Stav. 312
(Emnicziia —HIto • vfaMUjev.)
t Triia, t mmdmtio 11« aovtmfcf mi
Letnik XUI
v*ak lu, tad! ob nedeljah fca ob S zjatng.
tMrtf)t«: ltucj Sv. Pr.nttfta Asiftega a 30, L tfnpM saj te poMjajo urednUhni lista. Nefrankirant
BprejcTrsro in rokopis sc nc vračajo.
Udriatd) in odgovoriti aednlk Štefan Godina. Lastnik tfa^j ,E<lin<*t\ — Tisk tiskarne „Edinosti', vpisane zadruge j Micala pcpoUvon v Trstu. 11M ca Sv. FranČUka AsUHtcga 9L M. Telefon nredniStva »n oprave Me v. 11-67.
NiraCnina taala: Za c«lo leto.......K 31 9
Z* poi lela................. 15-«
aa tri mesece..................• 7M
ta nedeljak* IstfaJ« m mlm ....... %2Š
aa pol leta..............
Pesaaaeane Itevllke .Edlaoril' ae and^a pa • amterete Mevtfke p« 10 viMr}ev.
Oglasi se ratiuujo na milimetre v UrokoaU ene kolone
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....m m po 10 via.
Os-u-tnice, i ah vale. poslanic«, oglnt denarnih trn-
_ \*d,OT ................mm po 20 via,
Ogiasi v tekstu Usta do pet rot.......k 20.^
vsaka aa dal j na vrr'a.....!!!*""*	2,—
Mali oglasi po 4 vinarje baaeda. najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema Inseratnl oddelek .Edinosti«. Naročnina to rcklamaclje ae pošiljajo upravi Usta. Plačuje se izključno 1« upravi .Edinosti- — Plača in toli x v Trstu.
UP™^ lnsfratnJ oddelek se nahajata v ulici Sv. Fran««« Asiikega it. M, — Poitn ohrani laični račun it. 841.662.
Imnz oralna poročila.
AVSTRIJSKO. DUNAJ, 1». (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se javlja: 10. novembra,
zjuUaj.
Sovražnik Je bil v ozemlju Csdore vrže«. Njegov umik posega na Sudansko dolino.
OUNAJ. 10. (Kor.) Uradno se razglaša: i'K n^vembrst 1917.
Italijansko bojišče. — Veji-ia Z! a«a na Beneškem vod? zaveznike ve d? o globlje ▼ sovražno	Motne av-
stroogrske in nemške 'r "ne sUe stofe ob dolnji Piavi. Sovražni zadnji oddelki so b:!i vrže*;!, kjerkoli so se post w""1i v bran. Po desetdnevnih težkih gorski-; bojih, kf so pričeli z zavzetjem Monte Pariilfce in dosegli z osvojitvijo gornjo dolino Pia-ve chvladijočih gorkih skupin svoj višek, •e d segla včeraj c. in kr. 94. pehotna »izija Vigo In Piave di Cadore. Diviziji-katere bojna s||a in žilavo vztrajanje ste r>r *f"aga!| največje te/koće, je privezi j s1- 'P;io 10.000 mož, 94 topov in neštet si ."»nic in minovk. V dolini Cordevole suio Agoruo. Po'om s/?re italijanske *" «r'e se razširi:: sej;>! tu<1? na SngausK > d; Ino in vzhodni del Sedmih občin. Četč i'.'maršala Conrada prodirajo vzhodno f; ia pioti meii in so se po srditih poitlič-t^vjih polastile ASiaga, \ d rus?--o - romunski fronti in \ V I b a n i j i je položaj neizpremenjen, Načelnik generalnega štaba. Dl NAJ, 10. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se poroča: 10. nov. 1917, z* ečer.
* vi napredki v Benečiji. Pri Asi.'gu s?, bili odbiti močni italijanski protinapadi.
NEMŠKO. rjOLIN, 10. (Kor.) VcHU gjavni strr i j. embra V) 17.
•	p t1 d n o bojišče, — Armada kro-iteviCa Rupreftta: Srdit lobn^Joč ogenj r
u - -dol angleške Sun^e, 'vi so fvfi izvršen?
po jutranjem Svitj severovzhodno Poel-
-	felle. Bili so odb-:*i p > h >j *ii rz b!ižine
Vseri in od gozda iioutkoulsta d<> norda je topovsko delovs»nV nara-zopet do velike srditosti. — A i -^a nemškega cesarjeviča: Spodnie-
-	j ' " gardai bataljoni s pijonirji in del, n - ? naoadftega bataljona so po moč,i"
*	-ki pripravi z art»ljeri«o in mlrovka-" -^ali Frr*ncozon? postojanke v goz^;i
. . nie Močni, notri v noč traiajo ? proti sovražnika so se i/gubonosoo raz-240 i»}etnikovf med njimi 7 oficirjev, /'o v oašlh rokah. — Poročnik baror iižvolen je Izvrriev if 25. letalsko zmago, '/hodno In r? i c e d o n s k o bo-; i - J: e. - - Nič po<ebiiega.
'talijanska fronta — Avstro ' rske čete so prodrle v Val Sugano in e PJave. Po srditih pouličnih bojih je i zavzet Asl^go. Italiinrski zadnji »d-ki so so ob gor«?<ih n^bih hi v nržin? račiui :ekr?i zapa,: ?o Livenze z ?net . >< a vili bril, bili vržen!. Od Suga-ne navzd:^ d»» morja so dosegle zvezne armade reko Piave.
Prvi generalni kvartirmojster p4. Lu Jend()rff.
BOLGARSKO. SO- i ? A, 9. fKor.) Hene-alnl ^tab poroci: -" ncedoasia fronta: Severno Bitoija inor-tfli c rcflj, ki je bil V kolenu Cerne tU
vr	Bolgarske In nemške četo so
> sOTraf»ic nostoiarke, npienifo euc o in privedle v^č ita»:!j«:^kih in i	»h ?j"»etn!k«3\'. Ob dolnji Strtimi je
; i/^-iauih več sovraioili poizved-v x	-Jelkov. — Froma v Dobmdži:
i delovanje.
TURSKO. URAD, 9. (Kor.) Iz glavnega sti-- poroča: Na levem krilu kavkaš1 e • r..»i« odvzeli sovražniku z naskokom -•*? oporišč na višinah K abak in :\ i K asu. Sovražnik ^ je umaknil v
-	- *»?	Uplenili smo 2 stro^icl. 1 » : t> in dva gorska topova. — S;n.»is:va f * • a: i*rez imenovanja vredr.ih izr;ub sn» » ^airio-rli pred številno prc-ir*' čjo so-\ra." *4ca umakniti kos fronte. Pri tem je bil
___* O n I I S T E K
^»r^iieiag!!!?!.
K- ,« fiM-tsski jtnieai evrm Cluvati*
VIII.
lul je Brichet!
I oda ne odvetnik z izrazom tznemog-kii> i v obrazu, nezaupnim in nemirnim po-gkdom. katerega so davi položili v krsto, teimeč mirni, resni, strogi Brichet, jaMii, odkriti pogled je pričal o mirnosti čiste vesti.
Ko >e jc OJard zo}>et zavedel, je njegov poglej sreC ! oči drugega človeka, čigar zrm..;i mu t>braz je bii skionjen nad niini in K ie moral priti v s->bo v času, ko je bil on v nezavesti. Bil je doktor (jardie. čigar pomoč ie hišnika pravkar obudila k zavesti.
Briket je stal nekoliko bolj v stran in čaKal, da se CoJard zave popolnoma.
| na desnem krilu napad angleško divizije
' o«dbit. V sredini In na levem krilu se nadaljujejo pehotni bofl. — Na ostalih frontah
nič posebnega.
DOGODKI NA MORJU.
BEROLIN, 9. (Kor.) \volffov urad poroča: Krepko izvršena poizvedovanja naših podvodnikov v Sredozemskem morju so dovedla zopet do uničenja številnih parnikov, skupno 28.000 ton.
Rusija.
MiKOVNI PREDLOGI NOVE RUSKE VLADE.
PETROGRAD, 9. (Kor.) Kongres delavskih in vojaških sovjetov je sprejei pod-lago mirovnega predloga, ki pravi, da po
evoluciji b. in 7. novembra ustvarjena vlada delavcev in kmetov, opirajoč se na delavski in vojaški sovjet, predlaga vla-Jam vseh vojujo^ih se držav, naj prično •<koj pred posvetovanja o demokratičnem n pravičnem miru. Vlada je mnem»ja, da rir^ra biti deirokratičen, pravičen mir, k;
želi večina vseh delavskih razredov vi-eh vsled vojne izmučenih držav, takojšen mir brez aneks'tf, to se pravi, brez rilastitve tujega ozemlja m brez nasilne rijiojitve tujih narodnosti.
Pt>d aneksijami 11 nasilno prila&titvijo razumeva vlada vsako pripojitev katke
ale, slabotne narodnosti kaki veliki mogočni državi brez njenega privoljenja, neodvisno ivd stopnje n-jene civilizacije ir» ijene zemljepisne le< e, bodisi v Evropi, ali onstran morja.
Nasilno prklržauije kakega naro*Ja po kaki iržavi, upirati se dovolitvi pravice ljud-<ega. glasovanja prebivalstvu, upirati se jovrnitvi čet, konoiKj, upirati se pravici j-oditve svi>je politične vlidne oblike, to le aneksida ali nasilna prilrtstitev.
Vlada slovesno razglaša svoj sklep, da >od-piše mir, ki napravi pod imenovanimi, /a narod'nosti pravičnimi jiogoj tej /ojni konec, istočasno izjavlja vlada, da menovanih pogojev ni smatrati za kon-Ine. Vlada je pripravljena, razmotrivat: » vseh drugih mirovnih pogojih in vztraaa e pri tein, da naj bodo ti pogoji od dotičnih .»iujočih se držav predlagam jasno kn kar najhitreje.
Vlada odpravlja s svoje strani vso tajno diplomacijo in p<xlkrepUa sv.oj trdni sklep, la i»oče v(Xiki mirovna pogajanja javno *red vsem svetom m objaviti vse od vlade eleposestnikov ali kapitalističnih razre-jov od februaTja do 7. novembra odobrene ali sklenjene tajne pogodbe.
Vlada izjavlja te pogoje za ničeve m neveljavne, v kolikor priznavajo veleposestnikom in kapitalistom prednosti in •>redpravice s tem, da vzdržujejo a<i po-nnožtijejo od Velikorusov izvršene anek-
Vlada predlaga vladam vseh vojujočih sc držav, naj sklenejo takoj premirje za tri mesece, ki bodo zadostovali, da se dove-iejo n.irovna pogajanja do dobrega zaključka. Dalje predlaga, da naj se udeleže Tnirovnih posvetovanj v'se narodnosti ali -»□nnli, ki so bili zapleteni v vo>no ali pa trpe * s!ed nje in da naj se skliče konferenci iz zastopnikov vseh narodov sveta, -da ao končno sprejela izdelane mirovne poboje.
Predlagajoč vsem vojujočim se državam
te mirovne predloge, se obrača začasna \lada delavcev in kmetov Rusije posebno na raTredno zavedne delavce treh naj-• cčiih kiilt!ir:iih narodov sveta, namreč Anglije, f rancile in Nemčije, ki imajo za tvar napredka in s,?cijalizTna največje za-!ige in i>odo razumeli probleme, ki se raz-. jajo pred njimi — probleme osvoboditve človeštva fxi vojnih strahot. Vlada je prepričana, da bodo z dejanjsko, samozavestno energijo pomagali dovršiti mirovno dc':^ in rešiti vse delavske razrede izkoriščanja.
BaltiKo brodovje na s-rani nove vl.ide.
PETROGRAD. 9. (Kor.) Po poročilih iz Helsingforsa so odposlanci baltiškega bro-dovja sklenili, d^ se pridružijo petrograj-skemu revolucijskemu o J bor u in sovjetu. Revolucionarni odbi^r v Revalu je zasedel v<e vražne vojaške točke.
—	Maurice, ali pa nas tekom razgovrora s tem človekom ne bo morda kdo motil v tej sobi? — je vprašal Brichet zdravnika.
—	Ne, gospod Brichet. NJhče ne pride semkaj. Po pogrebu se ?e siužubništvo večinoma razpršilo po obrežju. Gospa Bri-chetova se je umeknila v paviljon, globoko užaloščeno gospico Pavlino oa sem jaz satn spremil do njenega stanovanja. Vrata sem zape!*nil; torej ste lahko popolnoma prepričan, da nihče ne pride semkaj.
Pomirjen po teh besedah, se >e Briciiet obrnil h Colardu in dejal zapovedujoče:
—	Pridi semkaj!
Colard je opotekaje se napravil nekoliko stopinj, potem se pa zgrudil na kolena, sklonil roke ro vzkliknil s polumrtvim glasom:
—	Odpustite mi, gospod, odpustite mi!
—	Da. tvoje mesto je na kolenih pred menoj, nesrečnež, ki si mi vse moje dobrote povrnil z najgršim hudodelstvom!
