IZDAJA OOZSMS TRZIN Pred vami je" UD'CEY" , časopis ,katerega namen je postati kritično oko trzinske stvarnosti,ki jo vsi doživljamo in katere tvorci smo«Z njim hočemo prekiniti mrtvilo,ki je doslej vladalo na področju obveščanja Izdaja ga mladina, namenjen pa je VSEM krajanom! Kot pove že naslov glasila,Je njegov namen podati sliko dogodkov v našem kraju,poleg tega pa jih tudi kritično oceniti in osvetliti. Naša kritika bo dobronamerna,izhajala pa bo iz prepričanja, cla je potrebna, saj je že Marx rekel,da je le ostra kritika gibalo razvoja.Stvarnosti hočemo pogledati v oči in se z njo spoprijeti po naših najboljših močeh,V dobri nameri hočemo razgrniti krajanom črne in bele strani našega vsakdan jika. Mogoče bo kdo kdaj užaljen,vendar je naš cilj nastopati v interesu odločnega Trzina,ne pa posameznikov. Se nekaj o uredniškem odboru: Nismo poklicni novinarjitčasopis pripravljamo zgolj iz veselja in pa iz občutene potrebe posredovati vam vse tisto, kar se v našem kraju dogaja,pa marsikdo za to ne ve.Obenem pa se zavedamo,das s tem prevzemamo nase težko breme odgovornosti.Tudi cd vas pričakujemo,da nam boste s svojim sodelovanjem pomagali odpravljata morebitne napake. Torej želimo,da z nami sodelujete?nam posredujete kaj naj naš časopis obravnava,, ter tudi vprašate na naš naslov tisto,kar vas zanima.Lahko sodelujete tudi z lastnimi prispevkieČe bo le v naših rnooeh.se bomo potrudili,da boste odgovore na zastavljena vprašanja dobili v eni od naslednjih številk.-"Pričakujemo tudi kritiko o izdanem glasilu. Naš naslov je; "ODSEV" 00 ZSMS GliZIN ,MEï;GE: KA s pripisom: ZA UREDNI.,ICI ODBOR Svoje mnenje ali željo pa lahko posredujete članu uredniskesa odbora tudi ošabno. UREDNIŠKI ODBOR ÍJ S P4 K AS (WÊÏ.J ŽU1I?! 'v d r pzi .'rzincih zm njk besed o vrëmenu, se oo -ovor z-,"ne suk ti okroa; te. v v dom če,, kr ju. u h steklenici piv zna v«-k od n s n šteti cel kup problemov. Večkrat p se izk ■ e, d n- te probleme gledamo le s svoje;. st,lišča in Oc. premalo poznamo, oz'd jS težav, ki n, s tarejo, z r ai te velikokr t ost j le pri besedová ? J"» vzrokov z ter ve pa ne, moremo pr: vilno oceniti . Ker ee v vodstvu kr jevne skupnosti.stek . jo informacije o vseh pomembnejših problemih ter o možnostih z, njihovo rešitev, Si:10 skle_ nili, da povpr' š, mo tov. , tefe , tev,a., predsednik kr jevne skupnos-ti, d- n m pove k ceri problemi so v teinu n jbolj pereči. V p0 boxeru nismo mogli ob.r, vnav-ti vseh, dej ,vnos t kr jevne skupnosti je preveč obširn. , omejili smo se le na" nek tere: »... "tajveč skrbi n m del tíV Iti . nje cest, "je z. čel tov. Hefe "KaSjt je Se narejen, den,rj p, im m0 prfeiMo. bili bomo *j5 milijonov starih din, toliko denar j.' pa n, kr jevni skupnosti nim,«o. Oreba bo r zpis ti samoprispevek. 5?« bo velik solid rnostn- kcija v k t eri n j bi sodelov 1Í vsi kr jani, tudi tisti, ki ne živijo ob' cestah, ki bodo si! 1 tir-ne. Izjeme bo, o le přebiv Ici novcS • n-eel-3 ' kl P 30 sť Iti^nje cest .e pl-č ali. .»i samoprispevku bodo sodelovali tudi tisti, ki ■ i vi jo n področju tiove^ n • sel j-- Se od preje. Pred dnevi smo v krajevni skupnosti ust novili poseben odbor, ki se bo ukva.rj 1 samo s tem vprašanjem. Saj Se omenim,smo n črte za sf 1 tir nje cest ; e pl. č li z den rjem, ki ëmo dobili od sklada z ceste." r "Ko smo že, pri cest, h. k. ko p bo z avtobusnimi m»t.UH v 1'rzinu?" ~~ -- "V bližnji bodočnosti bo zgr jena. okrog Ljublj ne obvoznic-, s tem bo cesta, ki pelje -od trzinskega, križišč proti Ljublj nt .razbremenjena, post la. bo cest. lok lner. pomena. 0 kr t bomo 1. hko naredili postajo še * novo n selje, s j sed- j vtobu'si na glavni cesti ne morejo k-r t ko ust vi j.-, ti. Post j lišče ob križišču, za sme., iz í rzi na, im. mo že dobro urejeno, z smer iz Ljubljane pa je predviden, postaja n cr vniku v bližini bivše gostilne Sa jezu. V gornjem koncu 'frzinr že im mo post jo, letos pa naj bi n-redili še eno na drugi s tr- ni ceste." "Z rast.jo novega na.sel.ja se po .j vlja cela vrst? vpraš --n.i in problemov." "Največ skrbi nam dela to, da še ni šole in vrtca. Vrtec načrtujemo že od 72 leta naprej. Stal naj bi v bližini mosta, ob Ha-batovi ulici.Kljub številnim težavam, vztrajamo pri sklepu o gradnji in računamo, da|bo v letu 1978 vrtec že zgrajen. Na travniku za avtobusno postajo pa naj bi stala popolna osemletna šola s telovadnico. V novem naselju potrebujejo tudi trgovino, poskrbeti pa bi bilo treba še za družbeno prehrano, ter za obrtniške oziroma uslužno s tne de* javnosti. Biro71 je imel s pogodbo urejene termine za ureditev vseh komu nalnih priključkov v novem naselju. Končni rok za vse je bil 1. okto.-ber 76, sedaj pa še dosti stvari manjka. Mi še čistilne naprave za # kanalizacijo, ni urejenega plinskega omrežja, ni telefonskih priključ kov itn. Na zboi-u občanov smo sklenili, da n j biro najprej poskrbi, da bo urejeno vse za kar so se obvez: li, šele nato bodo lahko n-črto-valj.;. naprej. Smatram, da se mor, mo teh sklepov drž ti. To je na j važ ne j ge ! Preko sklepa zbora krajanov in zbor delegaci j, da. se zazidalni n črt ne sme širiti, se ne sme!! L'udi Biro ne more preko teh sklepov. Sploh p- n m del Biro veliko pre,' lavic. Prav sed j so vodovodni sistem novega n sel j , brez da bi koga vprašali, priključili na naš celotni sistem. Z radi tega je pritisk v vodovodnih ceveh p> del, treba bo zgraditi nov zbir alnik za vodo. Biro prem lo sodeluje s krajevno skupnostjo pri vprašanjih, ki n s vse z deva jo," "Kako pa je z denarjem v krajevni skupnosti, od kje priteka in za kaj se uporablja?" "V letu 76 smo od občine dobili okroglo!-8 milijonov starih din. Krajevna skupnost lahko r zpol .ga. tudi z vsem denarjem, ki: ga naberemo od prispevkov z,ur.edikte.v mestnih zemljišč, To je prispevek tako občanov, kot delovnih organizaci j,lani je znašal 155.714 N din. Denar pride tudi od dohodka zaposlenih v delovnih organizacijah. Lansko leto bi morali s te strani dobiti več kot 12 milijonov in pol starih din, do 31.7. pa je bila zbrana le četrtina te vsote. Kot sem že omenil, nam je cestni sklad dal nekaj denarja s katerim smo plačali načrte za asfaltiranje cest. Dobili pa smo še 8,5 milijonov starih din za vzdrževanje cest (zimska služba, posipavanje itd.). TTKS nam Je odobrili. 3 stare miljone, ki smo Jih razdelili med športno društvo in strelsko družino. Nekaj sredstev priteče tudi od temeljne izobraževalne skupnosti, sveta za šolstvo in drugih podobnih ustanov. Denar porabimo za redno delo krajevne skupnosti, za razne dotacije društvom, za vzdrževanje komunalnih vodov (elektrike, Javne razsvetljave, za vzdrževanje cest, ureditev postaje, za prometne znake in podobno). Za dedka Mraza smo obdarili otroke, Rdečemu križu, pa smo dali nekaj denarja, za obdaritev starejših krajanov.V domu družbenopolitičnih organizacij smo obnovili stopnjišče, 'popravili streho, naredili smo tudi izolacijski strop nad dvorano in protipožarni zi$o V domu bo urejena telovadnica. V ta r^men Je že odstranjen nastavek odra,narejena pa so tudi vrat-- na meh,tako da bo dvorana lahko služila tako kulturno prosvetnim namenom, kot telovadbi. Imamo že pogodbo s Hidrometalom za centralno kurjavo (st0la bo okrog 15 starih miljonov)* Po tleh bomo dali poseben tlak, ko pa bodo nameščene še zaščitne mreže na oknih in lučeh in bo urejeno slačilnica, bo dvorana primerna za telovadbo. Seveda pa bo to le začasen nadomestek, dokler pri novi šoli ne bo zgrajena telovadnica." -iJiâMjPAje^^^anjem delegatskega sistema v naši krajevni sfeanostT^ delovanjem nekdanjih odbornikov^n_ sedanjimi delegati?" "Delegatski sistem je boljši„Sedaj se s problemi ukvarja več ljudi, prej pa je bil za vse samo eden, Pred važnimi dogodki in sestanki se delegati sestanejo in razpravljajo o stvari, ter se odločijo, kdo bo najbolje predstavljal Trzin kot delegat na občinski skupščini. Delegati izpolnjýjgjo direktive, ki jih dobe ne zborih občanov, svetih krajevne skupnosti in zborih delegacij. V občinsko skupščino prenašajo stališča krajanov o pomembnih vprašanjih, hkrati pa krajevno skupnost obveščajo o dogajanju v skupščini. Sedaj lahko postavimo tudi delegatsko Vprašanje - sprožimo debato o posebno perečem problemu." "Ali lahko navedete primer?" "Prav pred kratkim Je naša deleglcT^a sprožila vprašanje o postavitvi šole v Trzinu; pri tem s#o spet težave z BIR0JEM7I "„ _!'_KJe pa se_kažeJo težave v novem sistemu?" "Vsi delegati ne hodijo redno na sestanke delegacij. Od II članov delegacije na sestanke prihajajo samo trije ali celo le dva delegata." Tudi ta problem bi zaslužil večjo pozornost. Kje so vzroki za takšnje stanje? Mogoče bomo to u-otavljali v kateri od prihodnjih številk Odsevov. Spregovoriti pa bo treba še o številnih dru ih vprašanjih, ki smo jih v tern prispevku izpustili. Mi ro P- Pr P -'Î-/?-&/?-.■?• . P. A,?. A.P,° P.°.Q popooooopooooooopooooooooooooooooooooo Dne 2/3/77 je bil sestanek kks2dl in koordinatnega odbora sveta ks. Glavna točka dnevnega reda je bila " vrtec «" z gradnjo naj bi pričeli 197$; V vrtcu bo prostora za stodvajset predšolskih otrok. Cona gradnje pa bo znesla okoli starih milijonov, izlet v poljgigs tatre Alpinisti iz Domžal in Mengša bodo J. julija pripravili deset dnevni izlet v Visoke Tatře na Poljskom. Izleta se bodo lahko udeležili tudi navadni planinci, saj bo posebej zanje poskrbljeno za vodstvo, ( Poljski vodniki ). Udeleženci izleta bodo obiskali dolino Ribjega potoka, dolino petih jezer in bližnje vrhove. Poleg prelepih gorskih predelov si bodo ogledali še ; : p o r t n o *•■ t ur i s t i ě n i center Zakopane in z god o vinsko me s to Kr ako v/. Cena izleta bo 1500 HÏ), vanjo pa so vračunani avtobusni prevozi, prenočišča, hrana, vodniki ter obilo zabave. Izkoristite enkratno priložnost ! Vpišite se v eno od obeh planinskih društev in pojdite z nami I Prijavite se lahko do konca marca, informacije pa dobite na obeh planinskih društvih ali pa tudi v našem uredništvu. o t) o p .i p o op o p o o o o o o o o o o o n o o o o o o o o o o o a o •> o o o o r> o o o o o •-> o n o . ••. .. o " n o ~> n n •» Srečanje na čebinah Na Ce bin ah bo 16srečanje predvojnih komunistov, borcev in aktivistov. Srečanja, ki bo spadalo v sklop proslav ob 4-v. . letnici Titovega prihoda na čelo komunistov, se bodo udeležili tudi trzinski borci, aktivisti in mladina. IZ EUE C D THZIKShllí 62,J -tovariši, glede na to,da sope j nismo skleDČai.Drodla.' sa vnaprej ce.je po dopisnem sistemu: * vsakemu _bomo na dom poslali gradivo, on pa bo-ko bo imel cas-pnsel k meni domov dvignit roko - i KAJ BEZEL OBČAIÍ JANEZ»SO JE ZVEDEL, DA BO fcUHAL K A j 3 VOJE STROŠKE NABAVITI KAi-jïu ZA SMETI t NOVI TRZINÇI,KAKO STE? Ko hodimo v trgovino,na avtobus,srečujemo v Trzinu vse več novih obrazov.Srečujemo se, se nezaupljivo ogledujemo in se bojimo spregovoriti.No}sem pa tja se že pozdravimo,pomenimo o vremenu in o prenapolnjenosti avtobusov,kam dlje pa naš pogovor ne seže. Vse nas pa z anima,, kakšne so razmere v novem naselju,kako napreduje delo, kakšni problemi nastajajo in podobá«;,* bi nasi radovednosti naredila konec,sem se .pred kratkim napotila v nastajajoče naselje med"nove Trzince" in z njimi nekoliko pokramljala.Eden izmed priseljencev je privolil v razgovor: V™ PR0BI£MI SE SREČUJE™ BRI ™ČEVANJU Glavni problem je bil ta,da na začetim ni bilo razen vode zagotovljenih osnovnih življenskih pogojev.Nismo imeli ne' elektrike in ne kanalizacije.čeprav je bilo v pogodbi določeno da bo vse to urejeno,ni bilo,in še dolgo časa smo čakali,da so nam osnovno uredili. KDO MISLITE,DA JE BIL KRIVEC ZA TO ZAMUDO? Mi smo vse urejali vglavnem le s podjetjem PRISTAN,toda mislim,da za vse le ni bilo krivo to podjetje.Vem,da so nastajale velike težave z BIROJEM 7I,ki ni pravočasno izpolnjeval svojih nalog. DA SE POVRNEVA NAZAJ NA PREJUNO lEMO.ALI LAHKO MALO VEČ POVESTE 0 PROBLEMU KANALIZACIJE IN ELEKTRIKE, TER VODOVODA7 Gradnja se ni veliko zavlekla,tudi vodo smo dobili hitro Yodo imamo priključeno na .,.engeški rezervoar, to je skupno z ze obstoječim Trzinom,čeprav bi morali imeti svoj rezervoar Za enkrat še nismo imeli težav z vodo,toda,kako bo,ko se priselijo še ostali?Zdaj nas je še malo,ampak že letos pričakujemo do 8Q* vselitev vseh predvidenih stanovalcev. 0 problemu,kako bo z vodo potem,bi morali razmisliti tisti, ki so za to odgovorni. Pri zidavi je bila osnovni problem elektrika,Do vselitve smo morali vsa dela poravljati ročno.Malo pred vselitvijo nas je podjetje PRISTAN obvestilo o rokih napeljave elektrike in kanalizacije.Rok je bil zelo kasen in 2ato je naš pododbor odšel na KS Trzin in tam dosegel skrajšanje rokov. Nekateri prebivalci so bili že vseljeni in lahko si predstavi jate,kako neprijetno je bilo gledati vse pripomočke: televizija,radio,svetilke,hladilnik,pralni stroj,stranišče itd.,neizkoriščene. Potem smo končno 1.septembra dobili kanalizacijo.Toda spet niso bili izpolnjeni plani,ki so predvidevali tudi zgraditev čistilne naprave.Ta bi morala biti zgrajena hkrati s kanalizacijo,pa še do danes ni videti velikega napredka. Zaenkrat težav s kanalizacijo še ni,toda,ko bodo naseljeni vsi,lahko nastopijo težave.Prav lahko se zgodi,da kanalizacija priteče na talno vodo.Elektriko pa so nam priključili malo kasneje- 16.sept.morali bi jo že teden dni prej, toda,ker je bil transformator pod vodo,to ni bilo mogoče. Delavci so se potem zelo trudili,da bi elektriko napeljali čimprej,saj so delali tudi ponoči*V to so bili skoraj primorani-, saj nam je bilo dovolj zavlačevanja in obljub in smo bili z živci že čisto na koncu. Pri elektriki bi omenil še problem z vzidavo zidnih omaric. Te smo morali vzidati sami, če smo ho teli, da so nam sploh priključili elektriko.Mislim,da pri vseh prispevkih,ki smo jih plačali,to res ni bilo nase delo. STE IMELI TUDI PROBLEME S CESTAMI? Ne,problemov s cestami nismo imeli, asfaltirali So nam jih hitro. Toda vprašanje pa je,kdaj bomo dobili javno razsvetljavo, pločnike ,parkirišča, telefon.Za te stvari bomo morali določiti roke. GOVORI SE TUDI 0 PLINSKEM OGREVANJU,MI LAHKO IiAlLO VEG POVESTE 0 TEMt novo naselje je bélo predvideno enotno plinsko ogrevanj t*da oskrba ogrevanja s plinom v sedanji sezoni,kljub zago tovilom BIROJA 71 ni izvedena« Vsak investitor po svoje rešuje problem ogrevanja(nekateri imajo ogrevanje na elektriko,drugi na olje,...),kar bo kasne Je otežilo organizirano gradnjo plinskega omrežja.Ta bi edina rešila'problem onesnaževanja okolja.BIRO 71 se Je obvezal,da bo do septembra 1976 posredoval podatke o roku izgradnje in ocenil, prispevke,ter ceno plina. ■ KAKO PA BO S ŮOLO,VZGOJNO VARSTVENIM ZAVODOM IN S TRGOVINO? Mislim,da sta lokaciji za šolo in vrtec že predvideni. Treba bo rešiti le še rok izgradnje in finančno problematiko Verjetno bo potrebno zadržati tudi lokacijo vrtca v novem naselju. Za^enkrat rešujemo problem šole(če povem iz svojih izkušenj) tako,da vozimo svoje otroke v šolo kar v Ljubljano, kjer je organizirano- varstvo od 6h zjutraj do 16h popoldne, česar v Trzinu zaenkrat še nivZ novo šolo se bo" to uredilo. . .-. ; . f. ;. V Tudi vrtec bo nujno potreben,s;aj so med priseljenci v glavnem mlade družine s predšolskimi otroci.' Vprašanje trgovine še ni rešeno.Sirijo se različne govorice o dogovarjanju s KOKO Varaždin,ki bi bila.edina pripravljena sprejeti ponudbo ; vendar zaradi visokih komunalnih prispevkov je vprašanje,če bo sprejela. SLI: ALI SIK) !',E TUDI NEKAJ 0. AVTOBUSNI POSTAJI IN 0 PROGI $ (-bi lahko to malo razjasnili) Govori se res,da bo obračal v novem naselju mestni avtobus št. 6.Težava je v tem,da je tu druga občina: Trzin spada namreč pod občino Somžale in tako se še ne ve, kako bo to vprašanje rešeno.Zadovoljni bi bili,da bi avtobus,ki vozi na progi Ljubijana-Kamnik počakal malo nižje,vzporedno z novim naseljem.Cesta je tam zdaj dovolj razširjena,toda vprašanje je,če bo avtobus lahko ustavljal tu ni potem še na križišču. ALI MORDA VESTE, ČE SE BO NOVO NASELJE iJE L IRILO? Stališče zbora graditeljev in predstavnikov KS Ttzin na zboru jeseni 76 je bilo,da je potrebno pred morebitno izgradnjo dodatnega naselja dokončno urediti sedanje novo naselje,V primeru razširitve pa bi bile potrebne temeljne priprave, KAKO SE VKLJUČUJE IE V RAZNE DEJAVNOSTI KS TRZIN? Pripravljeni smo sodelovati na vseh področjih delovanja KS Trzin,toda najprej si moramo dokončno urediti svoje domove,Vsi smo že prej,ko smo stanovali še drugje,delovali na raznih področjih in tega tudi zdaj ne mislimo opustiti. Toda morda bo bolje,da počakamo do dokončne vselitve vseh in se potem skupno vklučimo v družbeno-politično življenje Trzina, ALI STE ZADOVOLJNI Z DELOVANJEM PODODBiRA (KI DELUJE V VALEM INTERESU) IN Z DELOM KS TRZIN? Mislim,da so člani našega pododbora zelo resno sprejeli svojo nalogo in jo v redu,pa tudi uspešno izvršujejo. Tudi delu KS Trzin zaenkrat nimamo kaj pripomniti,KS je prisluhnila našim-problemom in jih tidi poskuša reševati, IN