>bna izdaja.
Leto $11., štev. 287
V LfubUanl, pondeljek dne 4. decembra 1922
Poštnina pavSalirana.
Posamezna Ste«, stane 1 Oin
hehal* ob 4 zlutraf.
Stane mesečno 10*— Din •a Inozemstvo 30*— .
Oglasi po tarifa
Uredništvo:
Miklošičeva eesta št 16/1 Telefon it. 72
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko.
Upravnf&tvo:
LJubljana, Prešernova nI. it 64 Telet it 36.
Podružnice:
Maribor. Barvarika oliea
•t L TeL it 22. Cel|e. Aleksandr. eesta.
Račun prt poitn. čekoT. uvodu itev. 11.842.
Občinske volitve v Ljubljani.
Po krivdi demokratskih uskokov so zmagali klerikalci in komunisti.
Dobili so: demokrati 1822 glasov in 5 mandatov, kierikalci ln komunisti 3952 glasov in 35 mandatov, soc. demokrati 295 glasov in 1 mandat, nar. socijalisti ln dem. disidenti pa 2916 glasov in 8 mandatov.
Ljubljana, 4. dec.
Ze pred vojno je klerikalizem naska-koval Ljubljano. Bil je odbit. Po vojni se je začel vezati s socialnim nezadovoljstvom in pod to krinko posegati po njej. In res: čim je bila uvedena splošna in enaka volilna pravica za občinske zasto-pe, se je pojavila v občinski hiši anti-demokratska večina. Dokler je potrebovala ta večina meščansko in napredno NSS, je izrabljala ambicijo te skupine, čim pa je razčistila nasprotja s komunisti, je mogla tudi brez narodnih socialistov razpolagati z do 4000 glasovi.
Nasproti temu računu je bil na dlani protiračun: demokrati in NSS imajo skoro 5000 glasov. A v tem trenutku se je nekaterim bivšim demokratom zdelo neobhodno potrebno, razklati napredno Ljubljano v dva tabora. Vse, kar je bilo do včeraj dobro, so ti ljudje danes prekleli in skušali so sebe povzdigniti z de-magoškimi gesli na račun svojih bivših strankarskih tovarišev. Odklonili so ope-tovane najlojalnejše volilne kompromise demokratov in začeli kakor blazni bojevati se ne morda proti klerikalnokomu-nistični, ampak proti — demokratski »nevarnosti!.. Nenavadna je bila vnema te gospode v razdiranju in rušenju. Kar so napredni ljudje zgradili desetletji1, to so ti elementi zastrupili čez noč.
Usodepoln je bil slepi račun narodnih socijalcev na razpad demokratske stranke ter špekulacija na politično moč, ki naj bi jo ambiciozna gospoda zadobila po »padcu vlade, v kaki novi politični konstelaciji. NSS je postala žrtev te špekulacije. V starem občinskem svetu je Igrala s svojimi 9 mandati vidno in v marsičem odločilno ulogo, danes ima štiri odbornike ter je povrh postala ponižna dekla velepridobitnikov, za katere bo morala opravljati najnižje posle, ker je od njih tudi materijalno popolnoma odvisna. Res je, da je bila v to katastrofalno situacijo zapeljana, po obljubah demokratskih uskokov, ki so jo znali prepričati, da bo ogromna večina demokratske stranke šla za njimi, toda moralična krivda je povsem na njeni strani. Z JDS je mogla NSS vsak hip napraviti sporazum, ki bi bil obema strankama omogočil skupen nastop, ne da bi bila ena ali druga stranka morala izgubiti na svoji samostojnosti. Tak pošten sporazum bi bil dal Ljubljani trdno napredno večino. Toda narodnim socialcem se je zdela vabljivejša špekulacija na razbitje demokratske stranke. RavnihaT je imel lahek posel z njimi. Postali so ujetniki vele-kapitala, zaradi katerega so izdali interese napredne Ljubljane.
Nikdar ne bo pozabljena uloga, ki jo je v tem boju igral dr. Vladimir Ravnihar. Strast častihlepja in osebnega sovraštva je premagala v tem možu, ki mu je demokratska stranka tako velikodušno odpustila nekdanje izdajstvo ter ga visoko dvignila, vse boljše občutke. Sprva za-vratno, potem odkrito je pričel boj proti JDS. Celi ne baš inicijativni in agilni značaj tega politika se ie izpremenil. Uničiti demokrate — to je postal njegov glavni cilj, kateremu je podredil vse drugo, tudi vsa sredstva. Speljal je narodne socialce v zvezo z najreakcionarnejšimi elementi, vodil je borbo na nož, dopuščal in sodeloval je, ko so se zlorabljale vse-narodne institucije proti glavnemu, da ne rečemo edinemu njihovemu zaščitniku, demokratski stranki, neposredno je odgovoren za odvratnosti volilnih sleparij, ki so se vršile od strani njegovih ljudi. Kar se mu pred leti v očitni zvezi s klerikalci in Nemci ni posrečilo, to je dobro opravil tokrat. Njemu v prvi vrsti se ima Ljubljana zahvaliti, da vihra nad njo zastava črne in rdeče internacionale. Obračun s tem možem je neizogiben.
Izmed vseh strank, ki so se borile za Ljubljano, je edino demokratska, katere vest je čista. Trdno vztrajajoč na svojem programu, ki je tudi za bodočnost Ljubljane edino spasonosen, je lojalno ponujala roko za skupen boj naprednih elementov. Bila je pripravljena k največjim žrtvam, saj je vedela — in rezultat volitev je to potTdil — da je zmaga napredne Ljubljane zasigurana, ako gresta skupaj JDS in NSS. Vse je bilo zaman. Ona je prosta odgovornosti za to, kar se je zgodilo in mirno pričakuje razvoja dogodkov.
Odgovornost je prešla drugam.
PoteK občinskih volitev
Neiuvene agitacijske sleparije zajednižarjev
Ze ponoči je bilo po Ljubljani jako živahno. Vse stranke so organizirale svoje »varnostne straže., ki so imele nalogo paziti, da nasprotnik ne potrga volilnih plakatov in pozivov. Po ulicah je prišlo opetovano do spopadov med prevnetimi «čuvarji», ki so deloma razumeli svoj posel tako, da je treba nasprotnikove oklice strgati ali premazati. Olavno delavnost v tem oziru so razvijale zajed-ničarske patrulje, ki so se, oborožene s palicami in gorjačami, obnašale zelo nasilno. Z reklamnih tabel so izginjali plakati in se zopet na njih pojavljali. Rezultat je bil zjutraj približno enak večernemu stanju. Ce bi bile patrulje sklenile kompromis, bi si bile prihranile mnogo posla. Resnejših incidentov ni bilo. Proti jutru je prišlo v Zvezdi do spopada med demokratsko stražo in zajedničarsko gardo. Naenkrat je bilo slišati obupne krike: kri, kri! Pa ni bilo tako hudo. Dva nasprotnika sta se bila spopadla in eden je drugemu, da se ga ubrani, pljusknil iz lonca porcijo rdeče barve v obraz ...
PRIČETEK VOLITVE.
Ob 8. uri so se odprla volišča, katerih je bilo 14. Ze v prvih dopoldanskih urah je bila udeležba jako številna. Po ulicah so pričeli drveti izvoščki in avtomobili, zlasti zajedniearski agitatorji so razpolagali s celim parkom avtomobilov, vsi »velepridobitniki. od bank do gospodov »en gros. so dali svoja elegantna vozila na razpolago.
Mnogo pozornosti je vzbujalo, da se je vozil dr. Ravnihar z g. Deržičem kot pobočnikom čisto v županski pozi po ulicah.
Z vso paro in ogromnim aparatom pa so delali tudi klerikalci in komunisti, ki so razpolagali s celo vrsto avtomobilov in vozov. Videlo se je, da ima ta «Zveza delovnega ljudstva*, prav dobre zveze z velekapitalističnimi lastniki avtomobilov in kočij.
NA VOLIŠČIH.
Agitacija je bila silno živahna. Volilni lokali strank so imeli posla čez glavo. Proti poldnevu so volilci na voliščih zelo pritisnili, v prvih popoldanskih urah je frekvenca ponehala, pa se proti tretji zopet dvignila in je trajala do kraja. Od približno 12.000 volilcev jih je prišlo na volišče 8985, torej skoraj tri četrtine. Udeležba je bila torej skoraj tako številna kakor pri volitvah v konstituanto, ko je od 11.158 prišlo na volišče 8806 volilcev.
ŠKOF VOLI KOMUNISTE.
Veliko senzacijo je vzbudilo, ko je zgodaj dopoludne prišel na volišče na magistratu ljubljanski škof dr. Jeglič, ki je na čelu svojih korarjev oddal kroglico za komuniste. Škofovemu uprav katoliškemu in krščanskemu vzgledu je sledila ostala duhovščina in iz samostanov so nagnali poslednjega «kozla» v boj za gg. Maku-ca, Klemenčiča in drja. Lemeža.
Opoldne je izvršil na volišču v realki svojo volilno dolžnost v Ljubljani se nahajajoči minister dr. Žerjav, pokrajinski namestnik Hribar je istotam že med prvimi oddal svojo kroglico.
VELIKANSKE VOLILNE «5» FP-\-RIJE.
Nikdar se v Ljubljani še ni tako nasilno in koruptno agitiralo kakor včeraj in nikdar se niso še uporabljala tako kričeče volilne sleparije. Klerikalci in komunisti so uporabili vsa sredstva verskega pritiska in cerkvenega terorja, vse metode hujskanja in demagogije. Njih cilj je bil očividno ta, da dosežejo na voliščih absolutno večino vseh glasov. Pri tem so komunisti vzpodbujali svoje pristaše: hajdmo, da nas bo več, da bomo potem imeli klerikalce v rokah, klerikalci so delali obratno. Tem se je tudi posrečilo. Med izvoljenimi kandidati liste »Delovnega ljudstva, so klerikalci v večini.
Infamna je bila agitacija za.iedničarjev. Ze v soboto zvečer so razširili po mestu vest, da je sam minister dr. Žerjav dal parolo, nai demokrati volijo zajedničarje in da je JDS umaknila svojo listo. Posebno naročeni agitatorji so trosili to laž po vseh ulicah. Kmalu nato so si zajedničarji izmislili drugo: da sta se Zajednica in JDS. združili.
To pa je bil le začetek. V Narodni tiskarni so bili že v soboto tiskani lepaki, v katerih poživlja »načelstvo JDS. demokrate, naj vržejo kroglico v 4. skrinjico. Tekom dopoldne so agitatorji zajednice pričeli lepiti te lepake po vsem mestu. Načelstvo JDS je takoj obvestilo policijo o tem nesramnem falzifikatu in zahtevalo preiskavo. Policija je na podlagi čl. 6. volilnega zakona izvedla hišno preiskavo v «Slov. Narodu, in v Centralni volilni pisarni Zajednice ter je kon-fiscirala še cele kupe teh tiskovin. Doktor Ravnihar je protestiral, češ, da je to omejitev tiskovne svobode!
Kmalu nato je Zajednica plakatirala «telegrame iz Beograda, sledeče vsebine:
«Beograd, 3. decembra. Pašič je pravkar podal demisijo celokupnega kabineta. Demisija je bila sprejeta. Poslanci Hrvatskega bloka so v Beogradu. Sestavo nove vlade prevzameta Ljuba Davidovič in Stojan Protič. V demokratskem klubu je prišlo ko razkola. Pribičevič-Zerjavova skupina je izstopila iz kluba. Dosedanji režim je pokopan in izvrši se splošen preobrat v državni politiki..
Pokrajinska uprava je bila tako tankovestna, da se je najprej telefonskim potom v Beogradu prepričala, da je vse skupaj prazna izmišljotina, objavljena zato, da prikaže Zajednico menda kot novo vladno stranko. Telefon je bil nepotreben. Plakati so bili tiskani pri »Slovenskem Narodu, že v soboto. V nedeljo jih sploh nobena tiskarna ni mogla tiskati, ker se v tiskarnah ves dan ni smelo delati! Tudi ta plakat je bil končno konfisciran.
Vse te sleparije so res prevarile precej demokratov, čeravno je načelstvo JDS takoj podvzelo protiukrepe.
Odkrito so zejidničarji tudi zlorabljali sokolstvo, češ, Sokoli morajo voliti Ravniharja-, ki je starosta Saveza. O tej stvari seveda debata ne more biti zaključena. Glavni argument zajedničarjev pa je bil tudi v nedeljo — novac. Iz reser-voarja neopredeljenih volilcev je ta argument pridobil par sto ljudi brez politične morale...
Vse te lumparije so se godile pod neposrednim nadzorstvom in odgovornostjo drja. Ravniharja, ki je v strasti svoje častihlepnosti podrl tudi one granice, ki sicer v najogorčenejši politični borbi omejujejo dejanja moža. Vsa borba zajedničarjev je bila naperjena proti demokratom — klerikalce so pustili popolnoma na strani. Nekatere njihove nasilne agitatorje je zaradi kršenja volilne svobode policija sicer aretirala, toda glavni krivci so seveda ostali za kulisami.
Demokratska stranka se je v celem volilnem boju odlikovala s svojo mirnostjo in načelnostjo. Tudi na dan volitve je ostala sama sebi zvesta. Njena agitacija je bila poštena in trezna. Njeni plakati resni. Na dve zajedničarski nesramnosti je odgovorila z ostrimi protiplakati. Ko so zajedničarji razširili hujskajoče lepake »Uradniki, goli in lačni, zahvaliite se drju. Žerjavu — za obljube., so demokrati odgovorili s plakatom: »Uradniki, odvzemite brigo za interese ministru Žerjavu ter jo izročite politični firmi Knez, Jelačin & Cie.» Na zajedničarsko objavo, da obstoja zveza med Zajednico in SKS, so odgovarjali demokratski lepaki: »Za izvoz prašičev in za dražjo mast bo glasoval, kdor bo volil zajednico ali klerikalce«. Ta plakat, na katerem debela svinja drži zastavo z napisom: »Živela Zajednica, živijo Bro-dar!» je vzbudil mnogo pozornosti.
ŽIVLJENJE NA ULICAH.
Po ljubljanskih ulicah je bilo ves dan zelo živo. Dan ni bil posebno prijazen in Ljubljančani so opustili svoje izlete, da se do dobrega nagledajo volilnega trušča. Za marsikoga je bila to precejšna žrtev, saj so bile vse gostilne zaprte, med tem ko sta zunaj na Posavju vabila kranjska klobasa in cviček. Kavarne so bile seveda »dubkom. natlačene in marsikateri gost je poskušal mežikati natakarjem, da naj začarajo kaj bolj krepkega v čaj ali pa v skodelico za črno kavo. Pripoveduje se, da popolnoma brezuspešno.
Ob 5. je bila volitev zaključena. Nastop drja. Ravniharja je od vsega po-četka oslabil vsako nado, da bi se dala I
preprečiti zmaga klerikalcev, komunistov in Peričevih socialcev. Pri volilnih lokalih se je povsodi zbralo precej ljudi.
PO RAZGLASITVI IZIDA VOLITEV.
Pred Mestnim domom, kjer se je vršil glavni skrutinij, je velika množica klerikalcev in komunistov pričakovala razglasitve volitev. Vedelo se je že, da je zmagala »Delovna lista.. Ko je množica proti 7. zaznala za oiicijelni rezultat, so komunisti in socialisti klicali Periču, klerikalci pa škofu. Pričakovalo se je, da bosta oba gospoda govorila z balkonov. Pa je le dr. Perič izrekel nekoliko zahvalnih besed. Vzpodbujevalni klici iz množice so Ljubljančanom napovedovali srečne čase pod črno in rdečo zastavo.
Popolna pobitost je vladala v zajedni-čarskih krogih. Očitajoča vprašanja: Zakaj smo odklonili sporazum z demokrati? si slišal tekom večera sto- in stokrat. Narodni socialci so se hudovali na Ravniharja, češ, on je vsega kriv, ker je rekel, da bo od JDS odtrgal 2000 glasov. Uskoki zopet so se izgovarjali na narodne socialce: Vi ste krivi.
Zajedničarji so bili globoko prepričani, da bodo razbili demokratsko stranko. Kalkulirali so, da bo le 700 do 800 glasov dobila, drugo pa da bo zbežalo pod usko-ško zastavo. Raditega so tudi odklanjali vsak sporazum. Ravnihar je kazal le eno strast: porušiti trdnjavo napredne misli, in menil je, da bo iz njenih razvalin zgradil sebi županski stolec. Zajedničarji so naročili za svojo proslavo godbe in lam-pijone, dogovarjali se, da bodo priredili demonstracije pred »Jutrom, in proti JDS — mislili so le, kako se bodo »maščevali. demokratom, pa so pripravili Ljubljani namesto strumnih koračnic oglušujoče zmagoslavne krike — klerikalcev in komunistov.
Tudi za JDS pomeni izid volitev razočaranje. Računala je na večji uspeli. Ostala je sicer najjačja stranka v Ljubljani, toda zanašala se je preveč na silo argumentov ter je premalo pažnje posvetila tehničnim vprašanjem. Zvečer so se v volilnih lokalih zbirali pristaši in od vseh strani je bilo slišati samozavesten glas: Preizkušnja je prestana. Bili smo edini dosledni in edini se nismo kompromitirali. Z novo vnemo na delo. Ljubljana, ki je danes ponižana, nas bo potrebovala. Kmalu bo uvidela, da je nje spas le v veliki državni stranki jugoslovanske demokracije!
Novi občinski svet
Po reformiranem občinskem volilnem redu za Slovenijo šteje ljubljanski občinski svet 49 članov. Od teh jih pripade po § 34. najprej 24 kandidatski listi, ki je dobila največ glasov, ne glede na to, koliko znaša ta večina. Ostalih 25 članov se razdeli po proporcu med vse stranke, torej tudi ono. ki ,je dobila že prvih 24 mandatov. Na ta način so dobili klerikalci in komunisti najprej 24 in pri razdelitvi po proporcu še 11 mandatov, skupaj torej 35 občinskih svetnikov, med katerimi je 18 klerikalcev. Ostale stranke so dobile: demokrati 5, narodni socijalisti in demokratski disidenti (Ravniharjevci) 8 in 9ocijalisti 1 mandat.
Občinski svet bodo tvorili naslednji občinski svetniki:
DEMOKRATI:
1.	Dr. Milan Vidmar, vseučiliški profesor,
2.	Josip Turk, posestnik,
3.	Anton Likozar, nadučitelj.
4.	dr. Fran Tominšek, odvetnik,
5.	Fran Kavčič, gostilničar in posest.
ZAJEDNIČARJI: (narodni socijalisti in demokratski disidenti)
1.	Dr. Vladimir Ravnihar, odvetnik.
2.	Ivan Tavčar, uradnik agrarne direkcije,
3.	Anton Ferant, vrtnar,
4.	Ferdo Podbevšek, železniški kovač,
5.	Fran Bonač, tovarnar,
6.	Kari Urbančič, poštni nadoficial,
7.	dr. Rado Kušej, vseučiliški profes.,
8.	Fran Rupnik, strojevodja v p.
KLERIKALCI, KOMUNISI IN PERI-ČEVCI:
1.	Dr. Ludovik Perič, odvetnik,
2.	Ivan Makuc, žel. uslužbenec,
3.	France Kremžar, urednik.
4.	dr. Ivan Stanovnik, odvet. kand.