Kerenskij aretira«.
BPROLIN, 9. (Kor.) Reuterjev urad poroča. da je bil Kerensktf aretiran.
KorniiOv pride pred vojno sodišče.
PETROGRAD, 9. (Kor.) Revolucionarni odbor je sklenil, da )e treba Kornilova :n njegove pristaše prepeljati v trdnjavo Petropavlovsk in postaviti takoj pred revolucij on ar no vojno sodišče.
Skupni vojni svat alilrancev."
RIM, 9. "'-r.) Na konferenci v Rapallu je bilo sklenjeno, da se ustanovi medzavez-ni>ki vrhovni voini ki bo imel za vso zapadno fronto na su^tai permatiefiten centralni odbor. V odbr r so bili poklicani: general Foch za Francijo, general \Vilson za Anglijo in Cadorna za Italijo. Da se na^ domesti Cadorno v italijanskem vrhovnem poveljstvu, je bil imenovan za načelnika generalnega štaba general Diaz, generala Bad.rglio wr Giardino i>a za podnaeelnika.
' Kezgdda natega cesarja.
GORICA« 10. (Kor.) Njegovo Veličanstvo cesar se ie da:«es z bolgarskim kraljem mudil v Gorici hi v Palmanuovi. Pri povratku je cesarjev avtomobil, ko so se hoteli prepeljati preko neke Sočo spremljajočih rek, obtičal ter ga ni bilo mogoče spraviti iz struge. Cesarjev telesni lovec Relsenbichler In ga r dni stražinojster To-intk sta skušala tedaj, da bi prenesla cesarja na breg. Pri tem pa se le podrl jez, •ia katerem Je stal telesni lovec hi je bil ?e-ta odplavlfen. Cesar nI spustil telesnega .ovca v tej življenski nevarnosti in so ga pri tem istotako pobegnili za sabo visoki valovi reke ter z njim že omenjenega rardiieka stražmojstra Tomka. Cezarja z >bema drugima so valovi gnali precejšen kos n?n>rei. Hvala požrtvovalnemu, brez-primerno zvestemu zadržanj« njegovega spremstva, predvsem princa Feliksa Parmske^a, ki Se jc taltoj vrgel v valom a, e bil cesar po daljših prfeadevar.illi zo-?et st avljen na suho. — Cesar se počuti Jobro.
Ps!]sko vprolan]3 — „reJsna".
(Od našega posebnega poročevalca.)
D^mi, 8. ^novembra.
Velikansko razburjenje in presenečenje dneva je — poljsko vprašanje, o čemur je točno poročala že velika bela i>ega v »Edia*osti« 31. oktobra. Niti naslova mi tržaški-cenzor ni pustiL* Ne zamerjam mu tega, ker sem naprea vedel, da me tistega ine še ne sme piistiti do besede.
Niti včerajšnji poookianski, marveč šele pozni večerni listi so smeli posneti po listih — v Nemčiji veselo vest o »rešitvi« perečega poljskega vprašanja, namreč: Kongresna Poljska se združi z Galicijo v samostojno kraljestvo, ki bo v personalni uniji z Avstro-Ogrsko. Cesar avstrijski bo kralj poljski. AM obenem bo tudi cesar nesišJd veliki vofvotia Litve In veliki vojvoda Kuriandije. — Poljsko kraljestvo bi imelo dohod na morje preko Ogrske in Avstrije k Adriji in ne k Gdanskemu.
Sinoćnji večermki jo torej smeli povedati še več (ves ta drugi del o Litvi in Kurlandiji!) ne*o »Edinost« 31, oktobra! — Ali danes opoldne ao listi že naipol oporekali tej »rešitvi«, ki ni še »rešena*, ker ta - rešitev« se bo mogla baie izvršiti šele v sporazumu z ofeetna parlamentoma. Po »Vossische Zcitungi« so smeli Še povedati, da bo taka rešitev možna najbrže šele na mirovni konferenci in ob sodelovanju Rusije. —; To je vse jako Čudno! Saj govore ta poročila skoro tako, kakor.... veleizda-:alci!!
Danes je v proračunskem odseku govoril o tej pereči zadevi dr. EDenbogen. Taka rešitev — Je dejal — bi bila zanikanje Ozerninovih izjav v miru brez aneksi j. Ali ta zadeva se tiče nas vseh, kajti vojne troske bo treba razdeliti med vse prebivalce, od katerih jih potem odpade okroglo 6 milijonov. Taka rešitev bi pomenila nevarnost za mir, kajti Rusija bi smatrala da jej je odvzeto rusko ozendje, — ki se priklopi Avstriji. — Predlaga, naj se povabi v odsek ministrski predsednik, da to zadevo pojar.-nL Dr. Korošec je obžaloval, da tako važno vest izvesta oba ztomjoča parlamenta šele iz zunanjih nemških li-
— je dejal žalostno Brichet. \n potem nadaljeval: — Sedaj mi odgovarjaj I
Sc vedno na kolenih, je CoJard nekoliko privzdignil glavo. Maurice ie stal za naslanjačem, v katerem se je vsedel Brichet.
—	Preden izpregovorirn o tvojem zločinu, naj omenim pred vsem okoliščine pred njitu, — je dejal Brichet. — Poročil sem se z Avroro. Ljubil sem svojo mlado ženo; bil sem srečen in zaupal sem ji popolnoma. Nnkega dne si mi pr;;ke^e>l pisemce nekega barona Raoula de cambiaca, naslovljeno na mojo ženo. V tem pisemcu io ie de C. mbiae prosil za sestanek. Ah se spominjaš vsoga tega?
—	Da, gospod!
—	Kje si našel to pteemce?
—	V sobi vaše soproge. Brez dvoma ga je hotela vreči v <jgeuj, toda padlo je v peči v kot namesto na cgenj. Tam sem ga našel, ko sem v gospeni odsotnosti sprav-
stov, kar pomeni preziranje parlamentarnih naprav. Rešitev poljskega vprašanja v tem smislu bi imelo velik vpliv v zunanji in notranji politiki. V notranji, ker bi Cehe in Jugoslovane izročili na milost in nemilost nemškemu- brezpravlu in nadvladju. Zato mora protestirati proti takim rešitvam ne da so poprej poslanci vsaj. informirani, V imenu Cc-škega Svaza in Jugoslovanskega kluba se pridružuje predlogu dr. Ellenbogna.
Ob istem času je dr. Reroier govoril o isti stvari v ustavnem odseku. Ker je pa tje že došla vest o predlogu v proračunskem odseku, >e bilo sklenjeno, naj se skliče skv-ona seja obeh teh odsekov in povabi tiekaj ministrskega predsednika dra. Seidlerja, da poda pojasnila o tej »rešitvi«.
Nato sta se sešla predsednika obeh odsekov dr. Sylvester in dr. Mataja ter napovedala skupno sejo ob 4 popoldne, v katero pride tudi dr. Seidler.
Dr. Seidler, med tem obveščen o dogodkih v obeh odsekih, je takoj opoldne šel v ministrstvo za zunanje stvari k grofu Czerninu. — Za 1 uro popoldne je napovedana pri njem konferenca Ukrajincev, ki bodo ogorčeno protestirali proti taki »rešitvi«. (Opozarjamo na včerajšnje poročilo korespondenčnega urada o izjavi dra. Seidlerja. Op. ur.)
Jutri pa bodo podane v poslanski zbornici nujne inrerpelac'je: Jugoslovanska, češka, ukrajinska in nemških socijalnih demokratov. O teh interpelacijah se bo morala vršiti takoj razprava, ki bo največjega pomena in najrezkeiša, kar jih je kdaj bilo.
Največji so Časi, v katerih živimo te dni, — toliko bolj, ker so došle ta hip vesti, da so boljševiki pregnali Kerenskega in njegovo vlado ter osvobodili poliJŠke ujetnike!
Za obnovitev poškodovanih kraiev.
Dunaj. 8, novembra.
Obnovitveni odsek je včeraj že predložil svoje poročilo o vseh resolucijah, ki zahtevajo pravočasno vse potrebne odred-Se, da se čim prej prične z obnovitvenimi deli v poškodovanih krajih. — Obširno poročilo se bavi o obnovitvi na sploh, o r>o-zidavanju poslopij, o obnovitvi poljedelstva Ln gozdarstva in o odškodovanju obrti, industrije in trgovine. — Nimam dovolj čas?., da bi mogel podati za danes kaj več z tega utemeljevanja. — Posnemam pa, da se je že izdalo za Galicijo 164,455.206 k, za leto 1917. in 1918. je že določenih na novo 176,424.720 K. — Dalje se pritožuje ia je za te namene določenih v proračunu 1917/18 celih 232,424.720 K, dočim je le za državne uslužbence določenih 477 milijonov. K^iko več so potrebni tisti državljani, ki so — vse Izgubili hi nimajo i.Iži lastne strehe več!
Hvaležni smo odseku, da se je tako skrbno in hitro bavil s tem življenjskim vprašanjem stotisočev beguncev! — Naše čitatelje pa opozarjam na besedilo resolucij, ki bodo brez dvoma sprejete.
Resolucije se glasć:
1.	Vlada se pozivlje, da izvede točne poizvedbe vseh vojnih škod po sedaj veljavnih cenah in o tem poroča odseku tekom dveh mesecev ob enem s predložitvijo točnega po enotno določenih načeiih izvršenega programa o obnovilni zgradbeni akciji ter o obnovitvi poljedelstva, industrije in obrti v porušenih vojnih ozemljih.
2.	Vlada se pozivlje, da brez odloga preskrbi prebivališča za silo vsemu prebivalstvu, ki je brez strehe, ka»kor tudi vsem vračajočim se beguncem in evakuiran-cem. Kaj je v tem ozrru izvršila, ima poročati odseku v teku 4 tednov.
3.	Vlada se pozivlje, da v vseh vojaških napravah (strelskih jarkih itd.) nahajajoči se les, ki bi sicer tam gnil, izroči tamošnjemu prebivalstvu za obnovilna de'a.
4.	Vlada se pozivlje, da po svojih c. kr. zgradbenih uradih ekspoziturah izdela brezplačne načrte za Javna poslopja, kakor: cerkve, hiše božje in šole, občinske urade itd. po krajevnih razmerah in potrebah. oziraje se pri tem na narodne posebnosti prizadetih krajev.
5.	Vlada se pozivlje, da čim prej poskrbi za transportna sredstva, ki bodo potrebna za dovažanje potrebnega gradiva.
Ijal pepel iz peči.
Brichet je nadaljeval:
—	Pisemce je omenjalo le nekdanje razmerje med Avroro rn de Cambiacom, katero pa je bilo že zdavnaj pretrgano in ni nikakor onečaščaki Avrore. Z nekoliko besedami bi bil torej lahko razpršil moje skrbi in bi me bil pomiril. Namesto tega pa si le še netil mojo ljubosumnost. Po tvojih trditvah naj bi bilo to razmerje še vedno obstajalo. Trdil si, da sta se sestala že večkrat. Zaupal sem ti popolnoma in verjel vse.
—	Lagal sem se! Gospa Avrora ni prelomila nikoli zakonske zvestobe. — je priznal skesano Colard.
—	Tvoja ponovna zatrjevanja so me razkačila, in hotel sem trdo prijeti svojo ženo, kar si mi pa odsvetoval, rekoč: »Tajila bo vedno, dokler se vam ne posreči, da jo zalotite.« Ali se spominjaš teh
svojih besed?
6.	Vlada se pozndje, da čimprei ^oskrbi za povrnitev v domovino vscni zdaj v vojaški službi sc nahajajočih profesijoni-stov v gradbeni obrti in poljedelstvu, ki bodo pot ebni pri obnovitvi poškodovanih in osvobojenih kraiev.
7.	Vlada se pozivlje, da brez odloga izplača poškodovancem za že izvršene poprave primerni državni prispevek in o tem odseku poroča tekom štirih tednov.
8.	Vlada se pozivlje, da vsak mesec poroča odsejku o že izvršenih delih in v to porabljenih sredstvih.
Vlada se pozivlje, da takoj izvrši vsa pripravljalna dela, da lahko takoj, ko bo sovražnik pregnan iz zasedenih krajev, prične z obnovitveno akcijo. (Ta resolucija je bila stavljena, ko je n. pr. sovražnik imel zaseden del Goriške in Galicije.)
Predlaganih je še .11 resolucij, ki se tičejo vse Galicije in Bukovine. — Kake take resolucije, ki bi se tikala špecijelno naše Goriške, ni nobene.
JugosIouansRo IprnToiE
Izjave državnega poslanca dr. o. Rybara.
Eden urednikov lista Neuosterreichi-sche Blatter« je imel daljši razgovor z državnim poslancem drom. Rybarem, o katerem pravi -očcvalec, da ni le eden najbistrejih politikov, ampak pripada tudi c razmerno malemu številu tistih avstrijskih poslancev, ki združujejo moderno-larodno mišljenje, demokratična naziranja Ln socijalen čut z razumevanjem za ve-iiko-avstrijsko državno politiko.
Izvajanja dra. Rybafa o jugoslovanskem vprašanju so se glasila v glavnem:
Jugoslovanski izjavi dre 31. mada t. 1. se očita v glavnem, da jc v nasprotju z dualističnimi ustavnimi podlagami obdo-p.avske države in da se zaLo za sedaj ne da realizirati.
Združenje vseh Jugoslovanov obdo-navske države v eno telo pa je logična posledica narodnega načela, ki vsebuje tudi oravico Jugoslovanov do narodnega ujedinjenja v okvirju monarhije tja čez preko nenaravnih dualističnih obmejnih pregraj.
Madjarski imperializem, ki zahteva tudi za bodočnost gospodujoče in podrejene liarfKle. je nezdružljiv z demokratičnimi načeli in življenskimi pogoji obdonavske države, ovira konsolidacijo monarhije na znotraj, kakor tudi vsako pametno balkansko politiko na zunaj.
Jugoslovanske zahteve niso ne blaznost. !ie veleizdaja — posebno še ker zahtevajo narodno neodvisnost pod žezlom Hab^bur->anov.
Madiarska oligarhija, ki vedno govori o veleizdaji, je pa — kakor nje zgodovina jasai-o kaže — opetovano rebelirala proti \ iadarjem, ki so jih sami izvolili.
Ce se sklicujejo na nemoderno razume-**ante pravice osvojevalca, potem naj bi nadjarski šovenisti ne pozabljali, da je Avstrija že dvakrat osvojila Ogrsko — najprej po stopetdesetlcyiem gospodstvu Turkov in potem leta 1348.
Će si je pa madjarstvo kljub temu moglo z nagodbo 1. 1867 priboriti pozicijo, kakor je ni imelo več od časov narodnih kraljev in ki je je napravila malone za gospodarja monarhije, potem pa tudi sporazumna iz-vememba dihtlistične decem-berske ustave ne more biti nemožna — posebno pa ne veleizdajstvo. Rešitev jugoslovanskega vprašanja pa danes ni zgolj narodna zahteva, marveč tudi državna potreba!
Mora postati mednarodna stvar, ako se ne reši pametno doma pred sklepom miru.
Potem je razpravljal dr. Rybaf o dr-žavnopravnem razmerju Bosne m Hercegovine ier Dalmacije anologno kakor v razgovoru s soirudnikom »Sarajevoer Tag-blatta«. ki smo ga tudi posneli nedavno. Opozarjal je tudi, kako so južni Slovani v monarhiji razdelieni na dve državi in dve državni deželi. Bosno in Hercegovino, kako so v Cislajtaniji razdeljeni zopet na sedem kronovin, od katerih imate le dve avtonomno slovansko upravo.
Tudi Slovenci se čutijo Jugoslovane in hočejo deliti žnjimi usodo. Posebno Slovenci in Hrvatje Istre in Dalmacije se na podiagi demokratičnih idej energično upirajo proti temu, da se ta ozemlja označa za »italijanska« zato, ker gospodujoči razred »signorov« italijansko čuti.
Te razmere, ki so izšle iz ustave, enako škodljive toliko državi, kolikor Jugoslovanom, potrebtrejo radikalne izpremembe. Za bodočnost monarhije toli usodnemu dualizmu na ljubo ni smeti žrtvovati ekzi stence Jugoslovanov in mirnega naprednega razvoja obdonavske države.
Ako merodajni krogi odnehajo pred go->p*.dstvaželino madjarsko oligarhijo, bi mogle nastopiti posledice, kakršnje je dozorelo svo»ečasno narodno gibanje v Italiji.
Jugoslovani — posebno oni v primorskih pokrajinah — protestujejo energično proti italijanskim aspiracijam in jugoslovanski vojaki se bore z vso hrabrostjo na različnih bojiščih za obstanek naše monarhije; ali istotako energično se zavarujejo proti temu da bi se bodočnost južr.ega Sk>vanstva žrtvovala dualizmu, kakor tudi madi^rsko-oligarhiškim prizadevanjem za gospodstvo^
H.
.EDINOST" ittw. 312
V Trstu, 4n* 11. novemb ra 1917
ki
ve
za
Tržejo slovensko nčlteljstoa,
\ j !■_ !j>ko drnštvo za Trst in okolico, < njem or^anizovano vse naše sio-
■ ) zave I . > učiteljstvo, je na svojem občnem zboru napravilo dva važna sklepa* Ker utegneta zanimati tudi na ; širšo javnost, naj izpregovorimo o ni i v svojem listu, da pokažemo na srno-trr delovanja organizacije nagega učite^ :vu in na njegovo človekoljubno, v re ;ci kolegijalne namero.
L'Jteij:>ko društvo se je preosnovalo ta.-,' ', cu s j sc ustanovili trije odseki in sicer: 5. odsek ktrmunalnega učiteljstva, 2. od-ek Ciril-Metodovega in državnega učiteljeva, 3. odsek otroških vrtnaric. Vsaka tel kategorij društvenikov ima svoje po-sebre interese/ki jih obravnava v svojem odseku icr o svojih sklepih in željah obvešča društveno vodstvo. Odsek ovo načel-stvo v zvezi z društvenim predsednikom <sed?i svetoivanski učitelj Anton Grmek) ima dolžnost, da skrbi za izvedbo predlogov jn skitpov svojega članstva. Drnštve-ro vodstvo pa mora skrbeti za interese, ki se tičejo vsega tržaškega slovenskega šcMva in učiteljstva. Poslovanje odsekov do >ča poslovni red. — Volitve so se izvrši!. tako, da -o mesta odbornikov in namestnikov z ozirom na imenovane odseke pravično razdeljena. V odseku komunalnega učireljstva so: Ivan Danev (načelnik), Ana Schein erjeva (društvena blagajn." Oarka), Karel Gruntar, Zora Erženova in namestnik Edvard Sosič; Ciril-Me-tuciovo in državno učiteljstvo: Miroslav Pretnar (načelnik), Anton Seme (tajnik in ciruštvcni podpredsednik), Josip Ribičič (društveni tajniki Marija Kmetova (društvena knjižničarka) In namestnik Karel Mahkota; otroške vrtnarice: Antonija Ipavčeva-Cargova (načelnica), Viktorija Godinova (tajnica) in namestnica Štefanija Buiičeva.
Učiteljski Tovr.r;š* pravdi: »Glavni odbor in \ si trije odseki so takoj začeli živahno delovati. Novo življenje je planilo v raso organizacijo. Članstvo so priglas'-š s:»oro vsi. Obeta se nam lepša doba moči. iw!eJu m veli :vt tržaškega slovenskega uč; L-ljstva. K\ isku srca — v daljavo oči!«
Po končanin volitvah je govoril učitelj Karel Mahkota o	predlogu, ki ga
je prijavi! odboru ;n ki meri na to, da ustanov? slovensko tržaško učiteljstvo ob Ađriji okret e, namenjeno vsema slovenskemu uči . fjstvu. O tem predlogu, je izjavil govtrnik raj razmišlja vse članstvo do prihodnjega občnega zbora, ko bomo definitivno sklepali. Vojna nam vrne premnogo tovarišev, ki so tamkaj izgubili zdravje. Pa tudi sicer je toliko beile in bolezni mea slovenskim učiteljstvom, kakor ne v nobenem d-ugem stanu. Vsem tem trpinom je treba pomoči! Ustanovimo Jim mi tržaški tovariši in tovarišice oKreva-lišCe cb A dri i i Ki g? poklonimo kot dar vsemu slovenskemu učiieJjstvu! (Odobravanje.) Naniero lahko izvedemo, če osta-nemo vsi zvesti svojemu društvu in če našo požrtvovalnost dviga in pospešuje pra-•% kolegijalnost. Vsak člam (članica) se zavezi, da ostane pri društvu 10 let. (Vzroki izstopa: smrt, premestitev s tržaškega ozemlja ali sklep razsodišča.) Če imamo lf ) reinih članov, ki naj plačujejo po 1 K mesečno, nam ostane po odbitku vseh stre-šk >\ na leto 1000 K čistih. Drage obvez-n: -it n'ma niivče, r-ego da plača vedno po 1 K aa mescc članarine. V Trstu ki okolici im -v; . 10 slovenskih šol. Vsaka teh Sel se za veže, da priredi vsako leto vsaj po eno št- ko veselico-v ta namen. Kakor kažejo izkušnje, donašajo take šolske priredbe naznani po K čistega, torej dobimo od svojih priredb na leto po 2000 k, s članarino vred K V desetih letih naberemo sami 30.CKK) K, in to je vsota, ki na--i c i ogoli uresničenje naše iikje. Tako bo rovarisko in Človekoljubno dejanje lahko dopunimo z lastnin^ silami, ni pa iz-kTučeno, da dobimo kako pomoč in pod-p ro tu-di od drugod, da nam bo prej mo-g< če priti <?o smotra. Vendar pa zidamo i-a zanesljiv temelj, ako predvsem raču-n. sami s seb^?
l/v;»janj» Mahkote ie občni zbor sprejel z živahnim odobravanjem.
samo iskreno žc^ii^o, hi se ta ple-r. e ilta naaiera č'nrpre; irresr."^?Ia na kcrlil vsema sl-rverskemu učHeJfstvu ter v čast ir rr**t našemu tržaškem slovenskemu u -'»^iVTi! N© dvomimo, tfa se dobi rado-
na rol * slovenskega človek.a, M ho — i: u\ a iuj-iC važnost m pomen učiteifskega s ?mi z** spi ^^ v i, i^o narouno kulturo — i -c ala s' -A t. . ž, c!a se ćimpre; dvlsme
* -	\driji d^i!« in zivo^šče	ia
( ovu la	r^^i*! kulturnih de-
tevce»! Di-'jiBf) jhn zrlravia in rco^i, da l ! ' o zdra* "j ia irv>č posvetijo vzgoji naše ^♦•fočn^vt;f
BensIRa llmr^n
' IL
/ :č sem očrtal na splošno položaj
ht kih Slovencev. P.->trebno se mi pa z . r : naše ljudi pobliže ž njimi. I -4r..i':re razmere so med tem prinesli
že r. 7 '! : -	zaro teh ne bom ponav-
I.' . \ 1/ C. e če p igl Jarno, kako stoji Z 11	s t jo, .. , "i..- kulturo.
lk::. :Ke Slovence ^.ma deii no po zem-l;ep;srri le?t v nadižke. šent.en irt>ke in tvr.- : e Slovence; tem se prkiru.:ujejo oni, k« prebivajo v gorati pokrajini med bov-
i* . -koroško stranjo tje proti do Beie _
v Rez«!.
. p.'iiti-č.iem <»ziru spa-dajo beneški Slo-
vt:\_i v pei okrajev. \ Senpeierski okraj, ki šLvje o.-ein ei^rt> slovenskih oblin: Št. P - ter Slovenov z 19 vasmi in podobčina-m : ^t. Ll rt r t z 21 varili in pOvi občinam i; S;*ednjc s 15 vasmi in podobčinami, Orme4< z iS vasnu, Rf*nac z i S) vasmi. Gorenji Dre a z I i- va- . ■«. Sovo<iu]a z 18 vasmi.
lareet z 18 vasmi. V tarčentskem okraju so tri čisto slovenske občine: Platišča s 13 vasmi, Brdo z 12 vasmi, Cižerja s 6 vasmi in eno narodno mešano: Neme. V čečajskem okraju so narodno mešane občine: Ahtan Fojda (Bukovje), Torjan in Praprotno. V Numinskem okraju je narodno mešana občina Gorjani, v možni-šikem okraju pa čisto slovenska očina Rezija.
V cerkvcnem oziru so beneški Slovenci razdeljeni v 12 župnij — pet je čisto slovenskih. Vsi spadajo pod videmsko nad-
škofijc.
Od vseh so v narodnem oziru najbolje ohranjeni nadižki in šemlenartski, kar ni nič čudnega. Videm in Čedad nista samo beneškim Slovencem središče; tje dol je težilo — kolikor je bilo pač mogoče — tu-di gospodarsko-trgovske življenje kobar riškega okraja po nadižki cesti. Vozniki — naši kakor tudi beneški — so bili dan za dnem na cesti iu z lesom naloženi vozovi so škripali po njej. In ob petkih popoldne 1 Voz za vozom iz Idrskega, Kobarida. Bovškega, Starega sela, Kreda, iz Kota ie šel proti Čedadu. Na vsakem polno sejmarie, ki so drugi dan napolnile če-dajski trg in se v soboto proti večeru vračale s čedajskim blagom domov. Beneški-nadižki Slovenci pa so tudi prihajali k nam po nadižki dolini: na sejme, k raznim prireditvam, na božje poti, dež prosit k sv. Jelarju ob Nadiži in še ob raznih drugih prilikah. To nepretrgano občevanje s tostranski mi sosedi je bilo gotovo velikega pomena v narodnem oziru: nadižki Slovenci so se ohranili izmed vseh narboiiše.
Podobno je s šentlenartskimi, ki gravitirajo na kanalsko stran; le to je škoda, da niso imeli tako ugodnih prometnih zvez kot nadižki.
Terski pa so zapisani smrti, ra«zen se-verozapadnega dela, kjer prihajajo bolj v stik s Kotarji. Spominjam se onega sestanka v Matajurju, kjer so bili tudi terski študentje. Hudo so tožili. Jezik je že tak, da se z iiadižkim komaj več razumejo, italijanščina ga je že vsega prevzela. To pa vse zato, ker ni stika in so sami sebi prepuščeni. Skrajni Čas je torej, da pridejo tje slovenske šole! Poleg tega je treba še pomisliti, da nimajo povsod slovenskih du-
hovnikov in da jih je še edina opora — cerkev — zapustila, a to seve iz enostavnega vzroka, ker nima dovolj Slovencev na razpolago.
Rezija se drži, dasi je v zapadnem delu tudi že izpostavljena potnjčevanju. No, pa Rezijan je ponosen na svoj jezik in si ga ne da vzeti.
Glede jezika splošno imaš poim, če poznaš dijalekt kobariškega kota. Rezijanski je seveda glasoslovno precej drugačen. V Tipani so 1873 karakterizirali Baudouinu de Courtenay dijalekte posameznih vasi takole — transkribiram radi občinstva brez vseh glasovnih nijans—: »Tu w Car-njej nu majo jezčk tej mi, ni* majo dostfc besjfct lašk' h, vfcć kuj mi; tuw Karnicah on — jim bwoj tiaš ježek kuj čarnejsk; tuw Subjetu nii majč) naš ježek, ma nume-kin bw6j konajskč; tuw Canjćbole nu maJ6 ježek kranjolin, nu mar mešklečan; tuw Brjezjah nu majd bwoj debo\v ježek koj mi nu wljek6 besjedo.
V svojem jeziku seve nimajo slovstva, razen par katekizmov, ki so bili izdani v prošlem stoletju v beneškem dijalektu. — Istotako imajo Rezijani tudi katekizem, ki ga je izdal Baudouin de Courtenav kakor tudi chrfetjaarske uziiilo (Kristjanske iičyI6 5d toeh soedan svetih zaJcramentou), ki ga je spisal in pridigal od 25. maja 1845— 1850 eden rezijanskih župnikov in izdal Boudouin L 1913. v svojih materijalijah k južnosl. dialektologiji in etnografiji.
Širšemu občinstvu bo mogoče tudi neznano, da imamo iz Beneške Slovenije enega najstarejših slovenskih rokopisov, ki obsega šestnajst pergamenovih listov s slovenskimi in italijanskimi zapiski iz L 1497. So to volila bratovščini sv. Marije v Crnjevu.
Beneška Slovenija je dala tekom stoletij leno število učenih mož in talentov — Italiji. Srečujemo jih med humanisti in vse do najnovejših dni. Za nas so vsi — razen Trinka — izgubljen kapital. Preteklost je bila, glejmo na sedanjost in v prihodnost! Beneško ljudstvo je zdravo in nadarjeno. Klic poslanca dra. Rybafa je J>il klic vsega slovenskega ljudstva vladi. Beneške Slovence moramo rešiti: njih življenje — naše življenje, njih smrt. — Kaj pravite Goričani?!
o ie v naši G
(Poroča urednik A. Ekar.)
Ko sem prevzel »nalogo, da se odpeljem! kolonami voz vojaštva, in nasproti prina-v Gorico, si jo ogledam, kolikor mogoče jajočih tovornih avtomobilov. Blato mi i-e natančno, m potem poročam o dobljenih j brizgalo čez glavo, tako da v kraikein ni vtiskih, sem si predstavljal to nalogo veii-1 bilo drugega kot blato pod mano, okoli ko lažjo, kot pa je bila v resnici. Spoznal mene, po meni in nad mano. Končno se mi
sem to že takoj, ko sem se odpeljal z opeii-sko vzpenjačo <na Opčine, odkoder sem nameraval uporabiti prvi vlak. ki vozi proti Vipavski dolini. Lakal nisem na open-ski postaji nič manj kot tri ure in sem bil še vesel, da sem sploh dobil vlak. No, potem pa je šlo še precej dobro preko Krasa do Prvačine.
Iz Prvačine peš v Gorico. Nisem bil sam. Bilo je več drugih civilnih oseb, ki so si tudi hotele crglodati Gorico, bilo ie goriških meščanov in ckotiča-nov, raoikih in ženskih, a imel sem s seboj tudi spremljevalca iz Trsta, našega slovenskega fotografa, Toneta Jerkiča, katerega je silno skrbelo, kaj je neki z "njegovo vilo, ki jo je zapirstil v najlepšem redu tam nad i Rdečo hišo«, in kar ni mogel počakati. da vidi, ali steji še kak kamen na kamenu. ali pa če je samo še groblja ali pogorišče tamkaj, kjer je mislil, da bo v miru in zadovoljstvu lahko užival svoja stara !eta. Takih Tonetov Jerkičev je pač sedaj tisoče in tisoče razkropljenih po vsej državi, in vse — o tem sem prepričan — navdaja samo ena misel: kako je neki v Gorici, kaj je neki z mojim domom, ali ga imam Še, ali ga nimam, kedaj sc bom mogel vrniti nazuj v našo, mojo solnčno Gorico, in ena želja: da bi bil že tamkaj, da bi vsaj vedel, pri čem sem. Prav zato sem ie i udi namenil, da podam kolikor mogoče natanaao sliko sedanjih razmer v Gorici, ker vem, da ustrežem s tem tisočem in tisočem nviega ljudstva.
OJriniii smo torej iz Prvačine proti Gorici. Vreme je bilo suho, cesta vsaj kzpo-četka še razmeroma dobra, vsekakor še skoraj vse do bivše fronte zasirta. da sovražnik tli videl po cesti se porcikajočih
Vse od Prvačine dalje se vidijo ob s-raneh ceste učinki sovražnih strelov in bomb: velikanske rupe, ki so jih napravile granate in bombe, napol ali popolnoma r.izdrte hiše, brez streh, brez oken, brez sir ct, j v, da, ceio okenskih ok\ irov in poda večinoma ne najdeš po hišah.
Korxi*-or v Volčjidragi je popolnoma porušen in o^t; d dalie se večinoma tudi pop:," :on a izgublja železniška proga, tako da tupaiam spk>h r.i spoznati, »Vod je tekla. Tupa tam Je takoj ob cesti videti tudi vojaška pokopališča. Hiše v Volčjktragl so več'noma vse bolj ali manj poškodovane, a čim bliže prihajaš fronti, tja pod Sv. Marka in pot^m da-je proti Kermperlišču, vidiš tudi drevje eim dalje tembolj okleščeno, dokler končno tam, kjer so si ostali naši in Lahi nasproti v strelskih jarkih, sploh ni videti po gričih drugega kot v zrak štrleča debla brez vrba, brez vej, kot da bi bil divjal tod najhujši amerikanski tornado. Cesta je vkljub suhemu vremenu ikšna, da je komaj mogoče dalje. Kaj sc pa pravi hoditi po tej cesti o deževnem vremenu, sem pa poizkusil, ko sem se vraeai. V četrtek deževalo ves dan in vso noč, in tudi v petek je rosilo venomer. Tovornih avtomobilov je bilo sicer dovoli, a tistega, s katerim naj bi se bil-peljal, sem zamud i L Preostajalo mi ni drugo, kot udariti jo peš, in sem j.r tudi. Od Gorice <io Volčjedrage sem caplja} skoraj do koiena po blatu med nepreglednimi
je posrečilo v Volčjidragi vbasati se na tovorni avtomobil. l>obro je bilo — vsaj blata .nisem več eazil — toda vožnja je bila približno taka, kot v čolnu po morju, ko je močno razburkano. Metalo me je sem-tertja, da mi je pretreslo vse kosti Ln sem v resnici hvaiil Boga, da je končno avtomobil ve«oarle obstal pred prvačinskim kolodvorom. 1 ri vsem tem me veseli samo ena stvar. Tone se je namreč norčeval, ko sva odhajala iz Trsta, češ, boš videl, kako boš plavij, ker imaš s seboj palico namesto dežnika, kajti dež bo gotovo. — Dež je bil res. toda plaval nisem samo jaz, temveč tudi Tone. kajti našel se je v Gorici pameten človek, kateri mu je ukrade! dežnik, in Tone je capljal prav tako brez dežnika po dežju in bialu kot jaz. In sem toliko hudoben, da mu privoščim prav isto dobroto, kot sebi.
Cesta je torej o slabem vremenu tako-rekoč neliodna. Sicer je stotine Rusov na cesti, ki snemajo zastirala in popravljajo cesto, toda možakarji so silno počasni, in težki voz L-vi, katerih je cesta vedno polna, pokvarjajo sproti, kar popravijo Rusi.
Naravnost grozen je pogled na prostor rned obema strelskima črtama. Neprestop-ne žične ovire, jarek pri jarku, globoko v zemlji; Človek, ki ni živel v teh jarkih, ki ni bil sam v onih strahovitih bojih, ki so se vršili tod, mora smatraiti tako črto za naravnost nezavzetno. In vendar! Kje so
vsakega znanca, katerega smo srečali, silno vleklo k njegovi vili, in zato sva tudi krenila po drevoredu proti »Rdeči hiši«. Drevored, oziroma ulica Pietro Bla-serna, je precej razkopana in voziti po njej ni mogoče. Ko sva šla po drevoredu, so ruski vojni ujetniki popravljali pot. One srčkane vile in vilice ob desai strani drevoreda so precej hudo poškodovane, nedotaknjena ni prav nobena. Ogledal sem si vilo gozdarja Ari^lerja, ki je ohranjena razmeroma še dosii dobro. Ostalo je zelenje nad vhodom, vrt je malo poškodovan. Streha je pač poškodovana. Na vrtu blizu vhoda leži neeksplodirana laška granata. Italijanska kmetijska šola je odzu-naj videti le malo poškodovana, znotraj pa je podrtina. Škofovi zavodi (novo semenišče) so videti hudo poškodovani in se bodo dali le težko popraviti. Ona zloglasna »slovenska šola« pod Turnom je ohranjena razmeroma dobro. Drevje v drevoredu je trpelo malo in se bo spomladi poznalo le še malo, da so mu hrumele granate skozi vejevje.
»Rdeča hiša«, vsakemu Goričanu dobro znana gostilna — tam je svoj čas stanoval tudi moj spremljevalec, katerega mi je za ves drugi dan tako ljubeznivo dal na razpolago redarski poveljnik — je videti od-zunaj precej cela. Porušena tudi znotraj ni ravno zelo; prazna pa je seveda, kot skoraj vse druge hiše. Hiša na vogalu čez cesto je popolna podrtina in ji manjka skoraj vsa sprednja stena. Ženska bolnišnica je močno poškodovana, posebno oba skrajna dela, mestna sirotišnica (Pia časa di ricovero) je videti odzunaj precej cela: kaka je znotraj, ni bilo mogoče pogledati.
Po vile mojega prijatelja vodi imenitno izkopan prekop z več odcepki proti mestu vse od ceste, ob levi strani železnice, pod železniškim nasipom in jx> obeh straneh vile dalje po vinogradu nad vilo. Pod verkim kostanjem je globoko v zemlji izkopan pravokotno se zavijajoč rov z dvema vbodoma — popolna laška vojašnica pod zemljo. Na vrtu cveto še vrtnice, in odrezal sem si tri za spomin. Poškodovana je pri vili le straji proti Št. Petru in streha. Tri sobe — tudi še par oken — so porabne. Treba je Ie hitro popraviti streho, da ne pokvari dež, kar je osialo nepokvarjenega po izstrelkih. To veija za več?no vseh hiš, kajti le tedaj, če se poskrbi za to, da se hiše pokrijejo vsaj za-časiio s strešno lepenko, bo mogoče popraviti hiše. Ce se pa puste nepokrite, se-čez zimo ves les, In bo pokončano vse, kar jte š© ostalo dobrega. Prijatelj fone je bil zelo zadovoljen, da mu je ostalo toliko, kolikor je našel, kajti pričakoval je še vse hujšega. Priznati je treba, da vandalizma ni bilo tu: trte so nepoškodovane, drevje tudi; v sobah je seveda vse prazno, pohištva čisto nič. Veranda, kjer so imeli Lahi najbrž postavljeno strojno puško, je močno zavarovana s prstjo v vrečah. Prvo vrnitev v razdejani, a vendar lastni dom sva s Tonetom
proslavila s ča5o rujnega vinca, k j bilo sicer domač pridelek, toua ne iz vinograda pri vili, kajti tistega so mu vsega popili Lahi. sodove pa potem napolnili s prsi > in zavarovali znjimi verando.
Za prenočiščem.
Ker sc je že mračilo, sva krenila n; ;o v mesto, da si zagotoviva prenočišče.
Ko sem se v Trstu odpravljal v Gorico, so me opozarjali z vseh strani, da je za prenočišče v Gorici zelo težka, da hotel iti odprt nobeden, da je v zasebnih hišah zelo težko dobiti prenočišče, da je odprta san:o ena gostilna (»Pri pošii«), <ja je treba vso hrano r.esti s seboj, da naj posebno ne pozabim sveče ali električne svetiljke itu. Vkljub svoji navadi, da nosim v nahrbtniku s seboj le najpotrebnejše, sem se tc-krat pripravil precej dobro, da je bi! nahrbtnik precej teižak. »Stradati mi ne in> treba«, sem si mislil, in za svečavo sen se bil tudi preskrbel. Le še prenočišče? Poizkusimo, sem si dejal in potrkal na vrata poveljništva tržaškega redarstva. Katero je že takoj prvi dan po osvoboditvi Gorice poslalo tjakaj oddelek varnostne straže. .Poveljnik, g. stotnik Horaczek, >c bil tako prijazen, da mi je dal priporočili1 pismece za redarskega poveljnika v Gorici, g. stotnika Aduhnarja, in tako sva bi!;: z mojim prijateljem prepričana, da nam ne bo treba prenočevati pod milim nebon' Obrnil sem se tudi na nam. svetnika gt,v:-. Fabiani-ja, ki mi je napisal priporočilno pismo za goriškega okrajnega glavarja, barona Bauma.
Odpravila sva se torej po prekopu d ceste in potem po Dreossijevi ulici v Mesto, kjer sem se zglasil pri redarskem poveljniku, kateri mi je z vso prijaznostjo zagotovil vso svoio pomoč v vsakem oziru. Prenočila sva torej tumkai, kamu: drugače človek ne hodi prav rad sprem čevat«. na — policiji, kier so naju sprejeli z največjim veseljem, ker sva jim prinesla novice, o katerih jim ni bilo ničesar zn -nega, kajti časopisi so v Gorici, ko ni poštne zveze, silno redka in zato tem hi zaželjena stvar.
Izvedela sva pa tudi, da se vendar izhajate v Gorici že dve hiši, kjer =Bog r. ko vun moli«, in sicer, da je naš pod.:et : Batjel, ki se je med prvimi vrnil v Goric«;, v Stolni ulici otvori! vinotoč. Pa smo stopili k njemu. Seveda grozen naval, d; e moral zapreti vrata, drugače bi se n*b ne bil mogel geniti v njtgovih ozkih p < -storili. Končno smo si vendar priborili : c-koliko prostora pri mizi in na malem s! dilniku, kjer sva si s prijateljem Tonetom pogrela večerjo — kom er ve. Se tiw s seboj prinesenega kruha, pa je bila ime nitna večerja, posebno ker sva jo potei. še zalila z dobrim, pristnim vipavcem, k -terega pa je, žal, le prezgodaj zmankalo. Okoli 10 ure zveč. smo jo po Nunski u "rji ir* Raštelu krenili spat na policijo. Po \w]l iz Prvačine v Gorico in nato sledečem tekniti po mestu sciii zaspal, kot bi me bil V > ubil.	(Nadaljevanje jutri.)
danes tisti, ki so z one strani udarjali semkaj, in naši, ki so jih odbijali? Na oni strani Tilmenta!
Št. Peter! Kako nepopisna žalostna slika! Tam v ozadju medlo rdeče zahajajoče so'nce, v zrak pa štrle sami prazni, polu-;>crušeni zidovi. St. Peter ni drugega kot razvalina, podrtina, pogorišče. Tupatam se oglaša močan pok — eksplozija: po hišah zapuščena. laška municija se razle-tava, morda ker je kak neprevkinež pustil ogenj, da je gorelo dalje po hiši, morda pa tudi, da je po neprevidnosti eksplodirala ročna granata ali ročna mina, katerih leži vse polno vsepovsod.
Cerkev v St. Petru je podrtina. Stolp sicer še stoji, toda samo stena proti mestu, ostalo je na tleh. Pred cerkvijo leži razbit kamenit svetnik. Pod cerkvijo so si Lahi napravili varno zaklonišče, ki je bilo do-k>:eno za neko baterijo. Hiša menda ni nobena niti toliko dobro ohranjena, da bi bilo mogirče stanovati v njej. Radoveden sem pa. kako so neki Italijani gledali, ko so prišli v Št. Peter in so našli tam vse drugo, samo nič italijanskega. Še danes je skoraj na vsaki hiši ob cesti, kjer spodnja stena ni porušena, videti samo slovenske napise. Tako sem čital na nekem stebriču ob vhodu na vrt naprs Rudolf Merljak in za njim nešteto drugih samo slovenskih.
Sv. Rok je znatno bolje ohranjen, kot pa Št Peter. Cerkev in stolp nks^a tako zelo poškodovana in tudi hiše v splošnem niso tako hudo prizadete. Je pa tudi pri Sv. Roku vse polno laške municije po hišah, in vse isprepleteno x tico ter strelskimi jaTki in prekopi. Ulica Pietro Blaserna. Okoli »Rdeče hiše«.
Popolnoma umljivo >e. da je mojega prijatelja, ki je že medpotoma izp^aševal
KAJ DOBIMO TA TEDEN?
Ta teden, od 12. nov. do 17. nov. t. !., (1. razdeljevanje), se bodo inogla proti preščipljenju štev. 1 nove izkaznice za živila) dobiti naslednja živila in drugi predmeti aprovizacijske komisije in sicer na eno osebo:
TESTENINA. \\ kg testenine	po K 176 kg.
JEŠPKEN.
1U kg ješprena (obdelanega ječmena) po
K 1'06 kg.
JAJCA.
2 (dve) jajci na o&ebo in teden po 50 vin. eno; za manj imovite Iz rdeče prečrtano izkaznico za živila) po 30 vin. e^io.
SIR.
60 g (6 dkg) sira po K 10'— kg. Cena za manj imovite sloje (z rdeče prečrtano izkaznico za živila) po K 4'— kg. — Največ se ga bo moglo dobiti 42 dkg.
SUHO ZELIŠČE. 10 dkg suhega zelišča po K 10*— kg; za manj imovite sloje (z rdeče prečrtano izkaznico za živila) po K 5*— kg. SLANINA.
Na vsakih 6 (šest) odrezkov oficijelne izkaznice za maščobe, veljavnih za Čas od 12. do 18. nov. nobe odjemalci izkaznice (št. 22) za slanino ter morejo nanje do vštete sobote, 24. nov., v običajnih prodajalnah dobiti po 120 g (12 dkg) slanine na osebo, oziroma izkaznico, in sicer po K 18 — kg.
Lastniki rdeče prečrtanih izkaznic za živila (izkaznic za manj imovite sloje) dobe tudi rudeče prečrtane izkaznice št. 22. ter bodo mogli dobivati nanje slanino po K 6'— kg (12 dkg 72 vin.).
Izkaznice št. 21. za slanino veljajo do vštete sobote, 17. nov. t. 1.
DOPOLNILNE IZKAZNICE ZA MAŠČOBE.
Dotične osebe, ki opravljajo težko delo ter imajo zato pravico do dopolnilne izkaznice za kruh in do dopolnilne izkaznice za maščobe z odrezki, zaznamenovanimi s Črko S, dobe proti izročitvi odrezkov te poslednje izkaznice, veljavnih za čas od 12. nov. do 18. nov. t. L. dopolnilno izkaznico s štev. 43 ter morejo nanjo do vštete sobote. 24. nov. t. 1., v običajnih prodajalnah dobiti po 3 dkg slanine.
Dopolnilne izkaznice št. 42 veljajo do vštete sobote. 17. t. m.
SVINJINA.
V torek. 13. t. m., se prične prodaja svinjine proti izročitvi izkaznic št. 34. ki so že v posesti občinstva. Prodajala se bo pri vseh slaninarjih in sicer na izkaznice št. 1 A, B, C, D, E v torek, 13. t. m., na izkaznice št. 2 A, B, C, D, E v sredo, 14. t. m., na izkaznice št. 3 A. B, C, D. E, v četrtek 15. t. m. Kdor bi iz upoštevanja vrednega vzroka ne mogel kupiti svinjine do-
ločenega dne, jo more dobiti popoln'; i i z je m nov soboto, 17. nov. t. 1. Vsak . t ba ima pravico, da dobi na eno izkaz: št. 34 10 dkg vsoljene svinjine po K ■
Cena za manj imovite sloje (z r.! prečrtano izkaznico) po K 4*40 kg.
IZKAZNICE ZA SVINJINO IN GOVEDINO.
Tekom tega razdeljevanja dobe od> malci izkaznice št. za svinjino in rzk niče št. 14. za govedino.
KROMPIR.
Nadalje se razdele izkaznice št. 39 (11 > vadile in rdeče prečrtane) za krompir, katere se bo moglo od pondeljka, 1-. t. i.t., do pondeljka, 19. t. m., do 12 opoklne : vseli trgih dobiti po \ kg krompirja i-osebo iu teden po enotni ceni 40 vin. kilogram.
SALAME.
Pri vseli slaninarjih se bodo prodaj;, salame (Plock\vurstj po K 17 kg. — O -malci se morajo izkazati z izkaznico živHa ter ne bodo mogli dobiti več k< • . kg salam na izkaznico.
Želve.
Na ribjem tr«u se bodo proda>a> :' (taTtaruge^ ro K 3 komad. Redilna moka »n kondenzirano mžek'j starce, bolnii.e in otrofie.
1 zavoj redilne moke (250 g) po K I'— zavoj in 400 g kondenziranega inlck.i P1 K 7'25 kg; 400 g (40 -dk^ K 2'90. — Te tom tega razdeljevanja se preščipne štev. i i-rumenih izkaznic (za otroke) n« štev. V. sivih izkaznic (za starce in b^sikt), veljavnih za meseca oktober in november. Ne bo se torej dobivalo onega 'A kg koruzne moke za otroke, ki so jo bili odjemalci že nakupili obenem s kondenziranim mlekom (na rumene izkaznice).
Lastniki izkaznic za naravno mleko imajo pravico samo do l zavoja redilne moke preti preščipljenju št. M. izkaz, sicer morejo to redilno moko dobiti v oni prodajalni, v kateri nakupuje don a gospodarstvo, kateremu pripada imert: izkaznice za naravno inleko.
* m *
izkaznice ZA petrolej.
Tekom tega razdeljevanja dobe malci (tako oni, ki nakupujejo v pn Jui -nah aprov. komisije, kot oni, ki m nabavljajo živila aprov. komisije v skladiščih raznih zadrug ali pri jestvinčarihl '»/- uznice št. 5 za petrolej ter morejo ranic od pondeljka, 12. t. m., do vštete sobote, i,-t. m., v običajnih trgovinah za petrolej, dobiti po litra petroleja na izkaznico po 48 vin. liter. — Na eno in dve osebi po V'z 1, na tri, štiri in pet oseb s ■» l 1 in na šest in več oseb po P/2 1 petroleja na teden.
Stranke se-opozarjajo v svojem lastnem interesu, da pogledajo, če so vse izkaznice za petrolej opremljene s pečatom proda-
V Trstu, dne 11. novembra 1917.
»EDTNOST« štev. 312.
Strti OL
11
12. 11 (r' ris
uL Li
na šti
C M -
iC
C)
3t C.
ia'nc aprov. komisi.e. zadružnega skladišču ali jestvinćarja. ker bodo izkaznice
brez pećaia neveljavne.
$ * «
Po .	cen za kosila in večerje v vojnih
kuhinjah.
V sled neprestanega naraščanja cen vseh živil je aprovizacijska komisija, ker ne more premagovati večjih izgub, primorala. da od p<MideHka, 12. t. m., dalje poviša cene kosil v vojnih kuhinjah od 32 na 50 vin., cene .večerij pa oi 22 takisto na 50
vin ____ Kakovost in količina ostanete ne-
izpremenje-ni.___
Predala kuriva.
Oglje. 10. kg na izkaznico.
Sv. Vid: Rdeče izkaznice štev. 15—124 (obrtema štev. 4) dne 12. 11., pri O. Kai-pel. ul. S. G:, sto 16, (cena 58 vin. kg).
Nova r!*'.niča: Rdeče izkaznice štev if;ć —1105 (obrobna štev. 3) dne 12. 11., pri T. Grattoni, ul. Luigi Ricci (cena vin. k?>, štev. 946—1055 (obrobna štev. 3, dre 12. 1U pri O. Mamich, ul. Scussa 12.
(cena 58 vin. kg).
Stara mitnica: Rdeče izkaznice stev. 14 >l>—J S39 (obrobna štev. 3) dne 12. 11.. "rj O. Simcich. ul. Risorta 17, (cena 58 •'»«' ksr). štev. 1310—1419 (obrobna štev. 3) dne 12. 11., pri P. Buttus, ul. Soliario 10.
(cena 58 vm. kg).
Sv lak ob: Rdeče izkaznice št. 28/3— 2922 (obrobna štev. 2) dne 12. 11., pri A. D e, id. P. Diacono (cena 58 vin. kg), štev. 2763—2872 (obrobna štev. 2) dne pri A. Oranduč, ul. C. Catncegliot ia 58 vin. kg), štev. 2653—2/6^ * štev. 2) dne 12. 11., pri A. Fa Aontecchi 4, štev. 2543—2652 (ob-tev 2) dne 12. 11., pri G. Mayer, ordia 5. štev. 2433—2542 (obrobij dne 12. 11., pri M. Slobetz, ul o 29, štev. 2323—24 32 (obrobna Št 2) dne 12. 11.. pri G. Uicich. ul. T-'a 15, štev. 2213—2322 (obrobna štev. 2' 'ne 12. 11., pri G. Samcich, ul. S. Žeto e 2, štev. 2103—2212 (obrobna štev. 2} tir 1 ? 11., pri A. Verbec, ul. Giuliani 12. Yd 58 vin. kg).
~irva za kuriavo. 20 kg na izkaznice.
<-tr.-.i mitnica: Modre izkaznice štev. 7- U,2 (obrt ana štev. 5) dne 12. 11., pri Pagliaga, ul. Olmo 9, (cena 32 vin. kg) Nova mitnica: M(»dre izkaznice štev *7 (obrobna štev. 6) dne 12. 11.. pri >Ui, ul. Ama'ia 13 (cena 38 vin. kg). Jakob: Modre izkaznice šev. 854-lo?o (obrobna štev. 3) dne 12. 11., pri O Zii1 . ul. Chr. Colombo 2, (cena 32 v kg)
«Jreir.oti jiossile). 20 kg na izkaznice.
Skedenj: Modre izkaznice št. 06—26" (otrobna stev. 2) dne 12. 11., pri Sancni Skedenj 508 (cena 18 vm. kg). Vt*<*aia rjavega premoga fbnq!iettes).
10 Kg r.a izkaznico.
Sv. Vid: Modre izkaznice št. 506—67 (obrobna štev. 4) dne 12. 11.. pri A. Ver bais, ul. Cereria 2, (cena 38 vin. kg), štev 672—S20 (obrobna štev. 4) dne 12. 11., pr A. G. Bruna, ul. Econotno 2, (cena 38 vin kg).
Staro mesto: Modre izkaznice št. 329-390 (obrobna štev. 4) in štev. 1—167 (ob robna štev. 5) dne 17. 11., pri A. Poropat ul. Capitelli 14, (cena 38 vin. kg).
Novo mesto: Modre izkaznice št. 66--425 (obrobna štev. 5) dne 15. 11., pri A Srtickel, ul. Boroević 51. (cena 38 vin ksr). štev. 426—685 (obrobna štev. 5) dne 16. 11., pri F. Mania ul. Vakfirivo 4, štev 68*: 741 (obrobna štev. 5) dne 13. 11., pri M. Stook, lif_ Squero nuovo 15.
Nova mitnica: Modre izkaznice št. 1— 125 (obrobna št. 7) 14. 11., pri J. Taučer, ul. S. Zaccaria 3. (cena 38 vm. kg). Štev. 126—250 (obrobna štev. 7) dne 17. 11.. pri A. Mamich, ul. Scussa 12 (cena 38 vin. kg).
Stara mitnica: Modre izkaznice štev. 1397—1449 (obrobna štev. 3) in štev. 1397—1449 (obrobna štev. 4) štev. 1—20 (obrobna štev. 5) dne 16. 11., pri F. Ri-barach, ul. Alfieri 15. (cena 38 vin. kg).
Sv. Jako??: Modre izkaznice štev. 1 — 125 (obrobna štev. 4) dne 13. 11.. pri Poropat, ul. del Rivo 10. (cena 38 vin. kg), štev. 126—250 (obrobna štev. 4) dne 15. 11., pri Slobetz. ul. S. Marco 29, (cena 38 vin. kg).
Škorklja: Modre izkazaiice štev. 123— \2r ( Vobna štev. O štev. 119—128 (ob-robna št. 2)! —128 (obrobna štev. 3) dne 13. 11.. pri M. Stock, ul. Squero nuovo J5 cena 38 vin. kg).
Roco?: M-.Klre izkaznice štev. 318—348 (ob r dm a štev. 3) L: štev. 1—94 (obrobna Številka 4) dne 14. 11.. pri G. Pa vera ul. P. Revoiclla 7. (cena 38 vin. kg).
Kimfla: Modre izkaznice štev. 22^-346 (obrobna štev. 3) in štev. 1—346 (obrobna J ev. 4) dne 13. 11., pri F. Nemenz, ul. Acque 10 (cena 38 vin, kg)._
Dor ivmIL
ra?« Ferdinand bolgarski v Trstu, Ce-
Kare! je povabil kralja Bolgarov in • ve sinove, n \i pridejo ra jugozapadno 5Če, da b<wJ(> priče vekkih zmag za-likov. kudj Ferdinand se je takoj od-povabilu m prispel" 9. t. m. dopoldne rst. kjer <e je mimogrede mudi! tudi cesar. Za sprejem je bila postavljena na stotnija pešpolka št. 99 z godbo, pred Vi 11 dopoldne so prispeli: prvi išji dvorni rno ter prmc lioiienk>he,
h
sar
nk.t-boi; vezi z v u
V 1
naš čast Tik na j v
načt glav ron Hnn
| povedani uri je ia vozil na kolodvor dvor-
' ni vlak s kraljem Ferdinandom, ki je takoj 'izotopi! iz voza. Oba vladarja sta se pozdravila kaT najprisrčneje; istotako je naš cesar prisrčno pozdravil princa Borisa in Cirila. V spremstvu kralja Bolgarov so bil? dalie: generalissimus Žekov, gm. Mar-I kov. krilni pobočnik polk. Tantilov, dodelili polk. Tauczos in podpolk. Janko-vich. Po predstavitvi je korakal kralj Ferdinand mimo častne stotniie. ki je nato pred njim defilirala. Kralj je posetil nato s svojima sinovoma ob .12 opoldne cesarico. Po skupnem obedu je odpotoval v operacijsko ozemlje in odtam na fronta
Smrt vrlega moža. Po krivdi sedanjih izrednih, kakor tudi pokojnikovih zasebnih razmer, — bii je vdovec brez svojcev — doznali smo šele včeraj, da je dne 27. m. m. umrl eden najvećih tržaških slovenskih poštenjakov — žuljavih rok: M'ha Hrvatio. Da-si priprost delavec je vžival pokojni Miha splošen ugled v vseh slojih tržaškega Slovenstva — pri vseh, ki so zasledovali naše narodno gibanje polsto-letja sem. Mnogo let je bil marljiv in zvest odbornik našega političnega društva, soustanovitelj in večletni odbornik »Del. r>odp. društva« in kot tak desna roka pok. nepozabnega prof. Matka Mandiča, in pr-v obori teli za narodno stvar v okrožju svetojakobškem, kjer so se mu naši zavedni delavci pokorili in ga ljubili kot sinovi svojega očeta. Na volitvah in v naših borbah sploh je bil pokojni Hrvatin neumoren jelavec. Kakor morda nikogar drugega je ;pokojnikova zasluga, da je svetojakobško tkrožje danes naša neporušna trdnjava. Da-si že visoko v letih, je bil krepak na iuh-u in telesu do — sedanje vojne. A tudi njega so zrušile sedanje težke razmere. Umrl je zaTes plemenit mož v delavskem lopiču. Dolžnost vsega tržaškega Slovenstva je. da mu ohrani blag in hvaležen opomin. Naj blaga duša sniva v miru svoj večni sen!
Besedica hrvatskim listom. Z Dunaja nam pišejo: Nekareri zagrebški listi so
osudi po____nemških listih tendenciioz-
ne vesti o govoru dr. Rybafa pri oesar-kem namestniku. Izjavili so sicer, da tem vestem... ne morejo verjeti. To je sicer lepo. da ne verujejo takoi vsaki »švabski raci«, aii sc lepše bi bilo, ako bi gospodje iredniki vzili v roko »Edinost«, ki jim leži :ie na kaki mizi — in tam bi bili izvedeli /so re^.iico. Več re rečemo! Samo to: Jej, vako še vedno imponuje vse, kar pišeio
lemški listi!
C. kr. -frfavna obrtna šola v Trstu. Minister za javna deia je imenoval pogodbeno nameščeni učiteljici na c. kr. državni brini šoli v Trstu, Marijo Samek in Euge-ijo Kersich, za učiteljici v X. plač-ilnem azredu.
Na Z rirje beguncem! C. kr. namest-
lištveni svetnik razglaša: Naznanja se sem beguncem, kateri uživajo podporo, laj vsako družinsko izpremembo ali pa zaslužek, ki bi ga imeli dobiti, takoj nazna-lijo podpisanemu uradu. V slučaju, da bi kr. erar radi neizpolnjenih dolžnosti tr-škodo, se bo postopalo napram kriv-:em kaz^enskim potom. — C. kr. namest-lištveni svetnik v Trstu.
Goriški mestni msgistrat se je preselil v Gorico, vendar pa bo ves mesec novem-3er še posloval v Trstu. ul. Sanit^ št. 10, irvo nadstropje ekspozitura goriškega nagistrata, katera bo dajala interesentom eventualna pojasnila vsak dan od 9 dop. io 12 opoldne.
Prošnja do deželne aprovlzacOske »o-nisijo v Trsti«. Prejeli smo: V vsakdanjem življenju sc je pokazalo v teh časih, da tem lažje izhaja družina z odmerki raznih živil, čim števHnojša je. Kjer je pa malo iseb, tam prede huda. Najhujše je pa, kjer :c ena sama oseba. In takih slučajev je mnogo. Drznemo si torej za danes staviti poni/no vprašanje do aprovizacijske komisije, kaj naj poone ena oseba z enim odmerkom mesa. skupno 10 dkg?... Ako ie zraven še neizogibna priklada, se ostalo meso prime deloma mesarice, deloma mesarskega čoka, tako da človek res ne ve, kaj na; s tem mesom počne. Prosi se torej slavna dež. a-provizacijska komisija, da blagovoli v bodoče za pe-samezne osebe nakazati odmerek 20 dkg mesa, ker je z 10 dkg križ za prodajalca in — iz lahko nmljivih vzrokov — še večji za odjemalca.
Ponočoo delo v pekarski obrti. Uradno se nam poroča: V maju t. 1. je stopila v veljavo maredba, ki je prepovedala vsa dela i.i opravila za izdelovanje kruha v času od 9 ure zvečer pa do 5 ure zjutraj. Vendar je § 5. te naredbe pooblastil urad za ljudsko prehrano, da more za posamezne kraje in obrate razveljaviti to prepoved, ako gre za nujno militariOno potrebo, ali pa za zadostno preskrbo prebivalstva s kruhom. Tako pooblastilo je dal urad malemu številu obratov pod pogojem, da se v teh obratih uvede trikratna izmenjava delavskih moči v 24 urah, ker so ravno veči obrati izjavili, da ob sedanjih izrednih razmerah ne morejo ob skrčenem delavnem času napraviti množin kruha, potrebnih za pokrtje potrebe. Proti tem e ^voljenim izjemam pa so se od različnih strani oglašali pomisleki, vsled česar je urad za ljudsko prehrano — zaslišavši zastopnike vojnožitpega prometnega zavoda, fabriških in rokodelskih pekovskih
posebnemu odboru, da naf v vsakem slučaju podelitve dovoljenja za ponočno delo poda svoje mnenje o tem, da-ii so dani predpogoji za tako izjemo? Odbor obstoji iz dveh zastopnikov velikih obratov in po enega zastopnika malih obratov Dunaja ki Češke, kakor tudi po enega zastopnika delavstva Dunaja, alpskih in sudetskih dežel. V prvi seji tega odbora so podrobno razpravljali o razmerah v dunajskih in čeških velikih obratih hi so veljavnost izjemnih dovolitev določili do 1. februvarja 1918. Sredi januvarja se bo-odbor vnovič bavil z dunajskimi in češkimi razmerami in bo razpravljal o odredbah, ki Jih bo ukreniti, če tovarne z dnem 1. februvarja ob prepovedi ponočnega dela Se ne bi mogla ohraniti svoje zmožnosti za izdelavo kruha na dosedanji višini.
V uradu begunskega odbora v ulici Ma-donna del Mare št 2, I. oadstr., naj se zglase ta teden begunci z naslednjimi številkami plačilnih pol (za begunško podporo): Jutri, v pondeljek, štev. 1301 do 1400, v torek štev. 1401 do 1500, v sredo štev. 1501 do 1600, v četrtek štev. 1601 do 1700, v petek Stev. 1701 do 1800 in v soboto štev. 1801 do 1900. — Nadalje naj se zglase tudi vsi oni begunci s plačilnimi polarni štev. 1 do 1300, ki se dosedaj še niso zglasili. — Imenovani urad posluje vsak delavnik od 9 dop. do 1 pop.
Vsakdo moro podpisati Vil. vojno posojilo!
Hai
| Nadomestek toaletnega mila* J
IParfumiran in okusno urejen. 5 Nadomestek toaletnega mila. I J Vsebina enega kartona 21/, jj I ducata, stane franko kron 26.50. |
Z	Razpošilja tvrdka	Si
1 LANO & COMP., Osijek, 5 Hrvatska Slavonija, Župnl trg.
L Brzojavni naslov: Lang&Comp. O s jek ■»■■IIMHHHIIIHBU
fttot-teli Mi!
1W-malta 10- Trst
Odprt rt 8', zvede?naprej
Podpiši 7. vojno posojilo! Tako najbolje ln najvarneje na'ožiS svoj denar.
Češko Budjevička Restavracija (Bosa-kova uzorna če£ka gostilna v Trstu) se nahaja v ul. G. Galatti (zraven glavne pošte.) Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi.
Živnosteitska banka
Podružnica v Ulica Poiifttrotso vogal ul. Marta Tarasa. — Lastna palača.
Dainlik« aBavnlca K 106.000.0—. — Rti.
uklad K SI ,000.000. Izvršuj« hntoiitn« vm bancm nl&ie transakcij«. -	Uradna ur« otf 0—1
MALI OGLASI.
PiSOHOŽOlRfl	nemiiini. latiničini'
rg. [
J
JADRANSKA BANKA
Trst« Via Cassa dl Rlsg>armlo 9
(Lastna poslanja) Kapital ki razarva K 13,300.00».-
FILIJALSt: Duaaj Tegelhofsttdsse 7-9. Dub*ovalk. Kotor. Ljubljana. Mttkovlć, Opatija Split, §ln«nlk. Za Jar.
vlooe na knji2ice	4
31 O
a o ==—
od dneva vloge do dueva vzdiga. Kentai davek painje banka trojaga Obreatovaaja vlog na teko dem in Sirornčunn po dogovoru - Akro.l.U v i, teki in nakaanloo na vsa ta-in inox«m*ka irftllda.
KCFUJB IN PRODAJA : vrodoostno papirje, renta, obligacije, aastavna pisma, prgoritata. delnico, «re4ke, valnte deri e, promeao itd Daje
Vstopnini K Z
(Josip struckel
1M, vogal Wb Murin Itmn-S. Caterlna
Novi dohodi volnenega blaga za moške in za ženske obleke, svilenina, etamine, batist gladek in Čipkast. Čipke za obleke kakor tudi begata izbira okraskov in ovratnikov i t d. L t d.
PREDUJME na Trodnoarne papirje in b'^a le2e£e v lavnih skladiić h. SAFE DEPOSIT3
PROMESE.--Prod. ja arećk raaredna lote
r<je Zavarovanje vsakovrstnih papinev proti knrzni iagsbi, revi sij a Irab.-nja sreAk itd. breaplaAno. Stavbni kredit, rembonn krediti. Borzna naročila. — Inka^o.
MENJALNICA.---E8KOMT MRNI0L
Telefoni; 146». 1793 in 2070.
Uratfaa ar a i od O tfa 1 popoldnei
Braojavir JADltANSKA
i aieu
IE
Trst - Corso štev. 39 - Trst
ouuooDamaoaaasnsaoiTDaooaDDODi oo a
s
al__
aaaosos toaaaooancjnaacoDoanaoncal
Razglednice v platinu. Specijaliteta : slike v barvah, fotosehizzi. Gabinet, visit, povečanja, reprodukcije vsake slike. — Električna razsvetljava. —
ZOBOZDUAVagtK
Dr. J. Cermik
v Ttetu« nle Post« vecchie ta« wl ulito delit Pasi«.
tadlranla zobov brez m bolečine. k Plombiranje, h UMETNI Z03JS
na Ina odd Edinosti.
gričini. Ponudbo p<>4 „Plato
158 i
NIfnffl ZL	tudi vojašk.ga invalida
niUjilU idfie posestn k Josip Krmac. Krmci 32.
Marei ge pri Kopru
1>73
Slamnate tevUe (Solne).
trgovcem pnparoCam slamnato ČOv\je in slamnate podplata as v 6evlje, katero eem aaftei izdelovati, tako da TMki ukte vi Imhhm ecedia. Ker Je droga obutev tak. draga, bode ta aa oe.be, ki imajo opravil, v s.bah» 4obro doila Naj vaak poskusi. Fr»nc Oerar. tovarna alamnik.v v Stobn, poita Dtal>l> pri Izubijani.	S7«JS
Ortnai
iiče dela as velikem ali m^jhoom sestvu Skedenj 523.	1670
B||Z|| aa šivali po 20 vin kg dobi se na vogalm DUUS ris Cassa di Bispsnaio ia Oaapanilc. —
Brat ud.	1580
Tropine s/^i'^^r^
Naslov pove
pove
1376
r n 1 ■ S ■
forajri
JmMš psl^ie v tnai ate^fs TU 4sU. tal. At II 4C/
Baker, medenino
In druge kovine
kakor tndl vsakovrstne 2eleznlne
kupuje
KARCELLO SCABAP, Trst
uilca Vlenna IT
IflMBRIHUf1
| vsaki irmimr 1 abOV.
veh nriefeda pristava. L--- "J
Ustanovljeno !. 1S03.
Vzajemno podporno društvo o LJsiMisiii
registrovana zadruga z omejenim jamstvom dovoljuje (lanom posoj'13 proti poroštvu, zastavi življenjskih polic, posestev, vrednostnih papirjev aii proti zaznambi na službene prejemke.
Vračajo posojila v 7V„ 15 ali 227, letih v odsekih ali pa v poljubnih dogovorjenlli onrokih Kdor že H posojila, aaj *o obrne na pisarno v LJubljani, Ksngf^ml trg	10, let
d»Je vs? potrebna pojasnila
Zadruga iprofoma tud! hranilne vloge in Jih obrestuje po 47,0/a
Drufttveao lastno premoženje znafta koncem leta 1915 519 348 40 K. — Delržnlkov je bi!o kancem leta 1010 1924 s 15615 deleži, ki reprezentufejo J^mstvtn^ glavnice ;a 6.0^9.850 K
Amerikansko duble-zlato
v zlatarnici In urarnlci
A. Jerman, Trst, ul. Barrlers uecchla li
Velika zaloga dolgih in ovratnih verižic, zapestnic, prstanov, uhanov, obeskov za: slike, medaljone i t d. Vse stvari so po zmernih cenah, fzdeia. ev najboljših tovarnah. — Srebro in zlato kupujem in menjam. PoUlje se po povzetju.	Cenik! se ne razpošiljajo.
Rssn
Dobrozna urama In
Alojzij
Trst Mm Barriera uecsMa ll 3
upuje ziato, srebro
10 fl
e in
k generalit^jra štaba baron Arz, rob .nika pr:iic Lobkovic m ba-riLicr. krilni p<jboCniA major grof ■y. dalje narr.es:nii\ baron Fries-poveljnik pomorskega okraja ba-
H
obratov, kakor tudi delavstva — poveril

¥11. avstrijsko volno p
Sprejema podpise in dale vsa pojasnila ter op??ar]a posebno ffiale p. t. vlagatelje, kakor lisds zadruge, društva in Korporacije na ugodnosti tega pcsoJEia
TRŽAŠKA POSOJILNICA IN HRANILNICA v TRSTU •
99
Tržaška posojilnica in hranilnica
Kmalu ?iato je prispel nad-; Ms s službenim koin tujkom } Consolatijcm. Ko je pr'spćl rci -ja Kf ■ idvor, ie ?fodba zasvi-
i \- k> himno, povelin:-k
_____
«	POSOJILA DJUE
I	ta vknjižbo 5 »/, •/.
aa menice po 6*/« g na zastave in amortizac^o xa daffSo dobo po dogovora Ef.I<CHPTUiE TRCOVSKS MfiHIC^
regVstrovana zadruga s omejenim poro25vom TUST . Plana deli a Caaorma St. 2, k nad. - tkst (v lastni hlil) vhod po glavnili atopniicaH.
HRANILNE VLOGE
od g^^^tadi al o4	po
Večje stalne vloge In vloge na tek. račun po dogovora.
Rcstai tU vek pUČMi« i«m< usi. — Vlaga m Wnko pa r«? krama. — ODDAJA
Li poroci R».
na-

•Id^i
OOMaCe NABIRALMKE) H«AK1LNE PUŠ1C&>
PcStno hraailaićni r»4ua l6.(X i	TtiLt F»>N dt.
lm varnostno COlKO (»efe depotiu) U »hrambo vrednostnih liatia, dokumentov in raznih dragih vrednot, pepclAOma varno proti ulorau 'O polaru, orejeno po najnovejiern natiuu ter je oddaja »trankaru v najem pO najnlrjlH COnah«
STANJE VLOO NAD tO MILIJONOV Biidfi* Bii: M 9 12 m mil Hi S P«. U?htii«	» Hiila) 3ti!i
"^TCE- SHMHH^HBBBE «



TV.
V TMv/Vfle TT. fftfTetiibfa 1*17.
B^iokovičev koncert. Prošli četrtek Je bil za tržaško glasboljubno prebivalstvo dan. ki mu ne izgine tako kmalu iz spomina V Trstu imamo tako zelo malo prireditev na katerih bi se podajala občinstvu resnična umetnost, in ljudstvo se skorai tppe za vstopnice v — kinematograf, ker mu kaj bolišega ni na razpolago. Zato pa je ti.Ji umljivo* da naravnost hrepeni po čem boljšem, višjem, po^čem, kar daje tisti globoki užitek, ki ga more porajati ed'no ie prava, resnična božanska umetnost. In ta umetnost je v četrtek zopet po dolgem Času prestopila prag gledališča Po-titearna Rossetti. poosebljena v našem iu-«<■ ' danskem goslaču-umerniku Zlatnu Hal Z-ovlču. Na odru mladostno gibka, prikupna postava mladega umetnika, pri klavirju pa priznani domači tržaški mojster Ev zebi j Curelich: gosli m glasovir sta se zlivala v harmonijo, ki je neodoljivo obvladala že takoj s prvo točko vse poslušalstvo in je do konca vzdržala v nepre-tr" lem vzhičenju. Paganinijev koncert je dal umetniku priliko, da je pokazal vso svoio vrlino v tehničnem pogledu, s katero je. kakor bi rekii, nadkrilieval sam se^e. ne poznavajoč nikakršnih težkoč. Največji umetniki svetovnega slovesa nastopajo s tem Paganinijevim koncertom kelitno točko svojega sporeda, in Ba-lo-kovičevo izvajanje se je vredno priključevalo njihovemu. Manj srečna je bila zi.nj slavna Beethovnova »Kreutzerjeva S' :ata«, kjer se je kolikortoliko preveč fzr 'žal njegov temperament, ki mu ni dal d' eči one umerjeiiosti, ki jo zahteva še pr«-»v posebno v tej Beethovnovi skhdbi t izrazita klajičnost. S tem pa nikakor t; j; io reči. da naj bi umetnik ne ozna-i .d s. f'je ustvaritve s svojim lastnim obe-ležjem. kajti drugače bi ne bil umetnik, ki t ivarja. tvmveč le živ stroj, ki reproducira mio umetnost. Z zrelejšimi leti-nrihaja ta i nerjenost sama po sebi in Zlatko Balota ie dozoreva vidoma. Da so Dvofa-kov: ^'ovanski plesi in olre Sevčikovi - Bfetislav in prav posebno »Holka molka b"li pra\i v zlato okovani biseri, nam i treba po ebej poudarjati, ko ve-r. . -i je Balokovič učenec Sevčikov. Z ; \\ ieniawskega Fatnlovo f '7:jo. ie dosegel Balokovič naravnost vi Wv. O K >tvo je bilo tako razigrano. k a nrmeHa'o z odobravanjem, dokler ni dr: nekaj točk. Kakor že rečeno, i k dozoreva vidoma in ni treba, da * r :ii proroki, če pravimo, da vidijo \ i:i: i mojstra svetovnega slovesa, Vi poru. • vo jugoslovanske umetnosti ^irom sve l Priprm iimo pa naj tu še izrecno, ti a e in el Balokovič v profesorju Cureli-' ! .remijevalca. vrednega svoie umet-iio ki ;e s svojim finim umevan»jem in > f "> umer>e?K>stjo naravnost mojstrski j ' 1 oieval ?oslim in jim tako podajal uii ctniško izdelan okvir. — Gledališče je razprodano in občinstvo vidno hvale": -o na izrednem ii::itku. Umetniku so
k (MJili vence, cvetje in tudi dragocen dar. \!a splošno željo ie ravnateljstvo gledal a naj ">>sik> Balokoviča, da bo sode-lov.i' >t\ p :ovnem koncertu, ki se bo vrij'' v četrtek, 15. t. m.
Promet zasebnih vo*nopoštiti!i zavitkov jc t'od obstoječimi pogoji dovoljen tudi na vojuopoStni urad št. 472, ustavljen pa je r vr.o na vojnopoštne urade st. 95, 392, 3931 407, 461, 522, 526, 633 in 641.
V Hukovini poslujejo zopet: I.) za na-\u tni pisemski poštni promet poštni uradi Jal ca Buk, Kimpolung in Zadowa. 2.) z* : mski poštni "m denarni promet v ce-egu poštni urad Nepolokoutz. 3.)
Trgovin« \ts\v n
IT AH BIDOVEO, Trsk, ml, Uw|»nilf IS (Ag PooteroM*). Ima ▼ zalogi: taj, pa-nditM kon-lervo, mnoge vret kock njtk«, te»f in tudi blago aprovizaeij^k« komlane. Pnslai Junaka ram. ko-n,ak Hartj, Tarmoutk, mai novec, alivovaa tor vat Trat mineralnih rod. V— p* smernih Venah. 414
Mehanična delavnica.
ODLIKO T AN A LIVARNI CA OSVALDELLA. Via Meda 28. Izdelovanje in poprava stroj«* te motorjev. Proračuni.
Knjigoveznica
PTirrUO PfPPAN, Trst, uliea Valdlrivv It. Artistična razava žepni koledarji lastnega isdolova-sjs. Vpisniki registri) posebnega avtoma, 307
Majolične peči in ftiedilniki
M- ZEPPAR, vi. & Giovanni 6 in 12. Najbolj«* Izdelovanja ia Dajpopolnejfta vr>ta. Oue zmerno. 202
Hotel Continental
Tnt, mllea Ban Nieol6 It, tt (blizu CoraaV Preao-fti&4e sa vojake. Dvigalo. Cono smerno Postrežba točna.___| _K"
Papir.
VELIKA ZALOGA PAPIRJA sa ovitke, papirnatih rečic lastne tovarno — V«lčld ra» ih barv ia velikosti Cen« zon orao. — Gnstono Dollinar, Trst. Vis dei Gelni 16.	_266
Šivalni stiojl.
DELNIŠKO DRUŠTVO ŠIVALNIH STROJEV SINGER, Trat. Coreo 20. Prodna bivalnih stroiev
in vseh pritiklia. Delavnica i* popravljanja. 358
Dfmska krojačnica
A. PIEGER, Trat vlica Corr.merc ale 3. Iidelmjt Tsak'>vr«tne oblake po s n? ledjem in francoske os kroje, plesne obleke, obleke sa poroke, bluze za gledališča itd 4.en« zmerne.	337
Nepremočl|ivi plašči.
LEOPOLD HAA8, Trst, Coreo S ia Tia Barriera t ccchia 10. Bogata izbora vojaikib pla&6ev od K . 20 — naprej._-_267
Jefrtvine na debelo.
Pogata Iz bera vsakovrstnih jeetvia; proda na de«
belo RUGGERO GAMBEL ▼ Trstu, ulica deUo Acqua vogal ulic« Coroaeo.	244
Zlatarnica
G. Plno
v Tnta M Je	m Cono ftt 15
v Hvfto dahrska O. ZarcovtM A Plglto.
VeHVa tebera srebrnih zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itcL Cwi mernik	Cena zmorn«.
Vinm-imzM ntclle
Trst cllcfl del Rlvo Si 42 (prlDKls) Trst
i
n ob s
za ur
se i
ni( vil fa-
S F
i
UZZ
le: arni promet v celem obsegu poštna .Ja Krrlibaba in Rus. Banilla, 4. za pi-iiiski poštni promet in za denarni pro-:t v celem, kakor tudi za promet z žarki v omejenem ob egu poštni urad Ste-Towka B ik.
^•jko se obvarujemo sifilitične kuge?
's tržaškega zdravnika dr. Ernanue'a in Ja, ki sm-. ga objavili v »Kdinosiis, :<» zdali v p<^ebni knjižici, katera se dobiva v iiiski upravi po 30 vin. Poštnina: za izv*>d 3 vin., za 2 do 3 izvoJe 5 vin., do 10 !zvod-*v 10 vin.
Acstna zastavljalnica. V ponedeljek, 1 Z. t. » i., se bodo od 9l-j dop. do 1 pop. prodaj: na jav'ni dražbi dragocenosti, za-s^v' ene meseca oktobra J916 na zelene lis-.Ve serija 140 in s-'cer od št. 19.101 do št. Ji.hm); rH'.voldne oj 2" I: Jo 6 pa nedra-goc ij predmeti, zastavljeni meseca februarja 1917 na bele listke serije 141 m sicer o : št. 3501 do št. 79<hK večinoma rablje: o per;!o in drugi predmeti, za katerih nakup ni treba izkaznice. — V torek. 13. t. m., od 9\y2 do 1 pop. draži a dragoce^ nosti, zastavljenih na zelene listke serije 140 in sicer od št. 21.101 do št. 22.800. popoldne od 2l/z do f> pop. pa nedragoceni pre meti, zastavljeni januarja meseca 1917 na beie listke serije 141 in sicer od št. 200.001 do št. 201.700._
DAROVL
Nar:esto udeležbe pri prireditvi Šentjakob-ke podružnice CMD v Narodnem domu i'arujeie gospodični Justina ^ivčeva in Jelka Ra,x>tčeva vsaka 2 K. Denar hrani
uprava.
Namesto ne-prejete nagrade za uslucre,
storjene našemu poročevalcu, daruje uprava ^Edinosti« moški podružnici CMD kron 20.
Gosp. Tcrfolia Alojz, veletrgovec z vinom. ie daroval v znak radosti, da le njegov rojstni kraj Doberdob zopet v naših ! rokah, moški podr" * i CMD K 200 in tu- . kaiš*- emu R^ \ , .2u nad 300 1 vina. Plemenitemu darovalcu iskrena hvala!
Ker se gotove gospodične v rojanski dv<>rani hudujeW>, ako jih opazujemo, darujete nerazdružliivi prijateljici 10 K Ro-janskemu sokolu«. Denar hrani uprava.
Darovi, došli vladnemu komisarju. Ju-Iva pl. Frigyessy K 100 za zdravniško postajo in K 100 za onr, oskrbnic voi. sirot.
Izvrtajo vsako foto grafično dale kakor tudi razhoda, posaetk* notranjost lokalov, porealanasan ploMe za vsako vrst. spomenike. rOSCSN OSVj POVI^Nll m VSAKA VOTOOSUtfUI m Kadi aiiobnoatt g^oap. naroćat« kov sprejema naročbe ia jih ia* višaj« aa doma, «v. tadi zoa^j eseeia p« a^janaernejiib
Trst nL4el Mm ftei. U
"■E
oziv tebi in vsem! i
1 Če si AkMJk. spornima] se A zmMih čel o itsliji! i I He puščaj jih no cedilu in podpiši i
I VB. VOJNO
g Ker ie nisi ® strelskih Jarkih, si dolian mm® ■	podpisovanjem potresnih sredstev!
Volno poselilo donosu polsj lesa visoke obresti, (e hoHei štediti po ma5i
volno posojilno znva
S len poskrbi! tudi za »olo ženo In svoie otroke! — Brsz usake zdracnlžkc vizitom, možkl ln ženske ter otroci labko pristopilo do 60. leta starosti.
Visoke obresti sredo vse v prid zavarovancu. Plačilo v ofcsKili aH naenkrat I za prs-mllska plačila se sprejemalo tudi prelinja vojna posojila.
Primer: PodpišeS In zavaruješ K 1000.— in plačaš za 15!etno dobo po 48.— K. Ce doživi! ali če umreš že prvi dan ali pozneje dobi tvoja družina takoj celih 1000 K nom. vojnega posojila. Poleg tega dobi tudi ie vse obresti !
Za kapitaliste naMe važnosti, le plačilo enkratne premlle I
Primer: Podpišeš in zavaruješ na 15 lel 1000 K. Zato plačaš enkratno premijo K 54082. Ako že prvo leto umreš, dobe Tvoji: 1) K 1000.— nom. obligacijo. 2) poleg tega pa še K 505.76 v gotovini.
Še ugodnejša kombinacija je podpisovanje in zavarovanje na zakladnice, ki zapadejo leta 1926. P r i m e r . Za K 3000.— plačaš K 2062.80. Ob doživetju (9 let) dobiš vseh K 3000 v gotovini. Ce pa umreš poprej, denimo po treh letih, dobfc Tvoji 1) nom. K 3000.— držav, zakladnic: 2) poleg tega pa še K 1447.08 v gotovini.
Pripravljene so posebne kombinacije tudi za otroke od 5—14 leta, ter za slabotne in manj zdrave osebe.
Razun tega zelo ugodni pogoji za podpisovanje in zavarovanje nad K 5000 do najvišjih zneskov. Ko bodemo imeli zopet mir bo marsikdo obžaloval, da ni porabil teh ugodnih prilik, ki se takrat najbrže zadnjikrat ponujajo!
Podpisovanja in zavarovanja sprejema:
L Kr. ovstr. sM za uojirc včcie ln sirote v Trstu, Lazzaretfo veccMo ffeu. 3
vse c. kr. oblasti, župni uradi, županstva, ter naši zastopniki. — Podpisovanja na zavarovanje vojnega
posojila se izkažejo na Tvojo željo v časopisju. Ne obotavljaj »e, ker je čas podpisovanja zelo kratek, naša vojna uprava pa se ne more zanašati na mlačueže, ampak mora hitro dovesti vojno do zmagovitega KONCA I
|it:

caoRDooDaaaDODaoiloaoaoa&iaoDDaona
_________ _______CQ
Cele stare zamašite po K 15 kg. Nove po
en i □
kupuje g zelo g
visok h cenah in sicer pa j§ vzorcu. - Tovarna zamaškov g
L VEIFRHMH Donoj XIX ! °
1111III
Hotal in restavracija
TROPOL
Hardtgasse
Trst« ulica S. Nicold 22.
Kuhinja prve vrste. Vina izbrana. Elegantne sobe. — Največja čistost. — Cene zmerni?.
u u m
Hermangild Tro^a
TTJT, nUco Barriera vecdila 8
Ima veliko zalogo
mrtvaških predmetov
Venci Iz porcelane in biserov, vezani t medeno žico, iz umetnih cvetlic s Kakovi ln napisi. Slike na porcelanastih p oščah za grobne spomenike Itd. Itd. Najnižja konkurenčna cena.
Id sestoji iz
a)	57. državnega posojila amortiziranega v 40 leth, davka prosto po K 92.—V* s odbitkom obresti enega mest ca t j. K —.46, tedaj
netio po K 91.54%
Podpisuje ae lahko nominalnih od K 50.— naprej in pod znanimi pogoji daje posojilo 6 07*/. do 7.057« kakor bo isto prej ali slef izžrebano.
b)	57.7. državnih zakladnic plačljive i« avgusta 1926, davka proste
' netto po K 94. -°|o
Podpisuje se lahko od nominalnih K 1000.— naprej, ter nosijo iste
6.41°!» obresti.
Podpisovslcem državnega posojila in državnih zakladnic se ponuja veti dobfCek s tem, da odrezki fc? zapadejo dne 1. februarja 1918 (s Izvanrednim uživanjem obresti za 3 mesece) t»e tak j izplačajo, ta*o da bodo posojila iz zakladnice imele oćrezke od I. avgusta 1918.	^
Sledeče banke sprejemajo podpisovanja in midijo s ozirom na posebni patriotičoi namen tega posojila • vse možue olajšave, ter dajejo vsa potrebna pojasnila:
Jadranska banka, Trst in Dunaj, L Tegetthotfstrasse 7. — Podružnica Anglo-Avstrijske banke, Trst in Dunaj I. Wa!tner-strasse 2. — Banca Ccmmerciale Triestina, Trst in Dunaj, I. Schottering 2. — Tržaška podružnica Ljubljanske kreditne banke. — Ba ka di credito popolare. — Podružnica Banca Generale di depositi, Trst, Via S. Nicol6 8. — Podružnica c. kr. priv. avstr. Kreditnega zavoda za trgovino in obrt, Trst in Dunaj Vil, Zollergasse 2. — Podružnica Banke Union, in Dun^j i, Wdchtergassa L — Podružnica Živnostenske banke Trst m Praga Panska ulica 7.
•prejuni od keg* tudi če ni ad ic jih obf-j^ «| večje zneske po »tuje po	(4 {O govora. TrgOVC
otverje tekom« refnne b dnevnim obn vanjem.
mmmtmi davak plaiuja j
Vlage m lahko po eno krono.
MtNHrail£ia!i tim 7U71 TELEF89 ff-tt
Trgoosko-obrtna zadruga v Trsta
cilca t FroncBto itn. 20, n. nastropje o M9 Kita „Edinost"
Posojila
daja mm osebni kroćit la na sastava
proti plačilu po dogovoru.
C r a d n e ure: vsak dan za stranka
od 8 predp. do 1 popoldne.
Priporoča male hranilne Skrinjice, ki so posebno primerne za družine.