KAKO SE POČUTITE KOT TRZINEC?STE SE KAJ BALI "TRZINSKIH SEKIRIC"? Moj sogovornik je med smehom odgovoril: Sicer sem res že nekaj slišal o teh "sekircáh"toda kljub temu se pri vselitvi nisem prav nič bal.Trzinci so na nas naredili dober vtis,saj so zelo prijazni.Tu smo že precej časa, pa še nismo zasledili kakšnih pretepov,zato ne moremo govoriti o kakih Trzinskih sekircah.V Trzinu nam je zelo všeč. Naša družina se je preselila iz centra Ljubljane,pa si niti ne predstavljamo več,da bi morali še kdaj nazaj. razgovor vodila MARTA Kljub veliki samozavesti v odgovoru o "sekircah",je naš sogovornik želel ostati anonimen (pripis uredništva) 3 A K A J 'T a j.;; o (:"iazmiš 1 j an j e o trz inskem športu) Znano je, da je danes človeku - staremu in mlademu--nujna potreba po gibanju in rekreaciji. Vsi verno, da se število Trzincev v zadnjem oasu izredno hitro veča. Vsi tudi poznamo probleme, ki se porode z novim stanovanjskim naseljem : treba je zgraditi nove vrtce, šole' m športna igrišča, katerih namen in nujnost sta nam dobro znana. Omejil se bom na probleme športa in športnih objektov v na--čem kraju. Za vse te stvari bi moralo skrbeti športno Društvo, VTrzinu ga imamo se dve leti, na žalost pa to životari in le slabo izpolnjuje svoje poslanstvo. Vprašajmo se : Ali je bil nakup dveh namizdoteniških miz in občasno igranje namiznega tenisa ter organizacija spomladanskega krosa ( 1976 ) zares edino, kar je "Društvo" zmoglo storiti v času svojega dvoletnega obstoja ? Mislim, da ne ! Kje so cilji, ki smo jih postavili na ustanovnem zboru društva decembra 1975 : nogometno igrišče, smučarski tečaji,, organizirane vadba namiznega tenisa, košarkarsko igrišče, šahovski krožek, trim steza na Ongru in še kaj...?! Kje zasledimo povezavo z drugimi aktivnimi organizacijami v Trzinu ? Mogoče mi bo kdo oponesel in pripomnil, da je " društvo" pomagalo pri gradnji strelišča, tako s prostovoljnim delom članov, kot tudi po denarni plati (prispevek 1,1 mil. SD). Naj mu bo jasno, da se je tako zgodilo izrecno na pobudo vodstva "Strelske družine"- 'Trzin, ki se je sicer ustno zavezala vrniti pomoč "oD"~tvu ob podobnih prilikah; vendar dejstvo ni ostalo zapisano nikjer. Gre za očitno neodgovornost vodstva "ĚD"č Zakaj se niso podeljena priznanja zmagovalcem spomladanskega krosa 76 , zakaj se je Izvršni Odbor "Društva" sestal samo enkrat od svoje ustanovitve ; zakaj taka pasivnost in pomanjkanje pobud v delovanju "D" ? r ZakaJ 86 m0raJ° osnov*® V>e -V ™ T pretesnih učilnicah -> z-doi , rekreirati " -delovanje v OtoUSldh ^ ^.f ^ °Û1°Sa Za " ;ffleni »*<>*<* v svojem rodne^JÏÏ " " Ce 3i hočemo odgovoriti n- 1 . položaj v katerem seX^V^jf T* Vp~aSanJ' moraso Pogleda ^ osnovn^Xt^t:^ ^ ** J« dvorano DDPO m • -je, oocacno" uporablja 1e a. . ' P« premajhno in ^„s,- n " tenisa; povrhu vsega je brez ^^ -tiklin. 00 ács;ai mI • ^ POtre*4* ft P°r;o j@v (mraz" aelovanja je vključeno tudi ' ^exlffàc) . V okvi preveč odvisno od vren^' ki pa -irano delo. Drugih objektov n7. m ^^ kontin«. ^LZZJÏg^^JWo^ strelišču/ nedvomno ; to tudi spretno izvedli 1 ' 30 VOdoli> in £ -no-politično nalogo • 1Zp°llUi tudi Pomembno družb W modo njihovo de^H^'na SLO. Ali B -«dih ? J JC Za Ts€lccl tudi na drugih ,odro Veliko mladil,, si ,eIi nogon,t;lo prostovoljno crijeli za dolo, to[ M or g ani z a t o r ,j e v ki so se v m , 7 V0 ali "odo tisti, doma.čem i,ri*ču ? Ali '71 X ° ° ^ ^^ ~ ? 1£Mli ^ fflSS^ano, na več Mislim, da bi se morali pri -^ivJ ,■ ■ --dovati tudi po sosednjih .»TJï povezovati, kar bi nam lahko ^ ^ 3 ^ -m°' fla »»orno uspeli ^e takrat ko "WecaW ^ ^ mora- t. bomo vsi spoznali potrebo po sportu, in tucli,da .je za to treba nekaj žrtvovati. Takrat bomo mogoče , kot pred vojno "Sokolsko Društvo" in po vojni TVD -Partizan, složno stopili skupaj in si zagotovili tisto , kar hočemo. Vendar pa moramo najprej vedeti, če vse to res hočemo !? MARJAN Kaj pa mislijo o športni dejavnosti ostali ? Med fanti, ki jih šport zanima, smo naredili anketo, v kateri smo jih spraševali o tem kaj mislijo o športu v Trzinu ter kje so možnosti in na--pake. Zanimalo nas je tudi kako poznajo dejavnost 11 i D" in kako so z njo zadovoljni. Za konec pa smo jih povprašali, koliko so sami pripravljeni sodelovati pri poživitvi trzinskega športnega življenja in pod kakšnimi pogoji bi delali. Objavljamo le nekaj tipičnih odgovorov : TONE- ZUPAN - Edino strelstvo, če ga štejemo za šport, deluje, dru--gače pa o športu v Trzinu ne moremo govoriti. Dejavnost športnega društva poznam. Ker ni strokovnega kadra, klub ne more delati. Pri "OD" hočejo zajemati z veliko žlico. Delajo načrte za celo vrsto dejavnosti, treba pa bi bilo začeti le z eno -panogo. S tisto, kjer imamo možnosti in pogoje (rekvizitoN Biti bi morala čim cenejša in dostopna vsem. Mogoče bi to bila atletika. Gledam fante, ki so začeli na lastno post trenirati teke, tečejo na Dobeno in nazaj, vendar mislim, da imajo le maj--hne možnosti za uspeh, ker nimajo strokovnega vodstva. Treba bi bilo tudi precej prostovoljnega dela. Vzgled bi bili lahko strelci. Pripravljen bi bil sodelovati, če bi imel čas. Ce pre--vzameš neko dolžnost, jo moraš resno izpolnjevati. Pri skupnih prostovoljnih akcijah pa sem pripravljen sodelovati* PIRC MAC - Med mladimi je dosti zanimanja, je pa premalo organizacije. Potrebna bi bila finančna sredstva, nato pa bi bilo treba tudi delati. Zgraditi bi bilo treba športne objekte. Tako kot je sedaj, ni nič ! Ustanovili smo športno društvo, pa ni objektov brez njih športne dejavnosti ni i Potrebno bi bilo urediti-igrica za nogomet ter košarko, telovadnico za orodno telovadbo, mene pa bi najbolj zanimal