5.	Josip Pire, računski svetnik,
6.	Lovro Klemenčič, visokošolec.
7.	Ivan Kralj, uradnik.
8.	dr. Valentin Rožič, profesor,
9.	Franc Orehek, zasebni uradnik in posestnik.
10.	Peter Leban, železničar,
11.	Rado Čelešnik, zasebni uradnik,
12.	Josip Rajner, žel. uslužbenec in posestnik,
13.	Mihael Moškerc, urednik.
14.	dr. Milan Lemež, odvet. kandidat
15.	Ignaz Mihevc, uradnik.
16.	Ivan Srebot, čevljar in posestnik.
17.	Jurij Moser, izvošček in posestnik.
18.	Franc Čepeljnik, žel. strojevodja.
19.	Franc Slovše, izvošček,
20.	Jisip Vidmar, čevljar,
21.	Janko Jeglič, šolski ravnatelj in posestnik,
22.	Anton Kerhne, uradnik.
23.	Ivan Pestotnik, uradnik,
24.	Alojzij Zajec, strojni delavec,
25.	dr. Anton Brecelj, zdravnik,
26.	Rajko Osterc, tapetnik,
27.	Andrej Alh, uradnik,
28.	Srečko 2uner, strojni stavec.
29.	Albin Zajec, fin. tač. svetnik,
30.	Franc Novak, mizar,
31.	Ivan Tokatt, uradnik,
32.	Anton Kerč, zasebni uradnik,
33.	Viktor Adamič, žel. uradnik,
34.	Hinko Glavan, delavec,
35.	Josip Rozman, uradnik.
SOCIALNI DEMOKRAT: 1. Jože Ogrin, mizarski pomočnik.
Volitev župana.
V zmislu volilnega reda mora stari župan, oziroma v Ljubljani vladni komisar, sklicati tekom 8 dni novoizvoljene občinske svetnike k seji, ki ima izvoliti župana, podžupana in druge funkcionarje. Do izvolitve župana vodi sejo po letih najstarejši občinski odbornik.
Da je volitev župana veljavna, je potrebna navzočnost najmanj polovica občinskih odbornikov in nadpolovična večina oddanih glasov.
Podrobni rezultati
Vodoravne rimske številke značijo kandidatske liste, in sicer I. demokrati, II. klerikalci in komunisti, III. socialni demokrati in IV. Zajednica. Navpične rimske številke značijo volišča, in sicer: I. Mestni dom, II. magistrat, III. Šentjakobska šola, IV. šola na Cojzovi cesti, V. obrtna šola, VI. realka, VII. I. državna gimnazija, VIII. justična palača, IX. učiteljišče, X. šola na Ledini, XI. ubožnica v Vodmatu, XII. vojaško strelišče, XIII. in XIV. šola v Spodnji Šiški.
	I.	n.	m.	IV.
I.	140	212	6	210
II.	107	274	13	216
ni.	180	366	27	238
IV.	157	388	31	174
v.	186	256	34	375
VI.	176	180	7	334
VIL	173	263	28	250
vin.	122	207	10	241
IX.	139	262	9	161
X.	104	322	14	161
XI.	86	364	12	142
XH.	100	233	11	112
XIII.	82	320	35	140
XIV.	70	305	58	163
V primerjavo priobčujemo v naslednjem tudi volilne izide na posameznih voliščih pri občinskih volitvah 26. aprila 1921. Volišča so označena kakor gori, le rezultati obeh šišenskih volišč so navedeni skupno pod XIII. Vrstni red volilnih skrinjic je bil pri teh volitvah naslednji: I. JDS, II. komunisti. III. NSS, IV SLS, V. SKS in VI. soc.
demokrati.		Rezultati so		bili naslednji:		
	I.	H.	ni.	IV.	V.	VI.
I.	230	73	155	242	5	50
II.	235	63	85	109	3	54
III.	208	43	49	92	4	52
IV.	203	91	101	135	-17	135
V.	334	40	128	107	14	72
VI.	355	34	141	92	18	66
VIL	252	81	108	91	9	74
VIII.	255	33	65	125	10	47
IX.	140	60	59	93	4	29
X.	142	32	69	122	6	29
XI.	116	99	77	132	12	40
XII.	128	74	37	103	20	11
XIII.	211	328	222	111	28	149
Ljublf anski demokrati po volitvah
Ljubljana, 3. decembra.
Devet politiCnih skupin je pri volitvah nastopilo proti demokratski stranki. Isti trenutek, ko smo videli, da si je osem od teh skupin postavilo za geslo porabiti pri agitacijski borbi brezvestno in brezobzirno demagogijo, smo si bili z ozirom na težke povojne posledice, ki odsevajo na vseh poljih javnega življenja, z ozirom na veliko nestrpnost in nezadovoljstvo, ki vlada menda v prav vseh slojih naroda, ter s posebnim ozirom na splošno demoralizacijo javnosti, na jasnem, da položaj JDS v Ljubljani ne bo lahek, Očiščena ljudi, ki so stranko poznali le tako dolgo, dokler jim je služila, je JDS ne oziraje se na levo ne na desno, iznesla in zagovarjala principe jugoslovanske demokracije, zagovarjajoč in propagirajoč svoj moralni in državni program. Z vso odločnostjo smo odklanjali vsako demagogijo, namesto da bi ljudstvo hujskali, smo ga poučevali ter ga bodrili k treznosti in vztrajnosti. Naš glavni in edini cilj niso bili mandati, temveč predvsem notranja konsolidacija ter prerojenje stranke.
Enaindvajset let je že minulo, odkar je na Dunaju nastopila naša mladina pod narodno-radikalno zastavo. Čez dve desetletji se že bije v slovenski napredni politični zgodovini boj te generacije, ki se sedaj uveljavlja, pojačana z onimi starejšimi preizkušenimi prijatelji, ki so si ohranili mladost srca in duše, boj z reakcionarnimi ostanki starega slovenskega liberalizma. Baš te volitve so znova pokazale, da predstavlja tudi to gibanje prav za prav v prvi vrsti nekak socialen pokret, v katerem gre predvsem za to, da se slovenska narodnonapredna demokracija otrese kapitalističnih spon, v katere jo je vezala skozi decenije gospoda okoli »Slov. Naroda*. Le kdor po-fcližje pozna absolutizem in terorizem gospode okoli tega lista, ki je brezobzirno uničeval skozi desetletja vsakogar, ki ni hotel biti njegov suženj, razume, zakaj ni bilo med naprednimi Slovenci skozi tridesetletja nobenega političnega podmladka, ta tudi razume, kako težak je bil boj, ki se je bil za emancipacijo mlade demokracije.
