti vsaj kakšno pohlevno kapavioo,, če že ne kar Ideš. Fantje .pa so sé mi smejali in me imeli za strahopetca. Nekega dne pa sem v kasarniškem stranišču naletel na enega naših fantov, — ker se živi, bom njegovo ime zamolčal, — kako se je krivil in stokal, ko je puščal vodo. Pozneje sem ga v sobi trdo prijel in priznal mi je, da mu iz spolovila teče gnoj. Imel je sijajno kapavico. Stvar sem prijavil in naslednjega dne je ves jugoslovanski vod odkorakal v am- bulanto. Pregled je opravljal neki kratkovidni možic — Rus, po vsej verjetnosti Žid. Delo je dobro opravil in odkril še nekatere grešnike, med njimi je bil, na moje veliko presenečenje, tudi stari Ante Be-lamarič. Bolniki so prejeli zdravilo, nekakšne modre krogljdce in te so .potem moč in dan zobali, kot kure zrnje. Nevem koliko je tisto zdravilo kaj koristilo. Da niso fantje popolnoma ozdraveli, sem se prepričal Ob neki priložnosti pozneje. V jugoslovanski vod je prišel tudi nek rudar po imenu Stane F. Njegovega priimka ne bom izdal, ker je bil zares zelo neprimeren in ga je fant, kolikor vem pozneje tudi zamenjal, pač pa naj povem, da smo se na račun tega vpdrega fanta in njegovega, za tiste čase prav tako veselega priimka večkrat od srca nasmejali. Stane je znal cel kup slovenskih partizanskih pesmi in še mnogo drugih reči, zato je bil pósebno dobrodošel v vodu. Naša slovenska' skupina, ki se je, kot sem' bil že omenil, vedno držala skupaj, je prav pridno snovala načrt za naš pohod v Jugoslavijo. Kcinčno je napočil, dan, ko smo smatrali stvar za zrelo. Dobro smo se oblekli, pobrali najnujnejše stvari za na pot in posamič ali največ v dvoje, kakor že mnogokrat poprej, v noči preplezali kasarni-ško obzidje ter odšli v noč. Zbrali smo se na dogovorjenem kraju zu- naj mesta: Potem smo za mestom odšli na vzhodno stran, kjer je bila tovorna železniška postaja. Da odpelje nekakšen tovorni vlak vsako jutro okrog četrte ure, so vedeli-povedati tisti, ki jim je bila zaupana - »maršruta«. Vlak pelje do Toulouseä, tam pa bomo morali poiskati spet kaj drugega. Pritihotapili smo se na postajo in tam zlezli v nek pražen potniški vagon, ki. je poškodovan stal na slepem tiru. Tu smo se kar udobno namestili na mehkih sedežih, da bi počakali »naš« vlak. France Bratušek, ki je bil, da tako rečem, duša vseh naših podvigov, še je izgubil med tiri na poizvedovanje. Dva tovariša sta odšla na stražo, ostali pa naj bi poskušali zaspati, Jaz zase vem, da šem bil preveč razburjen, da bi mogel zatisniti oko. Semkaj od ranžirnih tirov je bilo slišati piskanje lokomotiv, treškanje vagonških od,-bijačev, vmes pa so se mešali klici železničarjev, po polževo se je vlekel čas, kazalec né uri pa se je le počasi nagibal čez polnoč. Bratušek se je vrnil s poizvedovanja in povedal, da ni srečal nikogar, ki bi nam bil lahko nevaren. Za nevarne smo namreč šteli vse oborožene osebe kot so: žandarji, policaji, Oborožena milicija in drugi, ki bi nam lahko skušali preprečiti naše ukrcanje na vlak. Potem je Bratušek zopet odšel. Zamenjali smo straže in čakali. Od tretje do četrte ure sem prišel na vrsto za stražo. Stal sem ob progi, ko se je priplazil Bratušek. »Je že tu!« je dejal. Vedel sem, da ima v mislih naš vlak. France me je prijel za rokav in me je vlekel seboj proti vagonu, kjer so bili. ostali fantje. »Vzemite stvari! Gremo!« je šepnil. Urno smo vzeli vsak svoje reči in v koloni po eden sledili Bratu-šeku, ki nas je vodil. Neslišno smo stopali preko tirov in se med vagoni bližali gornjemu koncu postaje. Tam je stal naš vlak. Iz velike lokomotive je sikala para, krog nje pa so sem in tja migotale lučke premikačev. Vlaku smo. se približali od zadnje strani. V senci voz smo šli potem ob vlaku dalje. Prispeli smo do nekega živinskega vagona, ki, j e imel nastežaj odprta vrata. Tu se je Bratušek- ustavil. Z roko je zamahnil proti odprtemu Vagonu in šaljivo poltiho zaklical: »Izvolite vstopiti, gospoda moja, — vlak odpelje takoj!« Skobacali smo se v vagon in se v njem pomaknili na vsako stran v kot, da nas ne bi mogel opaziti, če bi kdo prišel mimo. Vrat namreč nismo ’ smeli zapreti, da ne bi z ropotom zbudili pozornosti železničarjev; Zdaj. je zlezel k nam v vagon še France, potem pa smo nestrpno čakali. Ob vlaku, mimo odprtega, Vagona je z lučjo v roki stopal železničar in sam pri sebi nekaj robantil. Bil je (Dalje na zadnji strani) V mesecu marcu 1964 Novosprejeti člani kolektiva : ZALOKAR Anton ie Paridola, NK delavec, livarna valjev; ŠTOBEN-CEL Štefan iz Štor, NK delavec, livarna valjev; KOVAČ Marija iz Šentjanža, NK delavka, komunalni oddelek; GRADIŠNIK Jožef iz Bukovja, NK delavec, elektroplavž; RANČAN Franc iz Straže na Gori pri Dramljah, NK delavec, elektroplavž; HRIBERNIK Olga iz Celja, NS uslužbenka, pripravnica v kadrovskem sektorju; ADŽANO-VlC Husein, NK delavec, ekspedit; VOVK Janez iz Babne gore, NK delavec, elektroplavž; DROBNAK Franc iz Štor, KV premikač, promet; SELAN Milan iz Štor, NK delavec, valjarna; KLEMENČIČ Marija, NS tehnični risar, v pripravi proizvodnje; JANEŽIČ Ervin iz Uniš, KV premikač, promet; LAKA Lazo, NK delavec, ekspedit; LAKA Petar, NK delavec, ekspedit; VIDOVIČ Milan, NK delavec, ekspedit; RADNJAKO Nikola, NK delavec, elektroplavž; SAVIČ Jovan, NK delavec, elektroplavž; VLADU-ŠIC Đuro, NK delavec, elektroplavž; MOMI C Branko, NK delavec, elektroplavž; SAVIČ Jovan, NK delavec, elektroplavž; KNEŽEVIĆ Miloš, NK delavec, elektroplavž; VUJASINOVIC Jovan, NK delavec, elektroplavž; CVIRN Jožef iz Štor, KV obratni elektrikar, elektroobrat; ŠKORNIK Emil . iz Dobrine, KV obratni elektrikar, elektroobiat; NIKOLIČ Rosvita iz Štor, SS tekstilno kemijski tehnik, razvojni oddelek -g kemični laboratorij; LAVRIHA Ernest iz Loke pri Žusmu, NK delavec, ekspedit; TURNŠEK Jožef iz Vrh pri Tehar-jih, KV strugar, mehanična delavnica; PODGORŠEK Karl iz Celja, KV kurjač, livarna sive litine; KOMPOLŠEK Štefan iz Babne reke, NK delavec, valjarna; HERCOG Mihael iz Lažiš, NK delavec, valjarna; ŽLENDER Nikola iz Babne reke, KV premikač, promet; BER-LOŽNIK Valter, iz Celja, KV obratni elektrikar, elektroobrat; PAJK Franc, iz Brez nad Laškim, NK delavec, valjarna; PENIČ Franc iz Dobrine, KV premikač, " promet; RUPNIK Robert iz Grobelc pri Slivnici, NK delavec, livarna sive litine; OPREŠNIK Janez iz Voduc, KV livar, livarna sive litine; FENICO Jože iz Škrnic, NK delavec, livarna sive litine; GABRŠČEK Anton iz Krajnč, KV strojni ključavničar, mehanična delavnica; HORVAT lvan iz Bobova pri Šmarju, KV. strojni ključavničar, mehanična delavnica; VODEB Mihael iz Štor, PK varilec, mehanična delavnica; PERTINAĆ Ivan iz Brez nad Laškim, NK delavec, elektroplavž; KOVRLIJA Mirko, NK delavec, ekspedit; KURBALIJA Suro, NK delavec, ekspedit; VRANKOVIČ Lazo, NK delavec, ekspedit; ŠKOBERNE Jožef, doma v Štorah, KV livar, livarna sive litine; ČAVŠ Friderik iz Loke pri Žusmu, NK delavec, livarna sive litine; KOLAR Engelbert iz Grobelc, KV strojni ključavničar, mehanična delavnica; FERLEŽ Milan iz Bodreža, NK delavec, jeklarna; ZAKOVŠEK Franc iz Bukovja, NK delavec, valjarna; LANGERŠEK Frahc iz Razgorja pri -Vojniku, NK delavec, livarna sive litine; ŽOHAR Kari. iz Vrh,’ elektrotehnik, energetski obrat; ŠUMEJ Anton iz Nove vasi pri Šentjurju, KV elektrikar, elektroobrat; TURNŠEK Franc iz, Gorice pri Slivnici, NK delavec, elektroplavž; PEVEC Rudolf iz Grobelc, NK delavec, livarna sive litine; KOLAR Jožef iž, Trna pri Šentjurju, NK delavec, jeklarna; PUNGARŠEK Karl iz Celja, NK delavec, elektroplavž; PLEVNIK Janez iz Kristan vrha, NK delavec, elektroplavž; STAN-ČEVIČ Stevan, NK delavec, ekspedit; HITI Edvard iz Štor, strojni téhnik, uprava osnovnih sredstev; SELINšEK Janez iz Celja, instalater centralne kurjave, KV, energetski obrat; GRAČNER Stanislav iz Ravna pri Dobju, NK delavec, livarna sive litine; BOBEK Ivan iz Šentvida pri Planini, NK delavec, elektroplavž; FENĐRE Franc iz Javorja, NK delavec, livarna valjev; LIPAR Štefan iz Zg. Tinskega, NK delavec, livarna sive litine; OLUP Franc iz Tepanja pri Slov. Konjicah, gradbeni tehnik, uprava osnovnih sredstev. Odšli iz podjetja: GRMEK .Franc, delavec na elektroplavžu, je samovoljno zapustil delo; ŽLENDER Jožef, pomočnik formarja v livarni sive'litine, je samovoljno zapustil delo;: DEČMAN Milan, strugar v mehanični delavnici, odšel v JLA; KOPRIVC Primož, zabijač v valjarni, odšel v JLA; PEČNIK Jože, strugar v obdelovalnim valjev, odšel v JLA; SORČAN Anton, strugar V obdelovalnim valjev, odšel v JLA; SKOK Jožef, elektrpmehanik v elektroobratu, odšel v JLA; KOLAR Milan, sušilec gline, šamotar-na, odšel v JLA; POTRATA Florijan, strugar v obdelovalnim valjev, odšel v JLA; SORČAN Karel, strojni ključavničar na prometu — kurilnici, odšel v JLA; HRIBERNIK Valentin, pomoč. pazn. drob. rude na elektroplavžu, odšel v JLA; LA-BOHAR Alojz, premikač na prometu, odšel v JLA; NOVAK Anton, premikač na prometu, odšel v JLA; STRUŽNIK Janez, premikač na prometu, odšel v JLA; SKALE Jurij, delavec na elektroplavžu, je samovoljno zapustil delo; AĐŽA-NOVIČ Husein, delavec na ekspe-ditu, odšel v poskusni dobi; ROZMAN Karl, preglednik vodovodov v energetskem obratu, odšel sporazumno s podjetjem; ŽOHAR Vladimir, strojni ključavničar v mehanični delavnici, odšel v JLA; SKORNŠEK Jožef, instrumentalec v energetskem obratu; OCVIRK Stanislav, drobilec v Samotami, odšel v JLA; ŠTARKL Silvester, strugar v mehanični delavnici, odšel v JLA; KUKOVIČ Jožef, delavec v jeklarni, odšel v JLA; KOSEC Gregor, zakladalec v livarni Sive litine, odšel samovoljno iz podjetja; RUPERT Ivan, zakladalec v livarni sive litine, je samovoljno zapustil delo; FAJS Stanislav, delavec v Samotami, odšel v JLA; PLAHUTA Ivan, delavec v jeklarni, star 58 let, je bil zaposlen v tem podjetju preko 18 let, sedaj je invalidsko upokojen; SIKOŠEK Danijel, strugar v obdelovalnim valjev, je odšel sporazumno s podjetjem; GAJŠEK Alojz, žerjavo-vodja v obdelovalnim valjev, odšel po lastni želji; BOGATAJ Alojzija, KV izmenska kuharica v Počitniškem domu na Svetini, odšla po lastni želji; GUSKA Stevan, delavec v jeklarni, odšel samovoljno iz podjetja; ERJAVEC Alojz, kurjač na prometu, odšel po lastni želji; IVENCNIK Anton, star 60 let, v tem podjetju zaposlen preko 14 let; kot VK kovač v mehanični delavnici, sedaj je redno upokojen; DROBNAK. Franc, premikač ha prometu, je odšel v poskusni dobi. Poročila sta se: ŠUMEJ Jurij iz priprave proizvodnje in BEKUŠ Stanko iz energetskega obrata. Naraščaj v družini so dobili: SEME Ivan iž valjarne; GORIŠEK Franc iz elektroobrata; TR-ŽAN Marjan iz skladišča; PEČEK Jože iz ekspedita; ŠOLINC Milan iz valjarne; ŽOLGER Vinko iz valjarne; PESJAK Alojz iz ekspè-dita; SIVKA Silvo iz elektroplavža; BORŠIČ Vinko iz obdelovalnice valjev; SPOLENAK Franc iz obdelovalnice valjev, ĐURĐEVIČ Anica iz finančnega sektorja in LEŠEK Jakob iz jeklarne. Izostanki v mesecu! « februarju : Zaradi bolezni je bilo izgubljenih 3403 delovnih dni, zaradi rednega letnega dopusta 1235, zaradi izredno plačanega dopusta 171; zaradi opravičenih izostankov 37, zaradi neopravičenih izostankov 28 in zaradi ostalih izostankov 408 delovnih dni, torej skupaj 5282 delovnih dni. NEZGODE Elektroplavž: VODENIK Andrej. Pri posluževanju grabilca se je na spodnji strani grabilca zagozdil kos železne pločevine. Da bi odpravil napako je odprl grabilec, pri tem pa je pločevina zanihala in ga udarila po levi strani obraza in levem kolku. . Jeklarna: ŽURAJ Franc. S -kleščami je izvlačil ingot iz Rokile. Pri tem so mu klešče zdrsnile. Padel je in se ob dotiku žareče kokile opekel na podlaktu desne roke. PANIČ Daniel. Dvignil je kapo kokile, da bi jo zapel na drog. Kapa mu je zdrsnila iz rok in mu padla na palec leve noge. Valjarna: GAJŠEK Vlado. Pri menjavi valjev ga je sbdelavec udaril z veznim vijakom po palcu desne roke. VOGA Valentin. Z železnim drogom je ročno potiskal štiriosnik. Pri tem mu je drog zdrsnil in ga stisnil ob tračnico za sredinec desne roke. TERŽAN Hinko, Pri oljenju valjanih palic je sodelavec obračal palico in ga pri tem s koncem palice ranil na zapestje leve roke. ..KOŠTOMAJ Jože. Stisnilo mu je sredinec leve roke, katerega je vtaknil v izvrtino droga za dviganje vrat plainenične peči. ,Ko je dvignil vrata je slabo pritrjena protiutež zdrsnila pò drogu in mu poškodovala omenjeni prst. Livarna valjev: LOVRENČAK Jakob. Zaradi slabo z verigo zapetega vlivka se je veriga snela in mu je vlivek padel na peti prst leve roke. ZALOKAR Anton. Pri čiščenju 25 tonske ponovce mu je priletel kos žlindre v zapestje leve roke in mu povzročil dva centimetra širok urez. ;, Livarna sive litine: KOKLIČ Martin. Pri postavljanju z žerjavom mu je stisnilo prst desne roke. Imenovani se je poškodoval še enkrat, ko je sejal granule na vibracijski rešetki. V desno dfco - mm je. priletel kovinski delec. Taka ima v enem mesecu kar dve nezgodi. KAČIČNIK Jurij. Pri brušenju mu je kljub zaščitnim očalam priletel odbrusek v levo oko. Samotama: POLAK Maks. Zaradi nepritrjenega podplata na zaščitnih čevljih se je spotaknil in padel. Pri padcu je udaril z levo roko po prekucniku in si težje poškodoval palec leve roke. PLAVČAK Štefan. Z opeko naložen voziček je peljal od III peči, pri tem pa ni opazil stoječ federal ob katerega je zadel (ob ročico federala) in si težje poškodoval tretji prst leVe roke. VIDMAJER Stanka. Pri stavljanju deske z opeko v leseno polico, je zadela ob nosilec, zgubila ravnotežje in z roko podrsala po neobdelani letvi ter se zaskalila. v palec desne roke. Mehanična delavnica: ZORC Franc.. Valj na stroju za okrivlja-nje pločevine se je pri dviganju zagozdil v vodilo. Ko je premaknil Valj z roko je popustilo navojno vreteno. Vodilo je sedlo nazaj v ležišče in mu stisnilo četrti prst leve roke. ŽIBRET Anton. Delal je pri montaža pokrovov za plamenično peč. Zaradi prepiha na delovnem mestu je hotel zapreti smučna vrata, ki so bila odprta. Vrata so se snela iz tirnice in ga udarila po desnem kolenu. Promet: GRADIČ Jože. Pri prehodu iz kovačnice v prostor za varjenje, je stopil na odpadek okroglega železa. Zgubil je ravnotežje, se vlovil na desno j nogo in' si jo pri tem poškodoval v gležnju. BURIČ Mirko. Pri razpenjanju ozkotirnih vozičkov mu je sprenja-ča stisnila kazalec leve roke. ROMIH Alojz. Brusil je staro sekiro na brusilnem stroju. Sekiro mu je potegnilo med brusilno ploščo in nastavek, pri tem pa mu je poškodovalo drugi in tretji prst desne roke. Odlomljen nastavek pa ga je udaril v spodnji del trebuha. STOJAN Jože. S parnim žerjavom-je brez. predhodnega dogovora z nadpremikačem zapeljal žerjav na kretnico. V tem trenutku pa je prišlo do trčenja zaradi odbitih vagonov pri premiku- normalno tirnih vagonov. Žerjav je prevrnilo, on pa si je poškodoval prste leve. roke. SELIČ Franc. Po elektroVarenju je čistil zvar s čistilnim kladivcem brez'zaščitnih očal. Drobec žlindre mu je poškodoval desno oko. Ekspedit: KALUŽA Avgust. Pri. prekladanju elektrod s kamiona na vagon je padel in s komolcem udaril po stranici vagona. (Nadaljevanje z 10. strani) zavirač, ki je šel.na' zavorni vagon tam na koncu vlaka. Ničesar ni opazil. Oddahnili smo se. Zdaj sincr lahko pričakovali, da bo vlak vsak hip potegnil. Napeto smo prisluškovali. Tedaj pa je tam daleč spredaj zapiskala lokomotiva; Vagoni so-se stresli in zaškripali, kolesje pod zavorami je zacvililo in vlak se je počasi premaknil. Oddahnili smo se. Stal sem ob odprti lihi in gledal kako. so še postajne Razvojni oddelek: MOG1LNICKI Niko. Pri določevanju, ogljika • in žvepla'"v vzorcu jekla se mu je zdrobila porcelanska cev, katero-je zapiral z gumijastim čepom. Poškodoval si je dlan desne roke. Na poti so se poškodovali: Šamotarna: BREČKO Martina. Na poti v službo skozi gozd je stopila na korenino, zaradi katere je padla -in se udarila na zapestje desne roke. Mehanična delavnica: ZORIC Anton. Ko je šel zgodaj zjutraj v službo je zadel z obema nogama ob podrto drevo, ki je ležalo preko poti. Poškodovani ima obe koleni: Promet: ARHAR Alojz. Na poiti v službo s Svetine mu je spodrsnilo na drevesni korenini.'Pri padcu si je poškodoval gleženj leve noge. luči počasi odmikale,' v vid so m-i prihajale nove, ki so 'še. hitreje, kot prve spet izginile. Vlak je zdaj z veliko hitrostjo drvel skozi noč. Fantje so se zgrnili k odprtim vratom, nekateri' so sèdi! tako, da so jim noge bingljale z vagona, vsi pa so molče s široko razprtimi očmi strmeli v noč. Vem da So se v njih možganih, kot v mojih podile enake misli: »Pričetek naše nove Odisejade je -kar dober, •—■ toda kdo ve kakšen neki bo njen kraj . .,?« PROGRAM PROSLAV OB 20-LETNICI OSVOBODITVE Posebni odbor za proslavo 20-letnice osvoboditve pri Sindikalni podružnici Železarne Štore je imel 13. 4. 1965 svojo 2. sejo, katero je vodil predsednik odbora inženir Barborič Janez. Na dnevnem redu je bilo obravnavanje programa proslave 20-letnice osvoboditve. Predlog programa je bil postavljen že 9. tega meseca in je predsednik odhora s tem predlogom seznanil navzoče, na kar je bil,po razpravi sprejet sklep o dokončnem terminskem programu. Proslave 20-letnice osvoboditve bodo v času od 27. aprila do 4. julija. Vse prireditve na terenu, izvedene v tem času bodo posvečene spominu osvoboditve. 27. aprila prvomajska proslava z gledališko predstavo »NAŠI TRIJE ANGELI«; 30. aprila prvomajske čestitke z godbo po obratih; -— v Šentjanžu in na Lipi postavitev mlaja; 1. maja masovni izlet na Svetino; 6. do 8. maja priredi Krajeyna skupnost proslavo krajevnega praznika in sicer medobratno strelsko tekmovanje, na predvečer praznika, 7. maja pa govor in film s tematiko iz partizanstva; 15. maja: v cilju praznovanja samoupravljanja organizirajo delavski svet podjetja: DPD Svoboda in Partizan s pričetkom ob 15. uri proslavo z: — nagovorom — koncertom komornega zbora pod vodstvom Egona Kuneja . .č-- podelitvijo nagrad in — plesom 17. do 19. maja bo v Štorah del — Delavskih športnih iger in sicer turnir v rokometu in kegljanju. 20. do 25. maja športno tekmovanje mladine. 24. maja zažgejo mladinci kres na Svetini in izvedejo krajši kulturni program. 6. junija je zbor pionirjev, ki izvajajo tekmovanja športnih iger v zveznem merilu. 13. junija: javni telovadni nastop mladincev in pionirjev z razvitjem pionirskega prapora. Sodelujejo šole in Partizan. 13. do 20. junija prirede gasilci v počastitev 20-letnice obstoja, gasilsko tekmovanje z veliko zaključno vajo na Lipi. Za zaključek proslave, ki naj bi bil 4. julija z večjo prireditvijo na Svetini, organizator ZB in sindikat, je DPD Svoboda pripravila program za 5 dni: 1 dan: otvoritev likovne razstave, uprizoritev drame »DOGODEK V TRAMVAJU« 2. dan: film »KOZARA» 3. dan: šahovski turnir, film »KOTA 905« 4. dan: film »MARTIN V OBLAKIH« 5. dan: promenadni koncert godbe na pihala, akademija sekcij DPD Svoboda. Spomini iz II. svetovne vojne