trening karateja. Dejavnosti športnega društva ne poznam. Imam premalo casa, popoldne imam namreč '.olo, pa tudi samo športno društva premalo obvešča o svoji dejavnosti. Tisti, ki hodijo na sestanke, nekaj vejo, drugi pa ne. So so delali na bajeju , bi rad sodeloval, pa nisem nič vedel. _ , . Pri poživijanju športnega šivljenja ceni pripravljen soo.elovacr pEKSE mm - Z dejavnostjo D" nikakpr nisem zadovoljen. Društvo nima pravih Pogojev, v kateM» bi lahko delrlo, pa tudi preveč ne or g ani z ir ano st i se pojavlja. Eajbolj negativna plat vsega po. 3e da smo brez športnih objektov. športna aktivnost je Trzinu potrebna. Osebno se zavzamem za nogomet; dobro bi bilo izkoristiti dvorano, kjer bi lahko igrali nam. tenis, šol^ji pa bi lahko imeli ure telesne vzgoje. Pripravljen sem sodelovati, če bi se za to zavzela širša skupnost In če bi se v ta namen zbralo tudi nekaj sredstev. ŠKRIEP TPÏT1Î - dejavnost "ŠD" poznam in sem s njo zadovoljen, seveda v okviru danih mognosti. Hi objektov niti kadrov; nezadovoljen pa sem s Pomanjkljivo organizacijo, kot npr. ?ri namiznem tenisu. «išli*, da je športaa aktivnost Trzinu nedvomno potrebn Izkoristiti bi morali dvorraio in jo usposobiti za telesno vzgojo, tu bi se kazalo povezati z osnovno »olo. Tako bi šolarji dobilo, možnost rekreacije. Drugače naj bi se i,ral nogomet in mogoče sen Pripravljen sem sodelovati, kolikor mi bo to dopuščal c HABJAE Sili P - Dejavnost "blV poznam in sem z njo , razen strelcev, .nezadovoljen. Preveč je nezainteresiranosti samih mladih; vsi bi radi rezultate, delu pa se izmikajo. Šport je Trzinu potreben, preveč mladih poseda po bi- -fejih, pa tudi več prebivalstva bo v Irzinu. Igrali naj bi ko--šarko, nam. tenis in nogomet. 1. Pripravljen sem sodelovati, če bi se pokazala zainteresiranost pri ljudeh, če bi dobili podporo krajevnih organizacij in nekaj sredstev. MIRO in MARJAN PtS. t Pričujoča članek in anketa , sta bila napisana v želji pritegniti Trzince k razmišljanju in k iskanju rešitev iz se--danjega, nič kaj ugodnega položaja telesne kulture v Trzinu. Ni 70 STRELI; -ČE Trzinci smo 19/2 dèbili sodobno strelišče. Otvpritve se je poleg drugih znanih družbeno- političnih delavcev udeležil tudi predsednik Strelske zveze Slovenije general Bizjak-Kosta. Strelišče je v kletnih prostorih doma DPO in.ima pet strelskih mest. Urejena je tudi shramba za orožje- bunker, in klubski prostor v katerem bodo strelci lahko čakali na vrsto in brez, da bi koga motili, opazovali kolege pri streljanju. Za ureditev strelišča je bilo potrebno okrog tisoč prostovoljnih ur, ki so jih v glavnem opravili člani strelske družine, nekaj pa só poma--gale tudi različne delovne organizacije, kot n.pr. File- -Mengeš, Mlinostroj in Helios. PRIZNANJE TRZINU Krajevni odbor SLO -■ TRZIN je 22 decembra 1976 od Republiškega sekretariata dobil priznanje za " prizadevno delo in dosežene uspehe v pripravah na SLO ". čestitamo ! LITERARNA PRILOGA LITERARNA PRILOGA LITERARNA PRILOGA BILTEN Bo prišel,bo prišel,mladi bilten, pa bo pogovor zaživel, bilten bo od rok do rok taval. OJ,pojdi,pojeli,bilten ti, ali si prišel za daljši čas, ali za kratek hip? Jaz nisem prišel za kratek hip, Gazetu sem zdaj za daljši čas^ přisel sem k vam vas informirat. Čeprav sem majhen v nakladi jaz, pa me bo vendar-vsak prebral, da bo izvedel,kaj in kdo,sem jaz. SAMOMORILSKA Aja baja, pa^nagaja, kužek,pa priteče, pa pravi; en,dva,tri, danes si na vrsti ti. AKACIJE Poln cekar jih je teh akacij. In vijolice so iz mode. Samo abstraktna pijančevanja te ohranjajo. Pronc dimi pinzel! Prepleskal bom te ideje. Pretipal kosti tem bedakom, tem izterjencem. Stopi dol. Med ljudi in povej. Ali, ali pa, premišljuj. In objokal boš dan odločitve. Akacije.Poln cekar jih je. "NAROBETU"točilno mizo skrajšali -Kaj misliš,kdo se je že po nekaj mesecih kar stoji, znesel nad to ubogo tablo? -Gotovo kakšen,ki je bil v taki situaciji kot jaz zadnjič -Kaj pa je bilo? -Dvajset minut sem po tem voznem redu čakal na avtobus za Brnik,ko pa je nazadnje le prišel,je odpeljal mimo. ..................--„--—--• u»!»- ................... É1 ' . J' i" «»81 ' ? '. *, ' . "r ; , ' 4 ■ - ... H v • o' ' ' • ' ňf-i ___________ ■■ -----—---------- --------—— fT uaj vas zadnje čase v Trzinu najbolj jezi? DRAGE i-ILA '.'INKE, DRAGI MLADINCI Volilna in programska 'onferencs onn vne organizacije ZSMS Trzin je za nami* naloge, ki jih bomo morali v prihodnosti opraviti, niso lahke. Dogovorili smo se za celo vrsto nalog, ki jih moramo obvezno uresničiti» Potruditi se moramo, da bomo pri našem delu naredili čim manj napak, da bomo vestno izpolnjevali sprejete plane in da bomo delali z večjim elanom in voljo„ Zato moramo slabo začrtane plane izpolniti z novimi željami in nalogami0 V nas krog,moramo pritegniti še tiste, ki so nas doslej samo opazovali» Prepričani smo, da bomo v borbi za uresničitev vseh nalog uspeli le, če bomo sodelovali in delali dosledno« Zato še posebej pozivamo k aktivnemu sodelovanju vs© mladin« v krajevni skupnosti, saj bomo le tako lažge in bçlj zanesljivo gradili naš samoupravni socialistični sistem» " ., PROGRAM DELA 00 ZSMS TRZIN ZA LETO 1977^ , Program je precej široko zasnovan,saj so poleg značilnih dejavnost kot so športna, tekmovanja in delovne akcije, vključevanje mladinske organizacije v delo samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij, pomembne tudi točke,kot so: idejnopolitično izobraževanje, sodelovanje na republiški mladinski delovni akciji in izvedba lokalne delovne akcije«, Poživili bomo tudi informativno dejavnost«, Ic Potrebno je boljše sodelovanje z ostalimi' DPO- mladi se moramo bolje vključiti v širšo samoupravno delovanje ES. 2. hladina ima do ZB poseben odnos, saj v organizaciji nismo prisotni, vendar pa nam borci pomenijo veliko idejno, moralno in programsko oporo pri izvrševanju osnovnih nalog, Še zlasti pri krepitvi splošne ljudske obrambe in razvijanju revolucionarnih tradicij«, Letos bomo pripravili obrambni dan, ki bo posvečen najmlajšemu Trzincu, ki je padel v boju z okupatorjem«, 3. Potrebno je zagotoviti prostore za delovanje 00 ZSMS. Posebno pozornost moramo posvetiti mladinskemu klubu, saj v njem mladi zadovoljujemo potrebe po kulturi, izobraževanju, športu in zabavi» Organizirati moramo proslavo ob dnevu mladosti,25»maju» % Pričeti moramo z izdajanjem biltena, krajevnega informatorja 6o Kupiti moramo ciklostil» 7. Dogovoriti se moramo za vire financiranja OOZSKS in mladinskega kluba v okviru krajevne skupnosti PRMCI iiPOPTHA VEST IZ JARL> _ Partisan iz Jarš je priredil odprto prvenstvo kluba v namiznem tenisu, na katerem so sodelovali tudi predstavniki „por tne ga društvc - 'Trzin. Tekmovanje je potekalo v prostorih domačega kluba in sicer med 26/2 in 20/2. ^ Za našo mladinsko vrsto so nastopili Herman Bradač, Zupan Roman (ml.), Praprotnik Jane, in Smerajc Andrej, ki Pa so vsi izpadli že po prvem kolu •• tako v posamični kot v konkurenci Hekoliko več uspeha so poželi naši člani, saj sta Završnik Sil in Perne Hire med dvojicami osvojila dobro peto mesto, husic Bojan in Mušič Marjan Pa deveto v isti konkurenci. V posamicn: konkurenci so se vsi poslovili od tekmovanja že po prvom kolu, Prva mesta- so premočno osvojili igralci domačega kluba, _ci so se na tekmovanje tudi najbolje pripravili. To tekmovanje je pokazalo, da so trzinski "pink - ponkar0i" i • „n p nriborili v občini; ali si ga izgubili mesto, ki so si Priooliil bodo uspeli pribpriti nazaj ? I Pii I OPE VICI OSNOVNO. OLGE V - PRIDEVKI OSNOVNOŠOLCEV- PRISPEVKI Plil FAS :OOMA Zelo racla imam sladkarije. Kadar dobim bonbone, ne pojem vseh naenkrat. Moj bratec Mitja pa takoj vse poje. Potem hoče pojesti še moje. Zato vedno vsako sladkarijo spravim. Mitja jih začne iskati. Od tete sem dobila za darilo petiilpetdeset bonbonov. Skrivala sem jih povsod pa jih je vedno našel. Nazadnje sem to povedala mamici. Premislili sva, kam bi jih skrili. Skupaj sva našli skrivališče. Oe bi vam povedala kje, bi se zelo smejali. Ampak povedati vam ne morem, ker bi to lahko zvedel tudi Mitja. Če vas zanima kje je to skrivališče, pa vam bom povedala na uho. MA ; A T,UKAN 3=d OB - Trzin TRZIN V PRIHODNOSTI L Leta 2088 se bo Trzin spremenil v pravo fantastično mesto. Novorojeni otroci bodo pred vstopom v šolo že tako bistriv kot pravi znanstveniki. V šolo . se bodo vozi-~li s helikopterji. Izumili bodo krila za letenje, štedilniki b o d o kuh ali i n p e k 1 i najbolj] e j o d i, k ar b r o z gos p e --dinjske pomočnice. Najboljša jed med njimi bo sinte--tični zrezek« Za nadomestilo hrane in pijače bomo lahko uživali tablete. Enako si bomo lahko privoščili tablete za počitek. Spodnji del Trzina in gozd proti Dobonu bo ves zazidan z modernimi stolpnicami. Le Do~ -beno bo zaščiteno in postalo bo narodni park. PERNE ANDREJA 0: - Trzin PRLJj.EVKI ( S.VVKÍD. 'OLGEV - PRISPEVKI v' SNOVI!' ( LC'EV - IRISPEYKI L PRISPEVKI CJNOVNO ,CLCJ0V - PRISPEVKI OSNOVNO OLCEV - PRISPEVKI MOJA NAJLJUBOA L J V AL Moja najljubša žival je Pikica. Je zelo lepa. Kožušček ima bel. Požrešna je na mleko in meso. Pjen največji sovražnik je naš pes Dek. Pred nekaj dnevi je šla čez ograjo k psu. Ves dan smo jo iskali. Proti večeru pa jo je mamica zagledala na drevesu. Spodaj pa je ležal Dek in jo nepremično opazoval. Mikico smo vso prestrašeno vzeli z drevesa. Vsako jutro preden grem v šolo, ji dam toplega mleka. Zelo se bo--jim, da je ne bi izgubila. GRMEK BRANKA 2.r. 00 - Trzin TRZIN V PRIHODNOSTI Trzin je moj rojstni kraj. Leži na Kamniški ravnini ob vznožju.Ongr a » Skozi Trzin teče cesta, ki povezuje Ljubljano in Maribor. Trzin je srednje velik, prijazen kraj. Ima trgovino, štirirazred.no šolo, svojo kraljevno skupnost in več obrtnikov. Veliko ljuoi pa se vozi na delo v bližnje tovarne. Skozi Trzin teče potok Pšata. Verjetno se bo Trzin v prihodnosti hitro razvil. V zadnjem času je ob robu zelenega gozda zraslo novo naselje. Tudi ceste so že urejene. V prihodnosti si najbolj želim, da bi dobili telovadnico, športno igrišče, če bo potrebno, novo šolo- večjo in bolj urejeno, moderno trgovino, mogoče tudi pošto in bolnišnico. Predvsem pa si želim, da bi postal Trzin lep in urejen kraj, s čistim okoljem in s prijetnimi sprehajališči. MRVAR ANDREJ 0: ; - Trzin IZ DOMŽALSKE HALE Živijo Janez limas dobro maskiran nosi Sai to ni maskaoïak ai je postal,ko sem zvedel,da j ■stODnina za to pustovanje v hali dvana3st D^ev! TRZINSKI MLADINCI PO KONČANI DEBATI O 'TEM,KDOv JE VEČ DELAL Z4 ®3IHBXI "BAJER" (NAfUVnO DRSâLIfciCE) CB jmu itovih uprizoritvah iu mzmsm« odru Moramo priznatima J« Posvetno društvo l*zin vsako leto dokaj aktivno,kar pa se letečega leta tiče,pa ga Je s te strain treba že posebno pohvaliti .Zakaj ■ " Letos smo videli kar dve "domači" stvaritvi na tem področju Mislim,da ni potrebno posebej razlagati,da g^ za otroško igrico "PEHTA"in komedijo"V0ZE1",katero smo videli pred lopatici m. Sicer ni namen tega sestavka dajati o njih kakšno strokovno mnenje m kritiko.vendar bi le rekli nekaj besed o vsaki Najprej o "PEHTI": Igrica nas je prijetno presenetila,;:, bolj pa trzinske otroke,katerim je pomagala,da so se prijetneje dočakali letošnjega Dedka Mraza.Na področju otrobih igric je v Ttzmu vladalo nekajletno mrtvilo.Od tedaj,ko so p0d zelo uspešnim vodstvom tov.Marjance Paxčigaj ,tedanji. TlLZrŤ1^ °draSli-0tr0Ci Zaigrali *«*«<> "DEDEK MRAZ ™°V1 kasneje , "SITEGULJ, ICO", podobne predstave vse do omenjene "PEHTE"ni bilo.Torej se med tem dela z otroci ni lotil nihče več.Vemo,da jo le to z njimi težje kot z odraslimi,da je treba več Potmjenia vaje m živcev.Prav zato pa velja tov.režiserki Majdi ' Ipavec se večja pohvola.Pa ne samo zaradi tega.Tudi kar se kvalitete igre same tiče, ji kaj dosti ni bilo pripomniti.He bi se spuščali v pohvale igre posameznikov, ne moremo pa mimo priznanja,da Su bili,liki igralcev samih zelo dobro izbrani.Zato smo se v njihove vloge še lažje vživeli.To bi veljalo za odlično Pehto,njenega škrata, Mojco m : .e bi lahko naš tavali. H« splošno igri ni kaj oporekati:ne s strani režije,koreografije niti glasbene obdelave.Največje priznanje za trud je bila polna dvoran, glodalcev,ki so zadovoljni zapustili prizorišče.I<,ra pa je poleg vsega odkrila tudi mlade pevske talente ter"nove obraze na trzinskem odru.Kajvečji pomen igrice pa je bil da so otroci z vseh delov Trzina sodelovali, Ne samo kot igralci,saj sa bili otroci tudi šepetalci.Pa tudi veselja doigranja so tako začeli dobivati že zelo zgodaj. Tik pred izidom tega glasila pa smo si lahko ogledali tudi komedijo "VOZEL",isto z domačimi igralci in režiserjem tov. Ivanom Ručigajem,ki se je na tem področju uveljavil že prej in s to igro nikakor ni de citiral,Igralci so bili zopet v večji meri mladi,vendar vseeno nekoliko starejših letnikov kot pri "PEHTI"„Tudi zato so mogočo ljudje prvi dan predstave malo bolj z nezaupanjem zasedali prostore v dvorani-saj so mladi bili vedno tisti,ki so v svoje predstave vnašali "kaj novega".Trsinci pa so mnogo bolj zadovoljni s klasičnimi predstavami,kakršni h so vajeni iz minulih let. Mimo grede še to:kar se občinstva tiče,je v Trzinu le to "standardno" se prav?. : v glavno-, n pri vseh predstavah isto. Nove trzinske obraze privabj jo v dvor ar? o le njihovi osnovno-šolčki in zato je dvorena ob proslavah s sodelovanjem šolskih otrok vedno bolj polna ker prr predstavah odraslih. malo smo se oddaljilia:o so pomnimo nazaj k obravnavani temi: tista prvotna nezaupl j ivost se je razblinila že po prvem dejanju,saj je bila na oder postavljena komedija, ki je vsebovala kup komičnih situacij,razgibanosti in humorja, o kakili težjih dial ogih inprizo-ih pa ni bilo sledu«Ponavljati sicer ni lepo,vendar moramo zopet pohvaliti spretno roko tistega,ki je delil vloge.Le te so bile kot se tema reče"kar pisane na kožo igralcem"-. Brez dvoma lahko trdimo-da je trzinska amaterska skupina -čeprav pomlajena-tudi lotos dokazala,da še vedno spada v kvalitetni vrh amaterskih gledališč domžalske občine, kamor jo je pred časom s veliko vloženega truda pripeljala tov.Marjanca Ručigaj in generacija igralcev predsedanjimi. Skratka,igra je bila v stilu tistih,ki so jih domačini z uspehom igrali pred časom(Beneški trojčki ipd.) Pohvalimo naj še z občutkom in do podrobnosti izdelano sceno(klasični stil)ter kostume nastopajočih,ki so bili verna podoba časa in kraja dogajanja/ skritizirali pa trzinsko občinstvo, ki ,je kljub dobri predstavi le polovično zasedlo dvorano. Toliko o igrah samih. Na splošno pa je bilo razveseljivo, da so bile na odru zastopane vse generacije in kup novih igralcev, česar si še želimo. Pritegniti bi bilo trebaše ostale talente, katerih gotovo ne manjka, pa so zaradi premajhnih kontaktov med njimi in ostalimi Trzinci ostali ob strani. •e nekaj: po po ovoru s tov. Ipavčevo sem izvedel, da ni ljudi, ki bi bili pripravljeni pomagati pri organizaciji in je bila sama zato preobremenjena. Polna dvorana članov Prosvetnega društva na njegovem zboru pa kaže na. to, da ljudje so, le zbra----ti in organizirati bi jih bilo treba; poleg aktivnih je bilo prisotnih tudi veliko podpornih članov. Od slednjih smo izve--deli, da bi radi sodelovali, a na žalost daru za igranje nimajo. Pri igri pa ne rabijo samo igralcev, ampak tudi druge soustvarjalce, saj danes ob poplavi filmov, televizije in ostalega ni več v toliki meri bistvo igra sama, ampak povezovanj, sodelovanje in kontaktiranje soobčanov, ki imajo do igranja veselje. Za konec bi torej povzeli, da je društvo aktivno, prizadevno in tudi kvalitetno, saj je splošno mnenje Trzincev,da letos nobena gostujoča ekipa domačinom ni bila. kos. Želimo pa si še razširitve njegovega kroga, videti tudi nove talente in režiserje. Kot smo namreč izvedeli, so nekateri naredili režiserski izpit, njihovih prijemov pa do sedaj še nismo mogli videti. TONE NEKAJ ZANIMIVOSTI IZ NAŠE VASI Ime Trzin se v listinah prvič omenja leta I30I. Kraj sam je bil obljuden gotovo že v rimski dobi, kar pričajo izkopanine ob rimski cesti Ljubljana - Celje» Valvazor omenja Trzin in pravi, da so Trzinci pletli vrvi in delali, mreže za ribolov, veliko je bilo tudi mizarjev. V času, ko še ni bilo železnice, se je ves promet vršil po cestah in vodah. V tistih časih so Trzinci s svojimi konji prevažali blago in tovorili v razne kraje. Nekateri so kot dobri brodarji brodarili po Savi. Pozneje se je mlado in staro pričelo pečati s slamnikarstvom.Nekateri so pletli in šivali slamnike doma, drugi pa so si poiskali delo v slamnikarskih tovarnah doma in v tujini, posebno v Bukarešti, Sisku in Zagrebu. Za istim poslom jih je šlo mnogo tudi preko morja v Ameriko. Ko je pO prvi svetovni vojni slamnikarska obrt precej prenehala, so si Trzinci in Trzinke začeli iskati zaslužka po raznih tovarnah v bljižni okolici in v Ljubljani. Nekaj se jih je izselilo v Kanado in v Argentinijo. Nekdaj je bila v Trzinu močno razvita trgovina z živino, zlasti s prašiči.Daleč okrog so bili znani trzinski prekupčevalci živine « Prodaja mesa in slanine je segala iz Trzina preko Kamnika in Zagorja ob Savi. Svoj čas so prodajali mesne izdelke celo v Trst in na Koroško. V glavnem pa so se Trzinci preživljali od domače zemlje. Na trg so stavili letno precej raznih ooljskih pridelkov - zlasti fižola, kakih sto glav goveje živine, dvesto prašičev, več tisoč jajc, dnevno do petsto litrov mleka itd. Živinoreja je bila v Trzinu na dobrem glasu. Hrabro so Se Trzinci držali v vojskah s Turki in Francozi. Zgodovinar OrÓžem poroča takole s 8.julija 1528. leta so se Turki utaborili v il-mar j u v okolici Ljubljane, od koder jih je pregnal Nikolaj Turn. Ï» oddelek se je umaknil v bistriško dolino, katerega so povoxax pobili Goričani, Trzinci in Mengšani, mnogo jih je padlo pri Homcu, ko so naskakován -i + , - ■ J ce-pwp w - ' 0 30 naskakovali tamkajsn* tabor okoli cerkve. *a case, ko so po naših krajih gospodarili Prancozi -s spommaa znamenje na travniku,ki se razteza med cel ^ in državno cesto (blizu Pepelarjeve hiše). ífekaj v Trži" lih Francozov je bllo nastanjenih v sedanji regčl hiši kjer so se zbirali še drugi njihovi tovariši. Trzinoe pa " premotila radovednost in trije fant i p f» t + . P Je v v • - tant j e (32-letni Miha Dime Vrban Narobe m Zandar Jurij) so 28. maja 1809 pod oknom Tr;a :9eiprisiuškovaii'kaj - *- so jih zapazili m misleč, da vohunijo, so začeli streljati ™< nakar ^ pričela bežati.;,iha Dim je ad . smrtno zadet od krogle, ostala dva tovariša pa stlsLono odnesla pete. ,a mestu, kJer De p&del ™ spominski križe aanes ™ ~ so ™ -- :=e Z blagom pa tudi posamezne potnike, pri katerih so slutili in dqbro Poznana —- Matija m Dimez, ki Je nosil ime "strah kranjske dežele" ' On m njegov tovariš Mlakar sta 21.januarja 1862. Končala SVOJ. urno življenje v trzinski opekarni. Prejšnji dl 20.1.j.862. , sta pnsla precej vinjena prenočevat v oneklrno i je bila v zimskem času popolnoma prazna. Zakuril« legla k je bila pa peč zelo slaba, sta se v spanju zadušila. ' se v Okoli leta I860 je imel Trzin svojo lastno orožniško postajo Sedez ua hišni številki Io9, ki se še đJT imenuje -Kasarna". Po desetih letih ■ J 8 or v aesetih letih je bila postaja ukinjena 21 novembra 890. je stekla kamniška železnica.Za TrzinSjI' bila sila važna pridobitev železniške postaje. I.oktobra 1899. je dobil Trzin lastni poštni urad, ki so ga ukinili Nemci leta 1941. S Leta I907« je bil postavljen gasilni dom in ob 25 letnici društva, t,j. 10. maja I93I. so gasilci dobili novo motorno brizgalno, delo Strojnih tovarn iz Ljubljane. Trzin je doživel tudi nekaj hujših elementarnih nezgod; Leta 1895 je potres naredil veliko škodo, zlasti pri cerkvi. Istega leta so bile tudi zelo velike poplave, ko je voda na glavni cesti stala dva metra visoko. Dve leti za tem je pogorel velik del vasi. Kako je požar nastal, se ne ve. Leta 1907 je bil Trzin spet poplavljen in trzinski kolodvor je stal skoraj en meter v vodi. To poplavo je povzročil led. Leta 19II je "°šata narasla za I,20m, leta 1915 pa celo I,60m nad normálo. To leto je bila proga med Trzinom in Črnučami pretrgana na 13 mestih. (PREPIS IZ ŠOLSKE KRONIKE) Za naslednjo številko pa bo prispevek o začetku šolstva v Trzinu. oonpopppoooppooDpoooopooooooopopnpopoooonooooonopooooooooooooooo ..... uie^.c CiiOcccGcûc ZIMSKI POHOD NA STOL V ned.eljo 20. februarja se jo nekaj č ft eno v OCZSMS, udeležilo spominskega pohoda na Stol. Kljub temu, da zaradi slabega vre--mena niso šli prav na vrh gore, jim bo pohod ostal v prijetnem spominu zaradi tovarištva in prijetnega vzdušja. Pohod, vsako leto priredijo v počastitev spopada partizanov z okupatorjem na samem vrhu gore, V boju je p ade1 en partizan, sovražnik pa je pri tem požgal tudi planinsko postojanko, o n o o n r> o o o o o o o o p P ^ o p o o o p o o o p o o p o o o r> o o o o o o o o o o o o o o o o o o p o o o o o o <-> o o o KONCERT V TRZINU Slovenski instrumentalni kvintet z Danico Pilipič in priznano jekli ar ko Ingrid. Brueggemann je imel v domu DPO štiridnevne vaje za nastopi" turneji po deželah Zahodne Evrope, Do jeseni bodo gostovali, novembra se vrnejo domov, V Trzinu bodo priredili j^gncert kot protiuslugo za. uporabo dvorane. OB ZAKLJUČKU - OB ZAKLJUČKU - 03 ZAKTiJI7ČEU _ 0B gáKLJUČKU - OB Z'ZtZ^T1^ UStVarÍ1Í Ste Si ŽS ^ « " ODSEVU » tUdI, koliko smo izpolnili besede iz uvoda. Jemo, da napake obstajajo. Opravičimo jih laUra s tem da smQ L;::;:1;1;3*1 (2eieii - —« iJllti ob 0. ma;ou, časopis pa je bil osnoven šole I7/2/7?, 2elo hiteli. se razvijal, ali pa bo obstal že pri prvi številki. Zakaj ? vi boste s svojim javnim mnenjem ootrdili -n ^ « in potreben m „ ~ ť U1' J® <®3ppis upravičen in potreben. Od vašega mnenja pa je tudi odvisno,ali bomo dobili finančno pomoč od „ . . ' a00111 ter si ti krajevnih organizacij in krajevne skupnosti, ter si tako zagotovili delo za vnaprej. J^lČTSl áeu*la samo 3 sl™imi sodemuiočih 'r "" ^ Z <^e -Ije S:tpodporo!! izidnasiednde pa do pokazal^ da_smo_Jo_ res uspeli doh-it-i_ Ka koncu M ae zahvalili tov. Ivanu Novaku, Janezu Habatu, Viliju Kralju ter tov. učiteljici IHejčevi za pompě pri izdaji Jasil^ . 7„h,rn1 ,„ - UREDNIŠKI ODE OR . ! ZcxhValjUjemo se ^ finome h an i ku Musič I^neu M n~n je priskrbel ciklostilni stroj, ČLANI UREDNIŠKEGA ODBORA : ODGOVORITI UREDNIK : h TEBE MIRO GLAVNI UREDNIK : OREL TONE PREDSEDNIK UO : KRALJ .FRANCI ČLANI UO : CAPUDER MARJAN P IRC MARTA STIH 00ŽE v 3 e m z e n a m c e 3 T ! T a m o za da n ž e n a i n J i m o b njih o ve m p h a z n I k u p o - - k l a f J a m o p li V o ;.'. t EVIL k o h a :• e g a g l a s i l a