Ni bila to samo njena usodas delili so jo v Sloveniji tudi socijalisti vseh vrst, ki se nikdar niso mogli osvoboditi ter postaviti na neodvisna tla, ker jih je vedno tlačila okolica »Slov. Naroda* z listom in finančnimi zavodi k tlom. Pred več kot desetimi leti se je poskušalo ustvariti poleg »Slov. Naroda* napredno dnevno glasilo, a šele zadnji dve leti se je posrečilo »Jutro* postaviti na podlago, da je bilo kos prevzeti boj za ideje jugoslovanske demokracije. Brez tega glasila bi bila napredna naša demokracija sploh nemogoča. Sele »Jutro* je omogočilo, da se demokratski stranki ni bilo treba brezpogojno pokoravati absolutističnemu diktatu jare gospode iz Kna-flove ulice. Pred dvema letoma, še pred enim letom, bi bila taka emancipacija popolnoma nemogoča.
Odpor reakcijonarcev se je tekom le-
tošnjega leta pojavil z naravnost ogabno obupnostjo. Propadel bi bil brez slave, da mu ni umetno podaljšala življenja NSS, torej stranka, ki je pred leti zapustila demokratske vrste samo zato, ker se ni zlagala s konservativnim njenim krilom.
Za prvi nastop demokratov brez »Na-rodovcev* v Ljubljani je uspeh današnjih volitev, ne glede na vso težavo političnega in gospodarskega položaja, prav zadovoljiv, četudi bi mogel biti še mnogo ugodnejši. Od maja meseca naprej sta »Slov. Narod » in z njim vred »Jugoslavija* pripravljala s Kamenaro-vičevo umetno inscenirano uverturo za občinske volitve najpodlejšo gonjo proti JDS. Zlasti »Slov. Narod* je apeliral na vse inštinkte Ljubljančanov, ki so nekateri že po 40 in več let nepretrgoma zajemali iz njegovih predalov dnevno modrost ter bili vajeni njegovim besedam verjeti kakor nekdaj, ko je ta list še znal biti dosleden in resen. Danes tvori 1800 mož, ki so oddali kroglice za JDS, kader, ki je izmed vseh volilcev edini, katerega moralna opravičenost bazira na trdnih in neminljivih principih.
Je to povsem nova, jugoslovanskega duha prežeta armada, ki ima zmisel za socialno pravičnost, za vztrajno prosvetno delo ter za naloge nacionalne solidarnosti. Prav nič nas ni strah, še manj pa sram, da nas danes še ni več. V svetovni vojni, pred petimi leti, ko se je razdirala Avstrija na korist Jugoslavije, nas ni bilo niti deset odstokov tega. Našt principi, o katerih smo v dno duše uverjeni, da so edini pravilni, naše neumorno delo, ki ga hočemo s trdno voljo nadaljevati do končnega uspeha, so nam porok, da bo jugoslovanska demokracija zmagala, kakor je sledila popolna zmaga našemu nacionalnemu delu med vojno.
Brez vsega priznavamo, da je bila ločitev duhov in operacija, ki se je izvršila pri teh volitvah na demokratski stranki, zvezana z velikimi komplikacijami in tudi žrtvami. Ako se ne oziramo na momentano veliko škodo, ki so jo prizadeli dr. Ravnihar in drugi dezer-terji napredni Ljubljani s tem, da so izročili njen občinski svet klerikalcem in komunistom, moramo pa konstatirati, da so1 demokratski stranki storili s svojim izstopom le uslugo, ker si je s tem stranka rešila vsaj lepšo bodočnost.
Posebna čast in pohvala gre za današnje uspehe našim političnim organizacijam, ki so morale prestati velikansko preizkušnjo strankarske discipline. Prestale so jo častno. Treba bo pa, da sedaj posvetimo ves svoj trud prerojeni stranki, da ji damo s podrobno izvedbo notranje organizacije lepše predpogoje za dosego uspeha. Vse bomo izvedli in moramo izvesti, ker nismo tega dolžni le jugoslovanski demokraciji, marveč tudi svoji novi državi.
Hvala in čast gre možem, ki so v volilni borbi stali v prvih vrstah. Oni so porok za nadaljno vztrajno delo in za končni uspeh.	_
Prosveta
Koncert Julija Betetta v Ljubljani.
Spored današnjega koncerta g. Julije Betetta, ki se vrši ob 8. uri v Filharmo-nični dvorani obsega nalednje točke: 1. R. Straus«: Jutri: R. Strauss: Noč; L. M. Skerjanc: Fragment de la »Chan-son violette». 2. V. Novak: Morje, iz cikla »Pan*: izvaja na klavirju ga. Dana Golia - Koblerjeva. 3. E. W. Kom-gold: Pesem Pierota iz opere »Mrtvo mesto*. 4. L. M. Skerjanc: Slovo od prijatelja. L. M. Skerjanc: Samotno piro-vanje pomladnega dne. 5. F. Liszt: Balada v h-molu (klavir). 6. Brahms: V gozdni samoti. J. Brahms: Na grobišču. F. Weingarten: Ljubezni pir. — Vstopnic vseh vrst je še dovolj na razpolago, na kar opozarjamo občinstvo. Dobe se v predprodaji v Matični knjigarni na Kongresnem trgu in na večer koncerta od 7. ure dalje pri blagajni.
Knjige Goriške Matice za leto 1923 so ravnokar izšle. Matica je izdala to-pot tri publikacije: Koledar za 1. 1923, prestavo Sirahove knjige in kot III. zvezek Zabavne knjižnice pod skupnim naslovom »Zlata srca* zbirko petih povesti najboljših hrvatskih pisateljev v prestavi Alojzija Gradnika. Knjige se dobe tudi po jugoslovanskih knjigarnah in stanejo skupno 24 Din. Obširneje o njih še spregovorimo. Danes opozarjamo samo na to, da je koledarju priložen zemljevid Julijske Krajine, ki bo naši javnosti gotovo zelo dobrodošel.
7. štev. «Gledališkega lista* prinaša sliko in zanimiv življenjepis staroste naših skladateljev A. Foersterja ob priliki njegove 851etnice in črtico 501etnice premijere prve slovenske opere, njegovega »Gorenjskega slavčka*. Oba članka je spisal prižgan glasbeni strokovnjak. Obenem prinaša aktualno črtico o Dostojevskega »Idijotu* izpod peresa B. Putjate, ki je delo uprizoril in režiral.
«Kresa» 11. številka je izšla in prinaša sledečo vsebino: Tone Seliškar: Glas izbičanih duš; Pravica. — Gil Blas: Tisoč in ena noč. — Ernest Tiran: Razbojnik. — Leonid Andrejev: Vrnitev. — Čulkovski: Ples na Vulkanu. — Telovadba. — Vestnik »Svobode*. — Socialni vestnik. — Književnost. — »Kres* izdaja delavska izobraževalna zveza »Svoboda* in se naroča v upravi, Ljubljana. Židovska ulica 1, I. nadstropje.
Grafična šola v Beogradu. Ministrstvo prosvete je sestavilo komisijo, ki bo izdelala načrt za grafično šolo. V tej šoli naj bi se izobraževali strokovni delavci za vse vrste tiskarskih del. Urejena naj bo šola internatsko, imela pa naj bi tudi delavnice za praktični pouk in za vaje.
Šaloma v Brnu. V Brnu so dali te dni, prvič na Češkem, Straussovo Sa-lomo, ki je najtežje operno delo muzi-kalne moderne. Opera je pod takterko O. Nedbala lepo uspela.
Politične ueiežhe
+ Zagreb se spreobrača. Povodom proslave 1. decembra je priredila zagrebška akademska omladina v četrtek in petek zvečer manifestacije po mestu. Povorki se je pridružilo obakrat po več sto drugih prebivalcev, ki so z omladinci vred vzklikali Jugoslaviji, kralju, vojski itd. Zajedničarji m Radičevci niso niti poskušali, da bi manifestacije motili, kakor so delali to vedno doslej. Razveseljivo znamenje je tudi da je izobesilo zastave mnogo več'hiš, kakor je bilo to običajno pri drugih dosedanjih državnih proslavah.
-+- Republikanec. Dr. Novačan, ki je gostoval toliko časa v Radičevem »Slo-bodnem domu*, dokler se ga Radič m naveličal, je osnoval sedaj v Celju zopet lastno glasilo slovenske republikanske stranke pod naslovom »Republikanec*. V prvi številki pravi, da je avtonomija, s katero ropotajo klerikalci, meglena beseda. Jugoslavija da bo ali centralistična ali federativna država. in ker se centralizem krlia, kakor pravi dr. Novačan, naj živi federacija. Dr. Novačan torej zaenkrat ni zameril Radiču, ki ga je mirnim potom odslovil, in je ostal zvest Radičevim načelom.
4- «Koroška domovina» zaspala.
Nemškutarski list »Koroška domovina*, ki je zlil obilo gnojnico in onemogle jeze na poštene Slovence, izjavlja v svoji zadnji številki, da preneha izhajati. Zavedno koroško slovensko ljudstvo mu ni šlo na limanice. Ošabnim nemškim Mihlom je zmanjkalo »fickov*.	_
Po svetu
- Častni doktorji Sorbonne. Zagrebška »Riječ* prinaša obširno poročilo o svečani seji profesorskega zbora bor-bonne, na kateri je bila podeljena diploma častnega doktorata nekaterim priznanim inozemskim znanstvenikom, med katerimi sta bila tudi predsednik češkoslovaške republike dr. Masaryk in minister dr. Beneš. Zvečer se je vršil slavnostni banket na čast novim doktorjem. Gospod Peretti della Rocca, ravnatelj političnsga odseka, ie pozdravil predstavnike prijateljskih držav. Posebno iskreno je pozdravil zastopnike Jugoslo-
' vanov, Cehov in Rumunov, ki so bili prisotni na slavnostnem banketu. Tudi ostali govorniki so naglašali miroljubni značaj Male antante in njene dobre odnošaje z Veliko antanto. Navdušene zdravice so bile izrečene ustanoviteljima Male antante dr. Benešu in predsedniku Masaryku. Beneš se je zahvalil za izkazano čast ter naglašal, da je Masa-ryk velika osebnost za Cehe, ki bo slovel v zgodovini kot velik učenjak, filo zoi, državni poglavar, kajti on je simbol češkoslovaškega naroda. Dr. Beneš je končal svoj nagovor s slavospevom na Francijo, ki je s svojimi žrtvami mnogo doprimogla k ustajenju malih narodov.
—	Legitimistični pokret v Madžar ski. Na eni zadnjih sej parlamenta je stavil poslanec Gombos novo interpelacijo na ministrskega predsednika glede
I legitimistične propagande, povdarjajoč, I da je ta za Madžarsko zelo nevarna. Ministrski predsednik grof Bethlen je izjavil, da se strinja z mnenjem interpe-lanta in da bo podvzel vse korake, da prepreči legitimistično propagando. Ker pa more po obstoječih zakonih uvesti postopanje le v slučaju nevarnosti jav nega upora, namerava vlada v kratkem izdati poseben zakon proti legitimistom. To sklep vlade je v zvezi z najnovejšo legitimistično propagando za Karlovega sina Otona.
—	Časopisna kriza v Rusiji. Mo skovska «Izvjestija* poročajo, da je v Rusiji vsled pomanjkanja papirja zavladala velika časopisna kriza. Arhangel-ski dopisnik podaja tozadevno sledeče interesantne podatke: Meseca januarja je dobivala arhangelska gubernija 5000 izvodov moskovskih časopisov, februar-ia 2400, marca 983, aprila 554, maja 509, junija pa le še 452. V nekaterih manjših mestih se prodaja izvod »Izvjestija* po 800 — 900 tisoč rubljev, a često tudi po milijon in še več.
—	Zračna zveza Pariz-Carigrad. Iz Pariza poročajo, da je bila dne 16. t. m. vpostavljena zračna prometna zveza med Parizom in Carigradom preko Dunaja odnosno Prage.
—	Pred iuzijo obeh liberalnih Strank Anglije. Kakor poročajo londonski listi, so se pričela neoficijelna pogajanja med voditelji nezavisne liberalne stranke in nacionalne liberalne stranke (Lloyd George) glede fuzije obeh strank.
Domače vesti
Sokolstvo
Sokolsko delo v armadi. Naši vojaki- Sokoli so pridno pri delu in vežba-jo nove vaje s puškami za bodoči zlet. Vaje so prav čedne in jih vojaki z veseljem izvajajo. Vaje je sestavil br. Miroslav Vojnovič. dolgoletni profesor gimnastike na vojni akademiji v Beogradu.
Nova sckclska revija. Zagrebški sokoiski delavci nameravajo osnovati novo revijo, ki bi se tiskala v 5 — 6 tisoč izvodih in pri kateri bi sodelovali najboljši pisatelji našega Sokolstva. Revija bi nadomestovala sedanji »Sokoiski Vi jesnik* zagrebške župe.
Spor t
Slavila (Osilek) prvak provincile Z. N. P. V Brodu na Savi, torej na nevtral nih tleh, se je prošlo nedeljo odigrala odločilna tekma za prvenstvo prcvincije Z. N. P. med Slavijo (Osijek) in Krajišni-kom (Banja Luka). Zmagala je Slavija z 2 : 0 (2 : 0) ter s tem dobila naslov prvaka provincije Z. N. P.
Novi nemški rekordi v lahki atletiki. Tehnični odsek za lahko atletiko je potrdil nastopne nove nemške rekorde: Tek na 5000 m: Bedarff 15 :25-3; 10.000 m: Bedarff 32 : 47-6. Skok v višino m v daljavo: Schroder 1-61 m v višino, 3-22 m v daljavo. Metanje kopja z obema rokama: Liibecke 96-77 m (55-1 z desno, 41-66 z levo roko). Metanje diska dam: gdč. He-noch 24-90 m.
Obfave
*	Otvorjene planinske koče SPD. Skozi celo zimsko sezono bodo otvorjene in oskrbovane sledeče planinske koče in hoteli SPD: Hotel »Sv. Janez* in »Zla-torog* ob Bohinjskem jezeru 523 m, Valvazorjeva koča 1180 m pod Stolom, Bistriška koča 601 m v Kamniški Bistrici in Ruška koča 1249 m pri Sv. Are-hu na Pohorju. — Kakor lani odprta bo tudi letos v Cojzovi koči zimska sobica spodaj v pritličju. — Cujemo da bo v letošnji zimski sezoni oskrbovana najbrže tudi koča na Vel. planini 1558 m nad Kamnikom. V slučaju, da se ta namera uresniči, sporočimo o tem pravočasno in podrobneje. (TPR.)
*	Razpisane službe. Pri osrednjem uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu je razpisanih več pravniških, inže-njerskih, zdravniških, računskih in služabniških mest. Pogoji bodo objavljeni v »Uradnem listu*. Prošnje je vložiti do 9. decembra.
.t*
Pridobivajte »Jutru nove naročnike!
*	Kralj Aleksander pozdravlja četni-
ke. Na brzojavni pozdrav kralju Aleksandru je dospel nastopni odgovor: »Gospodu Atanasiju Ristidu. predsedniku društva srbskih četnikov, organizacije jugoslovanskih nacijonalistov. Ljubljana. Njegovo Veličanstvo kralj blagovolil je odrediti, da se izjavi Njegova prisrčna zalivala za rodoljubni izraz vdanosti, katerega ste mu poslali v imenu srbskih četnikov, zbranih na kongresu. — Šef kabineta, punomočni minister Jankovi d.
*	Proslava narodnega praznika v Beogradu. Povodom narodnega praznika dne 1. decembra vršila se je ob 9. dopoldne v beograjski rimsko - katoliški cerkvi svečana služba božja, ob 10. pa blagodarenje v saborni cerkvi. Svečanosti sta se udeležila kralj in kraljica, diplomatski zbor, člani vlade, narodni poslanci in zastopniki društev. Po cerkveni svečanosti so se ministri, diplomatski zbor in generali vpisali v knjigo čestitk v dvornem maršalatu. K slavnostni večerji na dvoru so bili povabljeni ministri Pašič, Pribičevic, Ti-metijevič in Markovič. Zvečer je bila bakljada z vojaško godbo na čelu.
*	Slovenska kandidata za glavno kontrolo. Kakor poročajo iz Beograda, je državni svet včeraj določil svoje kandidate za glavno kontrolo. MeJ kandidati sta Slovenca gg. dr. Jakob Vrečko in dr. Hilarij V o d o p i -v e c. Za predsedniško mesto glavne kontrole prideta v poštev gg. Popovič in Nestorovič.
Blokaški štrajk na učiteljišču v Osijeku. Kakor smo kratko poročali, v Osijeku dijaki učiteljišča povodom svečane službe božje niso hoteli peti himne »Bože pravile*, temveč so odpeli »Lepo našo domovino* in nato demonstrativno odšli iz cerkve. Radi tega so bili trije učenci najvišjega razreda izključeni iz zavoda in to je dalo povod ostalim učencem, da so stopili v protestni štrajk. ki je bil sicer v enem dnevu končan, ampak meče prav čudno luč na razmere v tem šolskem zavodu, na katerem imata glavno be sedo in največji vpliv dva naravnost strupena blokaša, profesorja Bratoljub Sram in Ljubomir Maštrovič, ki nemoteno vršita agitacijo proti državi med zaupano jima mladino. Pa pravijo, da v Jugoslaviji ni svobode! Na srednjih šolah vršijo odkrito agitacijo proti državi od države plačani profesorji, kakor nam to kaže osiješki slučaj, ki je v resnici pravi škandal in je pričakovati, da bo učna uprava z energično roko posegla v to sršenovo gnezdo.
*	Političen umor? Beograjska »De-mokratija* poroča, da je bil te dni v Depotovcu v Srbiji ubit predsednik Vi-rinske občine Zivko Marinkovič, ko se je z nekega prijateljskega sestanka vračal pozno zvečer proti domu. Na potu ga je nepoznani morilec pričakoval in ustrelil. Ker pokojnik ni bil oropan. je povsem opravičen sum, da je bil ubit od svojih političnih nasprotnikov, ker je bil odločen in agilen pristaš demokratske stranke.
*	Vojaška odlikovanja. Kakor se nam naknadno poroča, sta bila odlikovana tudi dva oficirja kamniške tovarne za smodnik, in sicer kapetan I. razreda Vasilije I. D juri 6 z zlato medaljo za vestno službovanje in administrativni poročnik art.-tehniške stroke Dragotin I. C i ž m e k s srebrno medaljo za vestno -lužbovanje. — Pri tej priliki popravljamo neprijetno tiskovno napako v zadnji številki »Jutra*. Z medaljo za vojaške vrline je odlikovan poročnik bojnega broda Ervin Fink, ne pa — kakor je bilo pomotoma tiskano — poročnik »vojnega avta*.
*	Statistika državnih uslužbencev v Jugoslaviji. Po proračunu za leto 1922. —1923. je nameščenih v naši državni službi 68.168 uradnikov, 35.438 pod-uradnikov in 77.137 slug, skupaj 180.743. V tem številu so vračunjeni tudi vsi častniki, dodati pa se mora še orožništvo (naredniki, podnaredniki. kaplari in redovi) po številu 20.000. Narednikov in podnarednikov vojske je 6710, podoficirjev mornarnice 619. skupaj 27.329. V navedenem skupnem številu je vračunjeno tudi železniško osobje, in sicer 2704 uradnikov. 7 <42 poduradnikov, 11.101 slug in enakih, 40.962 delavcev in drugih. Tudi 8000 finančnih poduradnikov je gori vštetih.
*	Svarilo delavstvu, ki hoče v tujino.
V Nemčiji in v Avstriji vlada v zadnjem času velika brezposelnost. Avstrijska in nemška podjetja odpuščajo trumoma svoje nameščence, v prvi vrsti seveda inozemce — naše ljudi. Vsled tega svarimo naše delavce, naj se ne podajajo v Avstrijo in Nemčijo z namenom, iskati zaslužka, ker bi bili sicer zelo razočarani.
*	Pregledovanje javnih lokalov v Zagrebu.^ Te dni je v Zagrebu posebna komisija, sestavljena od zdravnikov, občinskih svetovalcev, redarjev in tržnih nadzornikov, pregledala mesnice, kavarne, gostilne, delikatesne in druge trgovine. V celem je bilo pregledanih 30 lokalov, od teh je bilo pa 28 lokalov v neredu in nečistih. Proti lastnikom teh lokalov se bo najstrožje postopalo.
*	Smrt slovenskega visokošolca na Dunaju. J. A. D. »Triglav* na Dunaju nam javlja sledeče: Dne 27. novembra je umrl član Janez Trdina, abs. medici-nec. Po kratki in mučni bolezni, ki je
trajala samo štiri dni, se je utrgala nit njegovega mladega življenja. Postal je žrtev svojega poklica, ker si je pri izvrševanju tega zastrupil svoje telo. Pokojnik je bil vnet Sokol in Triglavan. Poleg vestnega izpolnjevanja dolžnosti napram svojemu poklicu in kljub materielnim neprilikam. s katerimi se je boril ves čas svojih študij, je našel še vedno dovolj časa za izvrševanje dolžnosti napram domovini, le v Zagrebu je pridobil mnogo svojih kolegov za aktivno delovanje pri tamkajšnjem Sokolu, kjer je bil on načelnik; nič manj delaven ni bil na Dunaju, kjer je z velikim trudom ustanovil med tukajšnjimi akademiki jugoslovanskega Sokola. Do zadnjega časa je bil pokojnik njegov načelnik in vzgojil lepo število vnetih Sokolov. — Neizprosna smrt je težko udarila naše društvo, ki je izgubilo z njim najboljšega, najidealnejšega in najzavednejšega delavca. Za njim žaluje vsak, kdor ga je poznal, ker on je bil dober tovariš in v delu vzgled vsem. Z rodbino, ki je v njem izgubila edinega sina, žalujejo vsi, ki so ga poznali.
*	Automobilna zveza Krško - Novo mesto. Vozni red avtovožnje med Krškim in Novim mestom se je izpremenil. Iz Krškega odhaja avto sedaj ob 8. uri in prihaja v Novo mesto ob pol 11. uri. Iz Novega mesta pa odhaja ob 15. uri in prihaja v Krško ob pol 18. uri.
*	Samomor neznane ženske. V maksi-mirskem jezeru pri Zagrebu se je prošli četrtek prostovoljno vtopila neznana ženska, ki je razbila tenko ledeno skorjo na jezeru ter potem skočila v vodo. Nek trgovski pomočnik, ki je oddaleč videl grozni prizor, ni mogel neznanke rešiti, ker je že bila izginila pod ledom. Pri vtopljenki se ni našlo nobenega dokumenta, pač pa je imela v žepu vizitko na ime: »Marija Petričevič, trgovka v Mitrovici*. Kaj je neznanko gnalo v smrt, ni znano.
*	Očeta je umoril. Iz Guštanja poročajo: Minulo zimo so našli v svoji hiši obešenega posestnika Andreja Havlija, po domače Pušnika, na Selovcu. Sedaj pa je izpovedala pokojnikova žena, da sta Pušnika umorila njegov sin in njegova žena ter potem mrtvo truplo obesila. Orožniki so oba prijeli in izročili sodišču.
*	Pijanec — morilec svoje žene. V neki vasi v bližini Novega Sada se je kmetovalec Martin Homnik oženil z bogato mladenko. Toda med njima je kmalu nastal oster prepir, ker je bil mož vdan pijači. Ker je od žene neprestano zahteval denar in tako zapravljal njeno premoženje, mu ta končno ni hotela več dajati denarja, to pa je moža tako raz-togotilo, da je nekega dne potegnil revolver in s par streli ubil svojo ženo. Morilec je nato izginil brez sledu.
*	Nevaren uzmovič pod ključem. Iz Celja se nam poroča: Na Andrejevem sejmu dne 30. novembra se je posrečilo policiji aretirati rafiniranega tatu, koje-ga identiteta še ni dognana. Okrog 12. ure je nastal na glavnem trgu med mno-gobrojno množico živahen vik in krik. Za elegantno oblečenim gospodom so drveli sejmarji ter klicali: »Frimite ga!* V prvem trenutku si je zasledovani po-mogel na ta način, da je sam krepko sekundiral. Ko pa je bil zasledujoči detektiv za njim, je izginil na dvorišču nekega trgovca, preskočil plot in končno v največji stiski izginil v poslopju okoliške šole. Cez nekaj časa se je zopet prikazal s črnimi očali ter skušal prevarati pred šolo na straži stoječega detektiva. Po aretaciji je trdovratno tajil, da bi bil okradel posestnika Lube-ja iz Kranjčice (St. Jur. ob j. ž.), kateremu je vzel 1000 Din, a potem pri zasledovanju vrgel bankovec v stran. Pri telesni preiskavi je našla policija celo vrsto stvari, ki opravičujejo sum, da je ujet mednarodni žepar. Potna izkaznica se glasi na ime Fr. Vidman iz Rogatca ter je izdana od trške občine za potovanje v Beograd. Vse številke na listini so pa potvorjene. Potna izkaznica je izdana najbrž 11. oktobra 1921, a letnica je popravljena na 1922. Tudi rojstno leto 1877 ne odgovarja njegovi starosti, ker je star kvečjemu nekaj nad 30 let. Pri sebi je imel še neko povabilo italijanskega konzulata v Zagrebu brez imena, nadalje nravstveno izpričevalo, glaseče se na ime Fr. Vidman iz Velike Propernice, Kotar Požega, kar pa je prečrtano in prepisano z P>rano. Prijavljeno je začasno bivanje v občini trg Rogatec št. 126. Odjava je datirana z 1. nov. 1922, a datum odjave zopet po-tvorjen na 21. nov. 1922. Pri njem so se našle nadalje sledeče stvari sumljivega prisestvovanja: listnica s 620 Din, po-niklasta tabatijera, niklasta verižica in ura z rimskimi in arabskimi številkami (od 13 do 24), majhna srebrna- žlica, črni naočniki, žepni nož z dvojnim rezilom in škarjami, penkala svinčnik, 2 prstana (širok poročni in ozek z rubinom), novi ženski šal, volneni in sive barve, trije ovratniki in dva odrezka poštnih nakaznic, glaseča se na 1000 K s poštno štampiljo Rogatec 20. sept. 1922, a oddana v Brodu. Ker se je ujel najbrž jako nevaren tat in ni izključeno, da ima še kake druge delikte na vesti, se prosi javnost, da na podlagi navedenih stvari javi eventualne podatke drž. policiji v Celju.
Odgovorni urednik Fr. Brozovič. Lastnik in izdajatelj Konzorcij »Jutra*. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani