Tedenska priloga „Slovenca" z dne 23. avgusta 1925, štev. 190.
Stcv. 35.
Ilustrirani Slovenec
Naš prestolonaslednik Peter v slovenski narodni noši.
Proslava obletnice nemške ustave dne 11. avgusta.
berlinskem državnem zboru. Naša slilia nam kaže prizor, ko govori drž. kancler dr. Luther nagovor na diž. predsednika Hindeuburga (na levo v loži).
Razmerje med Nemčijo in Francijo se polagoma pomirja
in francorfie Čete zopet izpraznujejo nemško zasedeno ozemlje. Naša slika nam kaže vhod nemške
varnostne policij« v dapraanjen Essen.
Stanislav Wojciechowski,
predsednik poljske republike.
Vittorio Emanuele Orlando,
bivSi italij. ministraki predsednik in voditelj liberalne stranke, ki je pred kratkim odložil svoj poslanski mandat v protest proti fašističnemu režimu.
Ljuba Jovanović,
znani prvak radikalne stranko in pristaš sporazuma vseh treh narodov Jugoslavije.
Ljubomir M. Mihailović,
odli^ prvak Davidovićeve demokraitske stranke, ki je v svetovni vojni kol poslanik v Washingtonu iskreno podpiral priaadevamja >J'ugoslov. odbora<.
Naert arhit. Iv. Vuniika za novo cerkev sv, Magdalene v Mariboru,
ki je dobil II. nagrado. Tekmovalo je B4 načrtov, določeno pa še ni, po katerem se ho gradilo Želeti bi bilo, da u}X)stevaio merodajni Činitelji v dovoljni meri umetniške vidike, da omogočijo ude\i stvovanje domačim umetnikom.
Martin Colarle,
major v p. in predsednik >Zv€ae slov. vojakov iz svetovne vojnec, fci bo 30. t. m. zopet zborovala na B«rezjah ter odkrila ob tej priliki posebno spominsko ploščo. M. Colarič je lil že med vojno znaitt in priljubljen kot velik zaščitnik našiii fantov.
Jugoslovanski paviljon
na razstavi modernih dekorativnih in obrtnih umetnosti v Parizu. Kakor pripove dujejo očividci, je nase zastopstvo med najrevnejšimi, kar paČ ni v čast Činitelje ki so vodili pripravljalna dela.
Katoliška omladina v Mariboru,
ob priliki letoSnjega slavlja na dan sv. Alojzija. Društvo je ijstanovil 1. 1921. p. P. Potočnik (X) in ga vodi Še sedaj. Društvo šteje IGO Članov ter ima poleg drugih odsekov tudi lastno godbo pod vodstvom F. Germa (XX). Društveni predsednik je g. A. Ploj (XXX). (Fot. L Dolenec, Maribor.)
Delegatje ameriških Slovencev na Žalostni gori,
dne 26. m. m. z zbranimi ljudskimi množicami v ozadju. Kakor zmano, so nastopile oblasti ob tej priliM jako nedostojno nasproti odličnim našim rojakom iz Amerike, kar je vzbudilo v javnosti
vsesplošno ogor^je. {Glej >Slovenec< št. 167.)
Dubrovnik^   biser   naSe   JatdransRe   obale.
Poried na Dubrovnik. Spomenik  pesnika Gundalića.
Dubrovnik je po svoji obmOTski 1^ gotovo najkraane^e, po svoji zgodovini in umetniških spomenikih pa na^namenite^e mesto v naši državi. Mesto, ki šteje danes 8300 prebivalcev, je tvorilo v prejšnjih časih samostojno republiko, fci je uspešno tekmovala z Benetkami in jo je uničil Setle Napoleon. Na staro slavo, mo5 in bogastvo spominjajo še d^es -prekrasne in izborno ohranjene ____stavbe, visoko kulturno stopinjo starega Dbrovnlka nam pa dokazuje stara hrvaška dubrovniška književnoet.___
Sllkek   ..Slovenskemu   biografskemu   leksikon u^^
Ahacel Matija,
(1779—1845), literat in mecen.
Apih Josip,
(1853-1914), zgodovinar.
Ažbe Anton,
(1862-1905), slikar.
Arko Mihaelj
(*1^7), organizator, politik in pisatelj.
Naši izseljenci v Franciji in Belgiji
Naši misijanarji med slovenskimi izseljenci
)red odhodom v rudniško jamo Bottrop-Éoy (Nemčija). Od desne )roti levi: Andrej Tumpej, Janez Kalan, Ludovik šavelj in tamošnji
učiteli.
Ivan Kozole,
zaveden slovenski rudar v Kreutz-waldu (Lorena).
Rudarska naselbina v Preymingu (Lorena).
Delavske hiše, v katerih stanuje mnogo Slovencev.
Kat. slov. delavsko društvo  sv. Barbare v Lens-Liévinu
(okrožje Pas de Calais v Franciji). Spredaj sedi društveni odbor s predsednikom V. Tuhtarjem (1), podpredsednikom B. Zupančičem (4), tajnikom R. Seličem (2) in biaeainikom J. Oblakom (3).
Slovenski izseljenci v Spittel-u (Lorena),
ob priliki obiska g. misijonarja Šavlja (X). Društva ti naseljenci doslej žal še niso ustanovili.
Naselbma slov. rudarjev v Bruay les 5Iines
(okrožje Pas de Calais v Franciji). Tudi tam(^nji naši izseljenci so . si osnovali svoje društvo sv. Barbare.
Slovenski izseljenci v Kreutzwaldu
(Lorena) godujejo. 1
Naši izseljenci v Preyming-Merlebachu
(Lorena) ob piiliki obiska slovenskih misijonarjev, ko so si osnovali tudi svoje društvo sv. Barbare.
Slovenski rudarji v Waterscheiju
(Belgija) ob slovesu g. misijonarja Tumpeja <X). Tudi ti imajo svoje društvo sv. Barbare.
Naši iiseljenci na Francoskem ia t Belgiji. Po vojski se je izselilo iz raznih vzrokov veliko naših rojakov v imenovane držele. Mnogo jih je odšlo zlasti zaradi katastrofe nemške marke. Nekateri 90 delali že pred vojno dolga ieta v Nemčiji in se tam preskrbovali za silo za starost, toda strahotni padec nemškega denarja jih ni oropal samo vseh prihrankov, temveč jih je pognal iz Nemčije po svetu s trebuhom za kruhom, druge so pognale iz domovine slabe delavske razmere, nekateri so pa odšli tudi iz lehkomiselnosti. NatanSno število vseh teh izseljencev ni znano in ga je tudi radi nestalnosti delavstva težko dognati. Doslej še ni bilo mogoče dognati niti vseh slovenskih naselbin. Pri večini teh izseljencev velja pravilo: danes tukaj, jutri tam, kakor in kjer se zasluži. Za sproti s sedanjim zaslužkom še dobro izhajajo, samo za bodočnost si ne morejo prihraniti ničesar. Versko, kulturno in pravno so zelo zapuščeni. V Nemčiji imajo naši rudarji stara rudarska društva in se jeziku hitro priučijo. Okolica je tam versko zavedna in nemški duhovniki žutijo moralno dol&iost, da se tudi za nje zavzamejo, saj vemo, da so se nekateri prišli celo v Ljubljano uČit slovenščine, dočim so na Francoskem popolnoma prepuščeni vsem kvarnim vplivom duševne osamelosti. Ti izseljenci si sicer v zadnjem času začenjajo ustanavljati društva, a imajo pri tem veliko težav: nestalnost rudarjev, pomanjkanje voditeljev in sredstev itd. Pravnega varstva ne poznajo, ker ne znajo jezika in tudi naši konzuli, vsi sami Srbi, uradujejo samo v cirilici ali v francoščini Kaj pomeni to za delavca, ki ne zna ne cirilice in ne francoščine, je jasno. Ce se n, pr. hoče naš fant v tujini poročiti, izda samo za potrebne listine do 500 frankov. Odločno in ponovno zato svarimo ljudi v domovini pred raznimi domačimi in tujimi agenti, ki naše ljudi nabirajo, spravljajo v tujino in jih večkrat naravnost brezvestno izročajo v roke raznim izkoriščevalcem.
Te naše rojake sta letos obiskala dva slovenska lazarista: gg. Andrej Tumpej in Ludovik Šavelj. Celih sedem tednov sta se mudila pri njih, ustanavljala razna slovenska versko-kulturna in podporna društva, jih utrjevala v narodni zavesti in jim omogočila versko pomoč. Obiskala sta v Loreni naselbine Kreutzwald, Spittel, Stiring,.Merlebach-Freyming, v okrožju Pas de Calais naselbini v Bruay les Mines in Lievin-Lens. Nato sta šla v Belgijo v Watenschei, Winterslag in še na Holandsko v Heerlen. Tu prinašamo slike nekaterih imenovanih naselbin. Vrnila sta se v domovino čez Westfalsko, kjer sta obiskala >nemškega€ misijonarja naših rudarjev, g. svetnika J. Kalana. Vsi trije so si ogledali tudi enega najmodernejših nemških rudnikov v Bottrop-Boyu. Preden so se >pogrea5nilii za ^ ur 546 m globoko v rudnik, bo se dali slikati. Tudi to sliko prinašamo.
Križem    Slovenije
Blagoslovite? novih zvonov pri Sv. Lovrencu na Pohorju.
(Fotografiral g. P. Kure, Vuhred ob Dravi.)
Josip Karba,
ojfe slovenskega gasilstva na Murskem polju.
Novoustanovljeno gas. društvo v Kotljah (Mežiška dolina),
katerega briagalno so 5. julija slovesno blagoslovili. Spredaj v sredini sede: načelnik društva g. Bartl, zastopnik gasilske župe Mežiška dolina g. F. Lahovnik, domači župan g. Trup in domači župnik g. Serajnik.
Matija Kalan,
upokojeni župnik v Žužemberku (* 1839), ki je daroval 15. avgusta biserno sv. maso.
K otvoritvi IX. razstave »Kluba mlađih«, '
ki se vrši danes v ljubljanskem Akademskem domu. Razstavljata brata Kralja svoja najboljša dela iz novejše dobe. J
' Udeleženke in uéno osebje drug^ gospodinjsk^a tečaja v Cerkljah ob Krki,
ki se je vršil leta 1924. Spredaj sedi u5no osebje, in -sicer: voditeljica tečaja gdčna Minka Odlasel» (1), učiteljica ročnih del gdčna Slava Rogl (2), zdravnik dr. Gerlovič (3), nadučitelj K. Rastohar (4), učitelj
A. Petelin (5) in domači kaplan Tomažin (6).
Pogled na del obrtne razstave,
ki jo je priredila od 28. junija do 5. julija >Obrtna zveza za Tržič in okolico< v trziškem >Na§em domu<. Razstavilo je 27 obrtnikov z najlepšim uspehom.
Prol. J. Vadnjal,
bivši šef ljubljanskega prosvetnega oddelka.
Engelbert Gangl,
višji šoMri nadzornik, pesnik, govornik itd.
Fotolito in offsettisk Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani.