CELJSKI TEDNIK CELJE, 27. NOVEMBRA 1959 LETO X., štev. 47 (;iAS|lo socialistične zvk/t-: delov\e(;a ljudstva okraja cklje i LST izdaja ln tiska časopisno pod- jetje .celjski tisk< direktor ivan melik-gojmir urejuje uredniški odbor odgovorni urednik tone maslo u'rediiišt^ o: Celje, Titov trg "h — poštni predal 16 ~ icicfon 25-2"5 in 24-2") — iinrava: ( eljc. Trg v. kongresa '■> — poštni prt-dal 152 ifli-foii 2»-75 in 20-89 — tekoči račun pri K(in\unahii banki Celje 60'5-70-l-b")b — iziiaja o petkih — letna naročnina 500, polletna 250, frtrtlenia I2'> din — posamezna šlevilka 20 din — rokopisov ne vračamo. poštnina plačana v gotovini. NAJZLAHTNEJSI SAD eni sami noči se je v starodavnem mestecu Jajcu na izlivu Plive v Vrbas pred šestnajstimi leti skovala usoda nove socialistične dežele. Tu, prav v bosenskem mestecu so bili postavljeni temelji nove države, bratske skupnosti narodov Jugoslavije. Tu so se 29. novembra 1943. leta zbrali na drugem zasedanju Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije najboljši sinovi naših narodov. Prišli so naravnost iz krvavih bitk in določili smer našega na- daljnjega razvoja, kljub temu, da je vojna še trajala. Takrat sprejeti sklepi so postavili temelje naši novi, socialistični državi, naši vdanosti do sebe in do svo- bodoljubnih tradicij naše domovine. Ta vest je tisto noč odjeknila po vsem svetu in narodi sveta so zve- deli veliko resnico — trdno in suvereno odločitev jugoslovanskih narodov, da bodo sami sebi ustvarjali boljše življenje. Sklepi, ki so jih predstavniki jugoslovanskih na- rodov takrat sprejeli, so danes v glavnem že uresni- čeni. Danes smo dosegli bratstvo in enotnost naših narodov, danes že vidimo uresničene težnje ljudstva, ki je želelo socialistično družbeno ureditev. Naša no- va ljudska in državna skupnost pa ni nastala za ze- leno mizo. Rojstvo socialistične Jugoslavije je naj- tesneje povezano z velikimi žrtvami in dolgoletnimi napori, z zmagovito, junaško in slavno Komunistično partijo Jugoslavije, katere 40-letnico ustanovitve sla- vimo prav letos. Nova Jugoslavija je njen najžlaht- nejšl sad. Po poti, ki smo jo pred šestnajstimi leti začrtali, smo vedno hodili in zmagovali. Pri tem nismo nikdar klonili, čeprav so nam večkrat metali polena pod noge. Polna štiri leta v vojnk in revoluciji so okrog naših glav grmele topovske granate in tanki, po vojni pa so nam pretili z mikrofoni in rotacijskimi stroji. Prero- kovali so nam neuspeh in zahtevali od nas, da se od- povemo sami sebe ter da zaigramo po taktu tuje tak- tirke. Toda mi smo se temu uprli. Naša upornost ni znak trme ali brezmejnega na- rodnega ponosa, temveč je plod globoke zavesti, da smo na pravi poti in da takšni, kakršni smo, služimo nc samo sebi in blaginji svoje domovine, temveč na- predni misli v svetu sploh. Naše ljudstvo, ki tako uspešno gradi boljše življenje na principih sociali- stične demokracije, je v povojnih letih doseglo na go- spodarskem področju in zadnja leta še posebej v kme- tijstvu tako velike uspehe, da se temu marsikje v svetu ne morejo načuditi. Tako nagel vzpon niso do- segle niti ekonomsko veliko bolj razvite dežele kot je naša. In v tem je tudi veličina, moč in bistvo naše socialistične demokracije, delavskega in družbenega upravljanja. Naš delavec se vedno bolj zaveda svoje vloge. Zaveda se, da ni več mezdni delavec, temveč proizvajalec in upravljavec, človek, ki je gospodar sam svoj3 usode. To je velika pridobitev. Zaradi nje črpajo naši delovni ljudje vedno novih moči, zaradi nje tako ve- liki uspehi, zaradi nje nam zavidajo našo pot. Mi pa ne želimo nič drugega, kot da nas puste pri miru, da si sami gradimo boljše življenje na način, ki je nam najbolj po volji. Hkrati pa želimo mir na vsej zemeljski obli ter sodelovanje z vsemi narodi in drža- vami, velikimi in malimi, z željo, da si urejajo način življenja kot njim najbolj ustreza. Naš veliki praznik slavimo letos, v jubilejnem letu še s posebnim ponosom, globoko zavestjo in za- hvalnostjo. Kot se zavedamo, da je bilo rojstvo nove Jugoslavije najdragocenejši sad naše Partije, tako smo tudi globoko prepričani, da so vsi uspehi v po- vojni graditvi plod marljivih rok naših delovnih ljudi pod vodstvom Zveze komunistov Jugoslavije. Ti uspe- hi so ogromni in jih ni potreba posebej naštevati, saj so vidni na vsakem koraku širom po naši domovini. Posledica teh uspehov je, da naša domovina ni več zaostala država kot nekoč pred vojno, temveč se je v razmeroma kratkem času po vojni uvrstila med napredne in gospodarsko razvite dežele. Šestnajst let ne pomeni veliko niti v življenju posameznika, kaj šele v razvoju neke države ali naroda. Vendar, ko bo bodoči zgodovinar proučeval to obdobje, se bo nemalo začudil in divil veličini vsega, kar se je pri nas v tem kratkem času zgodilo in zgradilo. Samo nekaj podatkov, ki jih je ugotovil pred dnevi drugi plenum CK ZKJ, dovolj zgovorno pove, kako veliki so naši uspehi. V zadnjih sedmih letih je naš nacionalni dohodek dvakrat večji, industrijska proizvodnja se je povečala skoraj za dva in pol krat, kmetijska pa za 51 odstotkov. Naš razvoj je bil v obdobju 1957 do 1959 za tri do štiri krat hitrejši od najrazvitejših zapadnoevropskih držav. S hitrim go- spodarskim razvojem so nastale tudi bistvene spre- membe v ekonomski strukturi prebivalstva. Leta 1953 je kmetijsko prebivalstvo znašalo 60 odstotkov vsega našega prebivalstva, letos pa 51 odstotkov, prihodnje leto pa bo razmerje kmetijskega in nekmetijskega pre- bivalstva že 50 proti 50. To brez dvoma dokazuje, da smo že razbili okvir zaostale kmetijske države, in po- meni, da prehajamo v obdobje, ko delavski razred predstavlja tudi v kvalitativnem smislu glavno druž- beno osnovo naše skupnosti. Ogromni uspehi našega gospodarstva so trdna osnova za še večji napredek. Tega napredka se vsi veselimo in neugnani hočemo vsak po svojih močeh prispevati svoj delež. Trudimo se povečati delovni uči- nek, da bi tako ustvarili sebi in potomcem lepše živ- ljenje in večji kos kruha. Tudi napori delovnih ljudi v celjskem okraju so na tem področju prav letos do- kaj vidni. V industriji in v kmetijstvu se zalagajo za sodobnejše in učinkovitejše metode dela in za nagra- jevanje po učinku. Se posebej so letos razveseljivi uspehi v kmetijstvu. V celjskem okraju je doslej že preko 30 odstotkov obdelovalnih površin vključenih v kooperacijske odnose, v Savinjski dolini na pod- ročju žalske občine pa preko 80 odstotkov. Vsako leto, ko praznujemo 29. november, se radi spominjamo uspehov, ki smo jih dosegli. Toda lepota tega največjega jugoslovanskega praznika ne pomeni za nas le navadno slavje ob obujanju spominov, tem- več je usidrana v naših srcih kot globok in trajen odraz naše biti. Ko se bomo po prazniku vračali na delovna mesta in sneli zastave s hiš, šol in tovarn, bo veliki praznik še dalje živel v nas in nam svetit s svojim neugasljivim plamenom kot trajen in nena- domestljiv kažipot. -ma- IZ ZAKLJUČNE BESEDE TOV. TITA NA DRUGEM PLENUMU CK ZKJ Plenum ima velik pomen ZA NAŠ NADALJNJI RAZVOJ Pod vodstvom generalnega sekre- tarja Zveze komunistov Jugoslavije Josipa Broza-Tita je bil pred dne- vi v Beogradu drugi plenum Cen- tralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije. Na plenumu so obrav- navali organizacijsko politična vpra- šanja, o čemer je poročal Dobrivo- je Radosavljevič, nato pa še proble- me ekonomske politike. Referat o teh problemih je imel Mijalko Todo- rović. Po obširni razpravi je imel za- ključno besedo generalni sekretar ZKJ tovariš Tito in med drugim de- jal, da sta obe poročili na tem ple- numu zelo ozko povezani. Govorita o uspehih ZK v notranji graditvi in o napakah ter pomanjkljivostih, ki obstajajo in ki jih bo treba odpra- viti, da bi naša Zveza komunistov lahko še hitreje ponesla naprej raz- voj naše socialistične graditve. Tovariš Tito je dalje dejal, da človeka prevzame zadovoljstvo, ko vidi, da so komunisti prav na gospo- darskem področju, ki Je najvažnejše področje naše socialistične graditve, v polni meri obvladali gospodarsko problematiko. Poudaril pa je, da je kljub tem uspehom še vrsta pomanj- kljivosti in napak, ki jih bo potreb- no odločno odklanjati. V gospodarstvu so tudi takšne stvari, zaradi katerih so delavci in delovni kolektivi nezadovoljni, je nadaljeval tovariš Tito. Največkrat delajo napake komunisti, pa celo starejši komunisti in tisti naši čla- ni, ki so že dalj časa v Partiji... Tu ne gre za navadne delavce in za ljudi, ki niso člani Partije, temveč prvenstveno za člane ZK in neka- tere člane delavskih svetov, tiste, ki so na čelu kolektiva. Mislim na nji- hove napake, na njihovo nediscipli- no, na nepravilen odnos do delavca, oziroma do članov kolektiva. Vse več je pritožb proti takim nepravil- nim ravnanjem. Proti temu se mo- ramo boriti in mislim, da se stri- njate, da moramo to stvar zaostriti in proti ljudem, ki so samovoljni in podobno, uporabljati celo partijske sankcije. Tovariš Tito je dalje govoril o pojavih nekontroliranega govoriče- nja in kritizerstva, ne le med delav- ci in državljani, temveč tudi v vrstah komunistov, ter poudaril, da takšnih pojavov ne smemo več gle- dati liberalno, temveč, da moramo te stvari ostro postaviti in se proti temu boriti. Ko je dalje govoril o pomanjkljivostih in napakah, je de- jal, da naši ljudje, in to nekateri ko- munisti na vodilnih mestih v gospo- darstvu, pripovedujejo včasih tuj- cem takšne tajnosti, za katere v drug.h deželah obsojajo ljudi na dolgotrajno robijo. Tega ne smemo dovoliti in moramo proti takim po- javom storiti odločne ukrepe. Tak- šni ljudje zaslužijo ne samo partij- ske sankcije, temveč tudi kazenski progon. Tudi do teh zadev nismo bili zadosti budni in ostri. V zaključni besedi je generalni sekretar govoril še o pojavu loka- lizma, ki je pri nas zadnje čase do- kaj razširjen. To prihaja zaradi ozkega gledanja na koristi samo ti- stega, kar posamezniki neposredno upravljajo, pri tem pa ne upošteva- jo koristi celotne skupnosti. Iz takih primerov nastaja po malem tudi po- litični problem. V tej zvezi je tova- riš Tito opozoril na demokratičen centralizem, ki tudi danes velja v Zvezi komunistov. Čeprav se nekdo morda ne strinja s tem ali onim, toda sklep večine mora uresničiti. Tovariš Tito je govoril še o na- šem nadaljnjem gospodarskem raz- voju ter poudaril, da moramo na- predovati v okviru možnosti, sicer bi lahko nastala velika škoda. Govo- reč o investicijah v razvitih in ne- razvitih republikah je dejal, da mo- ramo še nadalje pomagati in omo- gočati nadaljnji razvoj nerazvitih republik v skladu z materialnimi možnostmi, vendar tako, da s tem ne zaustavljamo nadaljnji razvoj in sti- muliranje proizvjalcev v razvitih re- publikah. Ena in druga skrajnost sta škodljivi, zato je treba najti sre- dino. Ko je govoril v kakšne inve- sticije moramo vlagati sredstva, je tovariš Tito poudari, da jih mora- mo vlagati v manjše objekte in v tako industrijo, ki bo najbolj renta- bilna. Generalni sekretar CK ZKJ tova- riš Tito je ob koncu rekel, da ima ta plenum ogromen pomen za naš nadaljnji razvoj in da ga moramo vsi tako razumeti. Moramo se držati linije, ki jo je dal ta plenum glede nadaljnjega razvoja našega gospo- darstva in naše socialistične izgrad- nje nasploh. PROSLAVE ZA DAN FEPt BUKE v vseh krajih celjskega okraja pripravljajo politične organizacije, delovni kolektivi in šole proslave v počastitev 29. novembra. Osrednja proslava v Celju bo na predvečer praznika, v soboto 28. t. m. ob 20. uri v veliki dvorani Narodnega do- ma. Pripravlja jo občinski odbor SZDL. Razen govornika bodo na tej svečanosti sodelovali še: pevski zbor »France Prešeren« pod vodstvom prof. Jožeta Koresa, Komorni zbor pod taktirko prof. Egona Kuneja, rcCita.orka Bogdana Grobelnikova nadal'e prof. Marenka Sancinova ter gojenki celjske glasbene šole Zlata Žohar in Jelka Velikanja. Prav lepe proslave pripravljajo tudi na vseh šolah celjskega okraja, kjer bodo praznik republike počastili še s sprejemom ccibanov med pio- nirje in pionirjev v mladinsko or- ganizacijo. Posvet o investiranju v trgovini v torek je b'lo v Celju zasedanje predsedstva RepubI ške trgovinske zbornice. Razen predsednikov in tajnikov vseh okrajnih zborn c se je tega posvetovanja udeležil tud ge- neralni sekretar Zveze trgov.nskih zbornic FLRJ Risto Bajalski. Do- poldne so si gostje najprej ogledali nove trgovine v Celju, predvsem novo samopostrežno trgovino, so- dobno urejeno manufakturno trgo- vino, ogledali pa so si tudi mfečno restavracijo Mignon. Opoldne so si ogledali razstavo sodobne opreme za samopostrežne trgovine, ki jo izdeluje celjska to- varna »2 čna«. Popoldne pa so na zasedanju predsedstva razpravljali o nadaljnjem investiranju v trgo- vino. VAŽNO POSVETOVANJE O NAGRAJEVANJU Na pobudo republiškega od'iora sindikata kemičnih delavcev Slove- nije je bilo v torek v prostorih To- varne organskih barvil v Celu po- svetovanje zastopnikov vseh kcmič- nh tovarn v naši republiki, na ka- terem so predvsem obravnavali ne- katere probleme nagrajevanja v pri- hodnjem letu. 2 CELJSKI TEDNIK štev. 47 — 27. novembra 1959 Sedem dni pred rokom VELIKA ZMAGA JUGOSLOVANSKE MLADINE - NA MITINGU V NISU JE PRED VEC KOT 100.000 LJUDMI GOVORIL TOVARIŠ TITO Jugoslovanska mladina je svojo pripravljenost, da pomaga reševati naši družbi gospodarska in politič- na vprašanja, vnovič potrdila z deli In velikimi uspehi, ki jih je dosegla pri gradnji avtomobilske ceste »Bratstva in enotnosti« na odsekih Paračin—Niš in Negotin—Demir Kapija. Čeprav vreme mlad m gradi- teljem ni bilo preveč naklonjeno, so izpolnili obljubo, ki so jo dali to- varišu Titu. Pa še več — 110 km dolg odsek med Paračinom in Ni- sem so zgradili sedem dni pred ro- kom In s tem spet dokazali, da je današnja mlad na dostojen nasled- nik svetlih likov in junakov revolu- cionarnih pokolenj. Pri letošnjih delih na avtomobil- ski cesti »Bratstva in enotnosti« je sodelovalo okoli 51.000 mladincev In mladink, ki so zapustil svoia stalna delovna mesta, pa tudi šol- ske klopi, knjige itd. Vsi ti so bili vključeni v 498 mladinskih delovn h brigad. Med vsemi temi je bilo 4700 mlad ncev in mladink iz Slovenije v 46 brigadah. Kakor prejšnje tako je bila tudi letošnja delovna akcija jugoslovan- ske mladine pomemben prispevek pri spoznavanju in razvijanju med- sebojnih odnosov, pri krepitvi brat- stva in enotnosti naših narodov ter važen vzgojni činitelj v oblikovanju novega človeka. Med letošnjo delovno akcijo na avtomobilski cesti je bilo kar 434 mladinskh delovnih brigad večkrat proglašenih za udarne, posebno po- hvaljenih pa j h je bilo 182. Delo pri gradnji je bilo obsežno in naporno. Navzlic temu je mla- dina z veliko zavestjo sprejemala in izpolnjevala vse naloge ter se odločno spustila v boj z naravo. Tako je mlad na na obeh odsekih oprav la za 1,600.000 kub. metrov zemeljskih del, zgradila 281 manj- ših ter 96 večj h mostov itd. Na letošnji akciji je bilo predla- ganih za sprejem v Zvezo komu- nistov 6150 brigadirjev in brigadirk. Izredno živahno in pestro je bilo vzgojno delo na tehničnem področ- ju, saj je 15 različn'h vrst tečaiev obiskovalo kar 45.469 mladih gra- diteljev. Od tega jih je 42.269 pre- jelo diplome o uspešno upravljenem tečaju. Strokovne tečaje pa je kon- čalo 29.976 graditeljev, od tega naj- več kmetijcev, nadalje mladih go- spodinj in zidarjev. Močno razgi- bano je bilo še športno življenje, saj je bilo vsega skupaj 46.585 športnih srečanj in prireditev, na katerih je vsak brigadir nastopil najmanj devetkrat. Ob zaključku letošnje delovne akcije jugoslovanske mladine In ob otvoritvi ceste na odseku Paračin— Niš je bilo v Nišu veliko zboro- vanje, na katerem je pred več kot 100.000 ljudmi govoril predsednik republike tovariš Tito. V svojem govoru se je tovariš Tito najprej zahvalil mladim graditeljem za opravljeno delo, hkrati za orisal ve- lik delež mladega pokolenja pri graditvi novih družbenih odnosov in pri razvoju naše social stične de- žele. V tem delu svojega govora je tovariš Tito opozoril še na naloge mlad h ljudi v prihodnjem letu, ki se kažejo tudi pri pomoči in delu na kmetijskem področju. SEJA LJUDSKEGA ODBORA CELJSKE OBČINE Plan preskrbe so sprejeli v ponedeljek popoldne sta bili najprej ločeni nato pa pod vod- stvom podpredsednika Bena Krivca skupna seja obeh zborov občin- skega ljudskega odbora v Celju. Na začetku dela so odborniki na pred- log sveta za blagovni promet in tržišče potrdili redni likvidacijski postopek gostišča na Gmajnici na Zg. Hudinji in odobrili prav tam ustanovitev zasebnega gostišča. Prav tako so sprejeli združitev ne- katerih trgovin In trgovskih pod- jetij In tako v smislu perspektivne- ga načrta razvoja trgovine posta- vili temelje novim trgovskim pod- jetjem špecerijske stroke. Želo zanimiva In burna debata se je razvila okoli nekaterih imovinsko pravnih zadev ter poroštvenih Izjav. V tej zvezi so znova opozorili de- lovne kolektive na star sklep ljud- skega odbora, ki odsvetuje gospo- darskim organizacijam, da s kupo- vanjem zasebnih hiš In stanovanj re- šujejo svoje probleme. Raje kot to naj kolektivi vlagajo za to odobre- na sredstva v gradnjo novih stano- vanj! Zaradi tega stališča so tudi zavrnili nekaj predlogov, ki so se nanašali na prodajo zasebnih hiš gospodarskim organizacijam. Nič manj zanimiva ni bila raz- prava, ali naj ljudski odbor sprejme tri poroštvene izjave za papirnico Višnja vas, od katerih sta se dve nanašali na podaljšanje odplačilne- ga roka, tretja pa na kredit za krit- je zapadlih anuitet. Končno so uvi- deli, da Ima ta kolektiv še lepo per- spektivo In da mu je treba poma- gati, da se reši težav, v katere je zabredel zaradi prejšnjega slabega vodstva. Z namestitvijo sušilnega stroja ter z ureditvijo obrata za iz- delovanje lepenke, vse to je seveda v programu za drugo leto, se bo proizvodnja povečala na 1200 ton ali za skoraj 100%. V prvi točki dnevnega reda skup- ne seje so se odborniki najprej se- znanili s predlogi, ki so jih dali državljani na nedavnih zborih vo- livcev. Vrh tega so sprejeli plan preskrbe celjske občine za naslednje leto ter med drugim Imenovali viš- jega gradbenega tehnika Kovačiča za direktorja Biroja za stanovanj^, sko izgradnjo v Celju. H Za enotno zdravstveno službo Svet za zdravstvo celjske občine je na svoji zadnji seji razpravljal o tem, kako bi uredili zdravstveno službo na svojem področju. Družbeni razvoj je zadnja leta šel svojo začrtano pot, skoraj vse naše javno življenje smo prilagodili te- mu razvoju, ,samo pri zdravstveni službi smo ostali pri starem. Zdav- naj smo že združili v našem okraju nekatere občine, kot so to zahtevali gospodarski in družbeni činitelji, ta- ko važno področje pa smo pustili organizacijsko neizpremenjeno. Gre za to, da celotno naše javno življe- nje, tedaj tudi zdravstvo, organsko vključimo v naš komunalni sistem. Na dlani so prednosti, ki jih ima- mo od tega, če v neki sociološki enoti — v tem slučaju v občini — javno službo vodimo po enotnih kri- terijih In principih. Zdravstvena služba pa je gotovo med najpo- membnejšimi javnimi službami; ta mora biti sestavni del življenja vsa- ke občine, njeno enotno organiza- cijsko ureditev pa urejamo med zad- njimi. Zato je svet za zdravstvo o tem vprašanju že ponovno razpravljal, žal pa so objektivni pogoji za do- končno rešitev tega vprašanja še danes taki, da ne moremo ustvariti vsega, kar je za tako rešitev potreb- no. Gre za vrsto zapletenih proble- mov, ki jih bomo z dobro voljo se- daj menda lahko rešili. Svet je sklenil, da bo predlagal občinskemu ljudskemu odboru, da bi s 1. I. 1960 priključil obstoječemu zdravstvenemu domu v Celju vse dosedaj samostojne preventivne enote v občini. Sredi drugega leta pa bi združili z njim še dosedaj sa- mostojne zdravstvene postaje v Vojniku, Dobrni In Storah z javno zobno polikliniko v Celju vred v enotnem občinskem , zdravstvenem domu, tembolj ker to predvideva tu- di načrt novega zveznega zakona o zdravstveni službi. Le enoten, organizacijski in stro- kovno konsolidiran zdravstveni dom za področje cele občine je namreč porok za uspešno zdravstveno služ- bo, šele tak bo vodil enotno zdrav- stveno politiko na svojem območju. Pri tem seveda ne smemo hromiti organov družbenega upravljanja, nasprotno njih vloga mora postati še močnejša. Vsaka krajevno sicer dislocirana strokovna enota mora obdržati svoj organ družbenega upravljanja, ki bo razpravljal o svo- jih lastnih problemih, skupni uprav- ni odbor zdravstvenega doma pa bo šele tako dobil svoje pravo mesto In lahko Izpolnil nalogo, ki mu je na- menjena. Zraven tega bodo tudi obratne ambulante dobile vlogo In pomen, ki naj jo Imajo kot preventivne usta- nove. NAJUSPEŠNEJŠA KONFERENCA V ŠTORSKI ŽELEZARNI VTISI Z LETNIH KONFERENC MLADINE V CELJSKI OBČINI Letne mladinske konference v celjski občini so v glavnem konča- ne. Ko pregledujemo uspehe, ki smo jih od lani dosegli, vidimo, da je bilo polltično-ideološko delo pone- kod še vedno zapostavljeno. Povsod pa se trudijo, da bi utrdili organi- zacijo In sprejeli čim več novih čla- nov. Včasih se postavljajo le s šte- vilkami, njihove okrepljene organi- zacije pa delajo ravno tako kot prej. Vendar uspehi so, čeprav tu in tam skromni. Najbolj uspela konferenca je bila doslej v Železarni Store. Odlikova- la se je po živahni in sproščeni raz- pravi. Mladinci so s ponosom ugo- tavljali zavidljive uspehe (preko 15.C00 delovnih ur) pri lokalnih de- lovnih akcijah. Zelo razveseljivo pa je, da kljub temu vidijo pomanjklji- vosti, ki so nastale v preteklem de- lovnem razdobju. Sproščeno in kri- tično so ocenili idejno-polltično iz- obrazbo in kulturno zabavno življe- nje. Spregovorili so o nepravilnih odnosih na delovnih mestih in o po- trebi nenehnega strokovnega iz- obraževanja mladih ljudi. Ko so razpravljali o vključevanju mladi- ne v organe delavskega upravljanja, so poudarili, da ni dovolj večati le število mladih v delavskih svetih in upravnih odborih, temveč da je tre- ba vključevati tudi sposobne in za- vestne ljudi. Konferenca v Železarni Store je pokazala, da se mladina ne zanima več le za »mladinske« stvari. Njena vloga v vseh pomembnejših akcijah je vedno večja. Ne samo v Železar- ni Store, to ugotavljamo tudi dru- god. VREME V NASLEDNJIH DNEH V glevnem bo suho vreme. — Manjše padavine pričakujemo okrog 25. novembra in konec 29. novembra. V začetku decem- bra ponovna ohladitev, ki pa ne bo trajala več kot štiri dni. MLADINSKI KINO TUDI V CELJU v piočastitev Dneva republike bo v Celju odprt mladinski kino. Odločitev zanj je sprejelo delav- sko prosvetno društvo Svoboda v Gaberju. Mladinski kino bo delal v dvorani Delavskega odra (bivši kino Dom) ob Ljubljanski cesti. Otvoritvena predstava bo v ne- deljo, 29. tega meseca ob devetih dopoldne, druga pa še isti dan ob štirih popoldne. Po tem startu — prikazali bodo film »Dolina miru« — bo mladinski kino odprt vsako soboto in nedeljo. Medtem, ko bosta sobotni predstavi ob 15. in 17. uri, bo vsakokratni nedeljski program ob devetih in treh po- poldne. Razen mladine bodo ta kino obiskovali tudi starejši. Cene vstopnicam bodo 50, 40 in 30 di- narjev. Pobuda in sklep za ustanovitev mladinskega kina zaslužita vse priznanje. Zlasti pa bodo za to hvaležni otroci, saj venomer ugo- tavljamo, da v Celju primanjkuje ustreznih prireditev in podobno, zato želimo novoustanovljenemu kinu tudi srečno roko pri izbiri in določitvi programa. Koristna pobuda Nova šolska reforma zahteva tu- di od aktivov LMS nove naloge. Se bolj je treba razviti delo krožkov, izboljšati polltično-ideološko delo in drugo. Teh nalog se aktivi LMS na celjskih šolah dobro zavedajo in jih tudi dobro izvršujejo. Nove naloge pa zahtevajo poleg starih oblik de- la še nove oblike. Zadnje čase se zlasti v Srbiji vse bolj uveljavljajo nekakšne mladinske univerze — Tri- buna mladih. Na celjski gimnaziji, ki prednjači v polltično-ideološkem delu pred drugimi šolami, so pred kratkim sklenili, da bodo ustanovili tribuno mladih, ki naj bi bila prva v našem okraju in med prvimi v na- ši republiki. V program so vključili teme z raznih področij — od gospo- darstva, politike preko zgodovine In geografije do književnosti in glas- be. Delo tribune bo slonelo v glav- nem na predavanjih, ki pa ne bodo toliko predavanja, kolikor diskusija predavatelja o določenem problemu. Tak način pa je seveda mogoč le, če so tudi poslušalci seznanjeni s problemom, zato predavatelj vna- prej pove teme, ki jih poslušalci preberejo in diskusija laže steče. Namen tribune je Ideološko-polltič- nega značaja. Prav bi bilo, da bi sledili pobudi, ki so jo na letni konferenci LMS iz- razili gimnazijci, da bi namreč v Celju s pomočjo kluba kulturnih delavcev in občinskega komiteja LMS ustanovili tako tribuno mla- dih. V CELJU - koordinacijsko telo stanovanjskih skupnosti v zadnjem času je bilo v celj- ski občini — pa tudi drugod — veliko govora o ustanavljanju in delu stanovanjskih skupnosti. Svojo besedo so dali tudi zbori volivcev, ki so med drugim skle- pali o velikosti skupnosti. Stano- vanjske skupnosti so bile usta- novljene in izvoljeni njihovi or- gani. Zdaj jih čaka le še delo! Istočasno so ponekod razprav- ljali, kako povezati delo skupno- sti v celjski občini, kako jih ko- ordinirati, da bo navzlic samo- stojnosti očuvana enotnost pri re- ševanju skupnih problemov in nalog. Tako je nastala pobuda o delu koordinacijskega telesa sta- novanjskih skupnosti, ki bi naj skupnosti povezoval tako v fi- nančnem kot tudi tehničnem po- gledu. To telo, ki se bo bržčas imenovalo koordinacijski odbor stanovanjskih skupnosti, bo imelo tudi centralne remontne delavni- ce. Po isti zamisli naj bi servisne obrate, kot pralnice, likalnice in podobno, ustanavljale in jih vo- dile stanovanjske skupnosti. No- voustanovljene skupnosti bodo imele še stalnega sekretarja, ka- terega glavna naloga bo v tem, da bo skrbel za njihovo mobilizacij- sko vlogo. Kolektiv Ingrada odpira samski dom Dan republike bodo lepo počastili tudi člani celjskega gradbenega podjetja »Ingrad« in to ne samo na proslavi, temveč tudi z otvoritvijo samskega doma ter z dograditvijo četrte faze novega mladinskega do- ma. Na ta uspeh so ponosni tem- bolj, ker so dela opravili tri dni pred rokom, pa čeprav jim je nagajalo vreme in četudi niso Imeli vse dni dovolj gradbenega materiala. Slav- nostna otvoritev samskega doma bo v soboto, 28. t. m. ob treh popoldne. Turizem na Šmarskem ima vse pogoje ROGAŠKA SLATINA JE ENO IZMED ENAJSTIH TURISTIČNIH SREDIŠČ V SLOVENIJI. — TURIZEM JE BILA POGLAVITNA TOČ- KA NA 11. SEJI OBEH ZBOROV OBČINSKEGA LJUDSKEGA OD- BORA ŠMARJE PRI JELŠAH. - SPREJETA VRSTA NOVIH OD- LOKOV. Iz vsebine 11. seje občinskega ljudskega odbopa Šmarje pri Jelšah je bilo razvidno, da je poleg kmetij- stva na Smarskem najosnovnejši še turizem. Občinski odbor je potrdil obširen perspektivni načrt za raz- voj turizma, predvsem za urbani- stično ureditev svetovno znanega zdravilišča Rogaške Slatine. Dej- stvo je, da zdravilišče s sedanjo ureditvijo ne zmore zadovoljiti po- trebam po proslor:h niti ne ustreza sedanja komunalna ureditev. Rogaška Slatina je uvrščena med enajst turističnih središč v Slove- niji, zato bi dejansko morala biti tudi tako urejena, da bi bila zdravi- liško In letoviško središče. Mnoga letovišča v tujini, ki se v prirodn.h pogojih zdaleč ne bi mogla primer- jati z obsoteljskim biserom, so s spretno ureditvijo in primerno pro- pagando dosegla neprimerno več. Ali pri nas res ne znamo izkoristiti. kar nam nudi domača zemlja. Ob- činski ljudski odbor.niki so perspek- tivni turistični program potrdili z zavestjo, da.je to edina pot za na- predek v tem delu občine. Ognjevite so bile tudi razprave o cestah. Ceste je potrebno zgraditi. Čudno je le, da se niti tista sred- stva, ki so bla ponekod zagotovlje- na, kot n. pr. za cesto Drensko re- bro—Virštanj 4,000.000 din, niso Iz- koristila. Za Kozjansko in Virštanj- sko bi bila navedena cesta Izredne- ga pomena, ker bi povezala odmak- njene kraje z obsoteljsko progo In skrajšala zvezo s Celjem. Podobno je tudi s cesto Rajnkovec—Nimno, ki poveže Rogaško Slatino po naj- krajši poti s Podčetrtkom In spod- njim Obsoteljem. Odbor je sprejel še vrsto odlokov: odlok o sejmskem redu za plemen- sko živino, odlok o pogojih za od- dajo stanovanj, odlok o dopolnil- nem proračunskem prispevku iz osebnega dohodka itd. Iz poročila predbedn ka Sveta za družbeni plan in finance je bilo raz- vidno, da se vsi predvideni dohodki niso ustvarili, medtem ko so Izdatki, posebno pri bolniških stroških, da- leč prekoračeni. Doslej je bilo rea- liziranih le 86 odst. davčnih dajatev, a pri predvidenih dohodkih na tro- šarini je že zaradi nove uredbe na- stal občuten Izpad. Glede na vse to je občinski odbor sprejel prilagojen rebalans proračuna. Končno je odbor imenoval za upravnike zdravstvenih postaj v Ro- gatcu in Podčetrtku tov. dr. Medve- da in dr. Homana, kakor tudi pri- pravljalni odbor za gradnjo zdrav- stvenega doma v Rogaški Slatini ter iniciativni odbor za ustanovitev stanovanjske zadruge. Ustanovil je Delavsko univerzo in potrdil uprav- ni odbor ter pravila. Zaradi slabih gospodarskih pogo- jev In skromnega števila prijavljen- cev je obč nski ljudski odbor ukinil dijaški internat v Kozjem, ker je mnenja, da za področje Kozjanske- ga zadostuje obstoječi internat v Lesičnem. V zadnjem tednu po domovini Petek, 20. novembra NA SEJI SVETA ZA PROSVETO republiškega zbora Ljudske skup- ščine LRS so med drugim sprejeli nekaj važnih priporočil fakultetam na Univerzi v Ljubljanj, ki se na- našajo na preobrazbo visokošolske- ga študija, na preusmeritev učnega programa in tudi na načrte za po- diplomski študij, ki je namenjen vzgoji visokokvalificiranih strokov- njakov-specialistov. Sobota, 21. novembra PO DVODNEVNEM DELU se je končalo zasedanje Zvezne ljudske skupščine. Člani obeh zborov so sprejeli stanovanjske zakone, zra- ven tega pa potrdili ekspoze Koče Popoviča o mednarodnem položaju in o naši zunanji politiki. Nedelja, 22. novembra NOVINARSKO DRUŠTVO HR- VATSKE je odkrilo spominsko plo- ščo na hiši v Drcžnici, kjer so spo- mladi 1942. leta izhajali listi: Vjes- nik, Partizan, Mladi komunist in Omladinski borac. Ponedeljek, 23. novembra V ŠTUDENTSKEM NASELJU v Zagrebu so odkrili doprsni kip pad- lemu sekretarju SKOJ In narodne- mu heroju Ivu Loli Ribarju. Torek, 24. novembra OB 15-LETNICI osvoboditve Ba- ra so predali namenu prvi del veli- kega pristanišča. Ta del operativne obale je dolg 250 metrov. Ob tem pomolu bodo lahko pristajale vse potniške ladje. Sreda, 25. novembra OB JADRANSKI OBALI In sicer v Reki, Splitu In Zadru gradijo tri pivovarne. To bodo hkrati prve pi- vovarne v tem predelu naše domo- vine. POGLEP PO SVETU Medtem ko se v OZN pogovarja- jo o enem najbolj kočljivih svetov- nih problemov — o razmerju med razvitimi in manj razvitimi ter ne- razvitimi deželami, medtem ko so se v prelepem Monaku zedinili atomski strokovnjaki vsega sveta, da je radioaktivnost odpadkov iz atomske industrije tudi svetovni problem, saj zadeva zdravje vsega človeštva, medtem gre svetovna politika v glavnem po istih tirih, oziroma sploh ne gre. Vlaka, ki sta zapiskaln v Camp Davidu, ne kre- neta drug proti drugemu, obstala sta za zdaj na mestu, kakor da se tir konča v zagati. Zagatno je stanje res marsikje po svetu, čeprav se po izjavi Hruščeva mednarodni odnosi izboljšujejo. Tu- di Herter, novi ameriški zunanji mi- nister pravi, da je možen konkuren- čen boj med Vzhodom in Zahodom, ne da bi bilo treba poseči po vojnih sredstvih. ZDA bi celo pristale na sodelovanje s SZ na znanstvenem in kulturnem področju. Na obeh straneh se opaža, da bi ta konku- renca in to sodelovanje še nadalje potekalo v blokovskih okvirih, za obstoj, želje in probleme izvenblo- kovskih držav se ne menijo dosti. To pomeni, da bodo te države spet dobile večji pomen, posebno če se ne bodo vdale pritisku z obeh stra- ni. V tako blokovsko zedinjevanje in strnitev spada verjetno tudi Ade- nauerjeva pot v London. Laburist Driberg je sicer pozival na družab- ni bojkot Adenauerja, vendar je propadel. Vsi vidni laburisti so Ade- nauerja pozdravili kot »dobrega«: Evropejca, Adenauer pa jc s hva- ležnostjo stresel roko Angležem, češ da so pomagali reševali zahodni Berlin pred rdečo nevarnostjo. Za nas je prijetno slišati, da je Ade- nauerja na kolodvoru pozdravilo le nekaj 100 ljudi. Sicer pa je sesta- nek potekel nekako v duhu filma ki smo ga te dni gledali v Celju »Odločitev na Atlantiku«:. Angleži so Nemce spodbujali k pogajanjem Nemci pa so stregli svojim apetitom po enakopravnosti v NATO. V Bonnu je užil velike časti Se- ku Ture. premier iz Zahodne Afrike. Liebke in Adenauer sta mu priredi- la sprejem, mnogo je bilo fotogra- fij, ki so kazale še mladostnega črnca med dvema senilnima simbo- loma restavrirane Nemčije, Nemči- je, v kateri je pred dobrimi 20 leti Hitler na olimpiadi odrekel roko zmagovalcu Owensu. Iz Bonna je Seku Ture odšel v Moskvo, kjer sta ga sprejela Hruščev in Vorošilov. Afrika je nedvomno dežela bodoč- nosti. Morda se je tudi zato pre- maknilo alžirsko vprašanje. V Al- žiru se več kot pet let pol milijona francoskih vojakov z vsemi sredstvi, tudi s koncentracijskimi taborišči požigi, poboji, z vsakovrstnim te- rorjem trudi, da bi deželo pokorilo Francijo stane to na stotine mili- jard, pa ji tudi to ne pokaže poti iz zmotnega kroga. De Gaulle ni uspel niti sam niti z gibanjem, ki ga je netil. Vsakomur je že jasno, da nje- gove ponudbe začasni alžirski vladi niso iskrene in da je njegova poli- tična moč odvisna od take rešitve alžirskega vprašanja, ki bo zadovo- ljila armado in srednje sloje. To pa ni tista rešitev, ki jo terja čas. Po- membno je. da je sosed Alžira Ma- roko prav te dni proslavil svojo osvoboditev, ko je začasna alžirska vlada izjavila, da je pripravljena na pogajanja o alžirski neodvisnosti. Odgovor francoske vlade še ni znan. V primeri s tem francoskim stali- ščem je zanimiva ameriška spre- memba do ZAR Ta arabska država bo dobilo od ZDA žito in kredite za Assuanski jez. Niže tega jeza se je pri izgradnji Sudana uveljavila tu- di naša država z dodelitvijo kredi- tov za veliko usnjar no. Z željo po neodvisnosti bodo velike države mo- rale računati tudi tam, kjer je pred nekaj desetletji cvete I najidiličnejši kolonialni sistem, trden kakor da je za zmerom. Indonezija se je na primer spravila na kitajske trgovce ki so tako penetrirali indonezijsko podeželje, da pri trgovini indone- zijsko ljudstvo ni imelo nobene be- sede. Lahko si mislimo, kako je ki- tajska vlada na to »predrznost«: re- lativno male Indonezije reagirala. Tudi za Kitajsko ne bo dobro, če bo zaradi mnogoštevilnosti svojega prebivalstva začela sanjati o svoji vsemogočnosti. Njeno ponašanje na- pram Indiji nič kaj ne govori v prid socialističnim nazorom o mednarod- nem sodelovanju. Isto napako pa je storil pred nedavnim tudi Togliatti ki mu ni po volji naša politika z Italijo. Značilno je. da je to politiko napadel tudi neofašistični list »Se- colo«. Za nas to ni nič novega. A prav zato ponavljamo, da bo vloga malih držav v svetu še vedno po- trebna, morebiti celo bolj kot do- slej, ker jih bo vedno več. T. O. CELJSKI TEDNIK štev. 47 — 27. novembra 1959 3 JAJCE-zgodovinsko io turistično mesto CENTRALNEM DELU BOSNE. NA BREGOVIH PLIVE IN VRBASA LEZI MESTECE JAJCE, NEKOČ PRESTOLNICA BOSENSKIH VLADARJEV IN MESTO, V KATEREM JE BILA 1463. LETA PRETRGANA SAMOSTOJNOST BOSENSKE SREDNJEVEŠKE DRŽAVE IN HKRATI MESTO, V KATEREM SO BILI 480 LET PO TEM DOGODKU POSTAVLJENI TEME- LJI NOVE SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE. JAJCE JE MESTO ZGODOVINSKEGA DRUGEGA ZASEDANJA AVNOJ. TAKO STA SI TU PODALI ROKE DAVNA IN NAJNOVEJ- ŠA ZGODOVINA. OBE IMATA V NJEM SVOJE VIDNE SPO- MENIKE: NA VRHU GRIČA MOGOČNA TRDNJAVA BOSEN- SKEGA VLADARJA HRVOJA VUKCICA, KI JE NASTALA V ČASU TURSKIH VPADOV, NA DESNEM BREGU PLIVE PA PRAV TAKO VELIČASTNO POSLOPJE MUZEJA DRUGEGA ZASEDANJA AVNOJ. V NJEM JE BILA IZGLASOVANA FE- DERATIVNA UREDITEV NOVE JUGOSLAVIJE IN V NJEM SO PREDSTAVNIKI VSEH JUGOSLOVANSKIH NARODOV PRIZNALI TOVARIŠU TITU NAZIV MARŠALA JUGOSLA- VIJE. ■ JAJCE PA NI SAMO MESTO ZGODOVINSKIH SPOME- NIKOV — TRDNJAVA IN MUZEJ STA SAMO NAJVIDNEJŠA PREDSTAVNIKA STAREGA IN NOVEGA ČASA — TEMVEČ TUDI MESTO, KI SE ZARADI SVOJE LEGE IN NARAVNIH LEPOT PO VSEJ PRAVICI UVRSCA MED PRIZNANE IN PRILJUBLJENE TURISTIČNE KRAJE. ČUDOVITI SLAPOVI PLIVE DAJEJO TURISTIČNEMU OBELEŽJU SAMO PIKO NA I. JAJCE IN NJEGOVA OKOLICA PA SKRIVATA TUDI NEŠTETO DRUGIH POSEBNOSTI. KI PRIVABLJAJO IZ LETA V LETO VEDNO VEC TUJIH IN DOMAČIH OBČUDO- VALCEV. Na desni strani Plive — nasproti mogočne trdnjave stoji zgodovinsia bi bilo vedno več, če bi zmogljivost ku- hinje to dovoljevala. Da bo skup- nost lahko ugodila vsem zainte- resiranim pa tudi, da kvaliteta hrane ne bi padla, bo potrebno nujno najeti nove prostore. Prav tako tudi pralnica in ši- valnica ne zmoreta več vseh uslug. Čeprav je bil pred kratkim nabavljen še en pralni stroj, de- lajo v pralnici preko 14 ur dnev- no, kar kaže potrebo po nabavi tretjega stroja in aparata za su- šenje perila. Tudi šivalnica zaradi premajhnega prostora ne more zaposliti več šivilj. Naročili so tudi že moderen stroj za kemično čiščenje tekstila z veliko zmog- ljivostjo. Stanovanjska skupnost je že pričela graditi tri otroška igrišča. ^ Zopet so ustanovili zavetišče za šolslco mladino. Ne moremo pa razumeti staršev, ki raje vidijo, da se otroci podijo po cestah, kot pa, da bi z malim prispevkom imeli otroke pod skrbnim nad- zorstvom pri učenju in igri. Se vedno pa v Žalcu primanjkuje prostor za zavetišče dojenčkov. Velike potrebe narekujejo sta- novanjski skupnosti povečanje svojih obratov. Predlog, da si sta- novanjska skupnost najame kre- dit, je p>opolnoma umesten. NA OBEH KONCIH ENAKO Oče se jezi nad sinom, ker je najslabši v razredu. — Kaj te ni nič sram, ker si zadnji? — Ampak, očka, saj je vendar vseeno. Na obeh koncih učijo enako. Glas kolesarjev Marljiva kontrola prometnih organov je veliko prispevala k povečanju discipline vseh vozni- kov, (istočasno pa si je večina lastnikov koles svoja vozila po- polno opremila. Ta akcija je brez dvoma veliko koristila. Saj je nujno, da se že enkrat zmanjša Jtevilo prometnih nesreč. Vendar ni odveč, če si ogleda- mo en primer, kjer bi z tehnično izboljšavo tudi precej naredali. Na cesti Celje—Vojnik sta oba roba asfaltnega cestišča tako re- brasta, da mora biti kolesar zelo spreten, če hoče kolo obdržati na teh »rebrah« v navpičnem polo- žaju. Ta nevšečnosrt; se še poveča v jesenskem in zimskem času, ko so robovi cestišča gladki in je nevarnost še večja. Zato se kole- sarji ne vozijo ob robu cestišča, temveč silijo proti sredini in tako še povečujejo nevarnost za pro- metno nesrečo. Ce bi ustrezni or- goni rob cestišča uredili in vsaj za silo uredili skrajni neasfalti- rani del ceste, bi s tem zmanjšali pogoje za prometne nesreče in kolesarjem ustvarili vsaj zasilno kolesarsko stezo. To bi morda bil majhen doprinos, vendar, če bi na cestah poiskali vse možne tehnične rešitve, bi mnogo storili. Drobne iz šmarske občine v Šmarju si že nekaj let priza- devajo, da bi ustanovili otroški vrtec. Zal, pa je doslej še vedno ostalo le pri namenu, V kraju namreč nimajo primernih prosto- rov, kjer bi lahko namestili vrtec. Zato sodijo, da bo možno usta- noviti vrtec šele, ko bo dograjen •tanovanjski blok v Šmarju. Ven- dar, tako menijo člani sveta za varstvo družine, tedaj ne bodo ustrezni organi smeli na to po- trebo pozabiti. Cisto drugačna je slika v Ro- gaški Slatini, kjer so zgradili štiri nove stanovanjske zgradbe, pa vendar niso našli prostora za otro- ško zavetišče. In vendar tudi v Rogaški Slatini cicibani in pio- nirji potrebujejo tak prostorček, ustanova pa bi bila hkrati precej- šnja razbremenitev za zaprosi ene žene. Društvo žena v Rogaški Slatini je v obnovljeni šoli ustanovilo Šolsko kuhinjo. Obenem so pri- redile in z uspehom speljale akci- jo, ki bi naj omogočila uspešnejše delovanje te kuhinje. Priredile so srečolov, istočasno pa so imele sestanke po vaseh in pridobile zadružnike, da so prispevali hra- no za šolarje. Zbrale so .tudi ne- kaj denarja za postavitev štedil- nika, za nabavo posode in podob- no. * Vzporedno s tem so na tej šoli odprli tudi zavetišče za učence zaposlenih mater, ki so bili do- slej prepuščeni sebi in brez nad- zorstva. Sedaj je drugače. Otroci pridejo ob osmih v šolo, si obuje- jo copate in v topli učilnici pišejo svoje domače naloge in se uče pod nadzorstvom in s pomočjo profesorjev in predavateljev. Del časa porabijo tudi za razvedrilo, šahirajo, berejo in podobno. Iz Šentjurja v šentjurski občini nastaja ved- no večje pomanjkanje šolskih prostorov, saj ne zadostujejo po- trebam in imajo zlasti pri refor- miranem pouku precejšnje težave. Ta problem je pereč zlasti v Šent- jurju, kjer obstoja nevarnost, da bodo morali uvesti pouk v treh izmenah. Zato se je občinski od- bor odločil, da bo prihodnje leto pričel graditi osemletko v Slivnici in so že določili lokacijo. Sred- stva za gradnjo bodo dobili iz republiškega vira, precejšen del stroškov za gradnjo pa bodo pri- spevali prebivalci sami. S tem bo precej razbremenjena osrednja osemletka v Šentjurju, saj je bil doslej s področja Slivnice naj- večji dotok učencev. * V Slivnici, kjer so zelo delavne vse organizacije, bodo prihodnje leto začeli graditi tudi zadružni dom. POMEMBNA PROSLAVA V ŽALCU fB OB 20. OBLETNICI OBSTOJA PODJETJA »JUTEKS« V nedeljo popoldne je bila v Žalcu v tekstilni tovarni »JU- TEKS« pomembna slovesnost. Na proslavi 20. obletnice obstoja tovarne, ki so jo povezali s pro- slavo 40. obletnice ZKJ, se je zbral ves kolektiv, kot gostje pa so se je udeležili predstavniki sosednjih kolektivov, predsednik ObLO Žalec tovariš Delak, sekre- tar občinskega komiteja tovariš Kovač in tudi sekretar okrajnega komiteja ZKS Celje, tovariš Franc Simonič. Na slavnosti je nastopil mešani pevski zbor kolektiva tovarne »JUTEKS«, člani kolektiva pa so pripravili tudi primerne in uspele recitacije. O pomenu jubileja in o dose- ženih uspehih, pa nalogah, ki ta mladi kolektiv še čakajo, je go- voril direktor podjetja Jože Roz- man. Značilno za ta kolektiv je, da so se v povojnih letih silovito razvili in predvsem to, da so vse izboljšave in vse gradnje izvršili z lastnimi sredstvi. To je poleg številk o proizvodnih uspehih podjetja njihov največji uspeh. Hkrati tudi daje trdno jamstvo, da se bo kolektiv še naprej raz- vijal, morda sedaj še z večjim tempom kot doslej. Na proslavi v »JUTEKSU« je govoril tudi Franc Simonič, ki je kolektivu prisrčno čestial k doseženim uspehom in se pvotem dotaknil bistvenih politično-eko- nomskih momentov, ki so po- membni, če hočemo, da se bo nase gospodarstvo razvijalo v dobro delovnega človeka. Dejal je, da nam mora biti vselej pred očmi človek in odnosi med ljudmi. Na tem moramo nenehno delati, kajti v kolektivih, oddelkih in podobno, kjer so ljudje stalno skupaj, pa med njimi ne vlada prisrčen odnos in razumevanje, ne more biti popolnega uspeha. Tam tudi ljudje ne morejo vzlju- biti svojega dela. Ko je pohvalil dosežene uspehe v »JUTEKSU«, je tovariš Simonič dejal, da k boljšemu življenju vodi le taka pot. Od gesel namreč ne moremo živeti bolje. Življenje naših ljudi lahko izboljšamo samo tedaj, če bomo ustvarili več tek- stila, zgradili več stanovanj, pri- delali več kruha in več mesa. To pa lahko ustvarimo samo z bolj- šim in uspešnim delom. Včeraj so v Žalcu ob jubilej- nem dnevu v tovarni »JUTEKS« piredili razstavo razvoja podjetja, in sicer tako, da so vso podjetje spremenili v razstavni prostor. Tako so si lahko Zalčani in tudi gostje ogledali tovarno, proizvod- ni postopek, prikazali pa so tudi vse še zaostale probleme in teža- ve podjetja. Stane Praprotnik 60 letnik Te dni je praznoval 60-Ietni- co rojstva ugledni prosvetni in javni delavec Stane Praprotnik predmetni učitelj na Osnovni šoli v 2alcu. Rodil se je v Mozirju. Po maturi se je odločil za učitelj- ski poklic. V Zagrebu je diplo- miral za predmetnega učitelja za zemljepis in zgodovino. Služboval je v Krškem, Slo- venj Gradcu, Ormožu, a od le- ta 1936 je bil ves čas na šoli v Žalcu. Leta 1941 je moral zbe- žati pred okupatorjem, ker je bil med prvimi, ki so jih Nemci določili za izselitev. Zgodaj se je vključil v delo OF in bil za- to že leta 1943 nameščen na partizanski osnovni šoli na Lokvicah pri Metliki, leta 1944 pa je bil imenovan za voditelja partizanske gimnazije v Metli- ki. Po osvoboditvi je organizi- ral pouk na Nižji gimnaziji v Žalcu. Izven šole je bil dolga leta vodilni politični delavec. Ves čas je bil v vodstvu kul- turno-prosvetnih društev v Žalcu in organizator socialno- varstvene službe za šolsko mla- dino v žalskem okolišu. Njego- va zasluga je, da že dolgo let deluje šolska kuhinja, za kate- ro žrtvuje še danes mnogo tru- da. Zato vsestransko požrtvo- valno delo je bil Stane Pra- protnik odlikovan z Medaljo za delo, srebrnim Odličjem Svo- bode in priznanjem OF. Ce bi kdo iskal tovariša Sta- neta, ga lahko vedno najde na šoli. Ona je njegovo življenje. Tovarišu Stanetu Praprotniku želimo vsi, da bi še dolgo zdrav in zadovoljen delal med nami. Tem željam se pridružu- je še uredništvo Celjskega ted- nika. Konfekcijski oddelek v »JUTEKSU«, kjer šivajo vreče Za nesreče ni predaha SE ENA 2RTEV NA ŽELEZNIŠKEM TIRU V ponedeljek se je na železniškem prelazu v Sp. Lažah pripetila še ena tragična nesreča. Pokojni Leopold Mlakar je prečkal progo prav tedaj, ko je pripeljal vlak, ki ga je povo- zil. Ta nesreča bi verjetno izostala, če bi pokojni pogledal, ali je prehod prost. To je že 32. prometna smrt- na nesreča v tem letu. VESELA V02NJA, ŽALOSTEN KONEC Pretekli teden so se dijaki-matu- rantje Celjske gimnazije — odpelja- li z avtomobilom za časa šolskega pouka na izlet proti Laškem. Avto je vozil J. K., ki še nima vozniške- ga izpita. Zraven njega so bili še trije sošolci. Ura francoščine se jim je pač zdela manj razburljiva in manj pomembna kot dirjanje z av- tomobilom. Pred Laškim je začelo avtomobil zaradi prehitre vožnje zanašati po cesti, neizkušeni voznik je izgubil oblast nad vozilom in zapeljal na levo stran ceste, kjer je trčil v ob- cestni smernik. Zaneslo jih je še v barako, kjer je vozilo obstalo. Po trčenju so dijaki hitro zdrveli nazaj proti Celju, ne da bi prijavili nesre- čo in poravnali škodo, ki je nastala. »Šofer« K. pa je odhitel v garažo avtobusnega prometa Celje ter tam naprosil, da mu je neki šofer popra- vil avtomobil. Ta primer je že sam po sebi za- nimiv, saj je res skrajna brezskrb- nost staršev, da pustijo otrokom, ki nimajo izkušenj niti vozniškega iz- pita, voziti avtomobil. Istočasno pa vemo, da je J. K. že enkrat povozil človeka na cesti in ga pustil ležati s hudimi telesnimi poškodbami. Ce ta primer preudarimo, potem lahko rečemo še to, da bi izpitne komisije za šoferske izpite morale sploh od- kloniti pristop k izpitu takim lju- dem. NENAVADEN NESREČEN DOGODEK Šoferju Ivana Hušu, ki je vozil tovor- njak iz Rogaške Slaklne, se je med vožnjo pripetila nenavadna nesreča. Na cesti se mu je odlomila sprednja os, oba kolesa pa sta mu zdirjala naprej. To- vornjak je zaneslo v obcestni jarek, k sreči pa voznik ni bil poškodovan. Na vozilu je vendar nastala precejšnja škoda. SLABE ZAVORE Voznik osebnega avtomobiila Daniel Turnšek, doma iz Zg. Hudinje pri Celju, se je v Zaloški gori med vožnjo po klancu navzdol z vozilom vred prevrnil v obcestni jarek. Do nesreče je prišlo zaradi tega, ker so zavore popustile na klancu, kjer je pospešek največji. Pri tem je voznik zgubil oblast nad vo- zilom, zavozil s ceste in te prevrniL Vozilo je bilo zelo poškodovano. V obeh primerih ni bilo težjih teles- nih poškodb, nastala pa je precejšnja materialna škoda zaradi tega, ker sta bila vozila nezadostno usposobljena za varno vožnjo po cestah. Usposabljanju vozil, zlasti odpravljanju onih manjših hib na vozilih, vozniki notornih vozil navadno namreč posvečajo vse premalo pozornosti. Ze ta dva primera pa zgo« varno potrjujeta, da bi se tudi majhne okvare splačalo odstraniti. Celjski trg Krompir 21-28 (28--0), čebula 25-« (10-60), česen 120-140 (140-200), fižol visok 120 (SO-100), fižol nizek 100 (70-80). solata 50—60 (70—100), cvetača 48-5» (100), špinača - (100-150), radič - (100-150). motovileč — (150-200), ohroTi 30 (10-50), zelje glavnato belo 16-21 (20-50). zelje glavnato rdeče 30 (40), zelje ribano 40—48 (45—50), repa — (25—35), koleraba — (30), peteršilj 50 (50-80). zelena 80 (SO—100), por 40 (40-70), pa- prika — (70), paradižnik — (70), bnče — (20-25), pesa 25-54 (30-50), feferoni - (120), hruške — (70-80), jabolka 50—W (30-60), grozdje 140 (80-100), kostanj 7» (50-70), hren _ (180), redkvica - (100), banane 270 (—), pomaranče 350—380 (—), sladkovodne ribe, krapi — (230). Trg je bil razmeroma dobro preskrb- ljen, izmed poljsk.:h pridelkov pa pogrešalti radič in zeleno. Gibanje prebivalstva v času od 14. do 21. novembra 1959 j» bilo rojenih: 19 dečkov in 15 deklic. Poroči li BO le: Jakob Slokar, ključavničar iz Polzel* in Bronislava Kos, pletilja iz Brega pri Polzeli. Vinko Jakob, pečar iz Celja i> Hilda Gračner, šivilja iz Stor. Fran« Tržan, delavec iz Slatine v Rožni dolini in Terezija Kolenc, delavka iz Celja. Gabrijel Belužič, šofer z Runtol in Ana Trebovc, administratorka iz Hrušovca, Jožef Grobelnik, vodovodni instalater ii Otemne in Marija Kuder, gospodinjska pomočnilca iz Šempetra r Sav. dolini. Jože Dragoš, uslužbenec LM in Kristina frnič, delavka, oba iz Celja. Alojzij Hren, strojni ključavničar iz Kopra iit Jožefa Cmaj, delavka iz Celja. Edvard Sergan, šofer in Frančiška Kamenšek. gospodinjska pomočnica, oba iz Celja. Anton Jastrobnik, in Marija Podlesaik, natakarica, oba iz Celja. Umrli: Jožef Friedl, otrok iz Laškega, star 1 dan. Martin Crepinšek, delavec iz Celja, star 52 let. Jožef Ferme. mdar is Zg. Rečice, star 58 let. Stanislav Kotnik, otrok iz Celja, star 1 mesec. Mira Kolar, otrok iz Mal'h dol. stara 1 mese«. Branko Krumberger, otrok iz Slatine iirS Ponikvi, star 4 nesec«. Rif engozd - BFStnih - Favčnioz Podvig novega časa Smo hribovci. Širši svet nas ko- maj pozna, dasi puhajo pod nami že 110 let vlaki železnice ob Savinji iz Celja proti Posavju. Novodobni pojmi o prometu, civilizaciji in kul- turi nam kljub navidezni odmaknje- nosti niso tuji. Ce ti plove na tremarskem ovin- ku oko proti jugovzhodu, ti zapira- jo pogled — na gozdovih, lesu in sadju bogate — vzpetine z vaškimi naselji Rif engozd—Favčnlaz—Brst- nik; imena, ki pogrešajo kakih so- primerkov na slovenskih tleh. Nik- do nam še ni znal prepričljivo raz- tolmačiti njih izvora in ozadja. So li mar ti razsežni gorski gozdovi pripadali nekoč starodavnim gra- ščakom na Rifniku pri Šentjurju?! Ni li ime Brstnik nastalo morda iz prvotnega »Brestnika«? Saj bi bilo kar verjetno, da je svoje dni ondi kar mrgolelo zelo iskanih in čeda- lje bolj redkih brestov, ki so postali špekulacijski artikel in žrtev lesnih prekupčevalcev. Pa še čudno ime »Favčnlaz«? Ni nemogoče, da je bil prvi naselnik ondotnega trebeža in goloseka morda kak človek s po- vsem tuje-zvenečim imenom. Ali so laz nemara iztrebili zato, da so se znebili bližine nevšečnih zavetij za volčjo nadlogo?! Vovčji laz — ali »vavčji« laz?! Kdo ve! Krajevni lek- sikon ne izkazuje nikjer na Sloven- skem enakih ali sličnih imen. Kot taki smo torej v naši deželi edin- stvena redkost! Na dolince gledamo iz višine ka- kih 400 m in več. saj doseza Vipota na naši severni plati svojih 527 m. Sonca imamo na pretek, zdravega zraka nič manj. Veter sproti čisti sapice krog naših krovov. Zimske burje in zameti niso neminljivi, saj vemo, da jim je še vedno nasledila prijazna pomlad. Do nas prihajajo ponajveč le osebe, ki jim uradni in poslovni opravki dajejo povod za to. Toda kadar je sezona češenj in žlahtnega kostanja, takrat zrase na- ša cena, takrat vedo ljudje prav do- bro, kje smo doma. In ob takih pri- likah se tudi Laščani ne plašijo str- mih 4 do 7 km do naših gorskih kmetij. Čeprav je ELEKTRARNA FALA zgradila svoj mogočni daljnovod preko naših domov do transforma- torja v DEBRU že pred kakimi 35 leti, smo se morali še kljub temu zadovoljevati s tradicionalnimi pe- trolejkami vse do najnovejših dni, dasi nam je ves čas šumela krog ušes znana brneča pesem po elek- trovodnih žicah. Posamezniki iz teh treh naselij so leta in leta delali propagando za elektrifikacijo svoje- ga predela, pritiskajoč hkrati na oblasti za pomoč, toda zamisel je spričo raznih težav le počasi napre- dovala, dokler ni postala osrečujoče in ponosno dejstvo šele letos. Ena glavnih ovir je bil vsa leta problem finančnega kritja. Toda uvidevnosti in napredni orientaciji sedanjega občinskega ljudskega odbora Laško se imamo zahvaliti, da smo s sub- vencijo v iznosu 5 milijonov din iz javnih družbenih sredstev mogli naš podvig dokončno uresničiti. Ši- rokogrudnosti občinske uprave gre torej na ta rovaš vse priznanje. Vendar pa bi naši vaščani te pod- pore ne bili deležni, ako ne bi pri- spevali tudi z lastnimi žrtvami. Vso zadevo je že pred leti vzel v roke posebni režijski odbor, ki mu je predsedoval agilni in nepopustljivi kmet Jože Peganc, kot najbolj go- reč propagandist za lepo idejo. Nje- govega vzgleda so se držali tudi ostali delavni odborniki: Miha Hrastnik, Franc Sanca, Karel Kraj- nik, Helena Belej, Ludvik Krajne in Marija Belej. Interesentom za elek- trifikacijo je ta odbor po solidnem preudarku odmerjal režijske deleže v višini 50 do 150 tisoč dinarjev, upoštevajoč stopnjo njihove eko- nomske in finančne zmogljivosti, saj gre zvečina za same manjše posest- nike in delavce. Njih skupni prispe- vek ustreza vrednosti 2,772.000 din. Tako koristi električno energijo 24 gospodarstev. Spočetka je zbral režijski odbor vsaj toliko denarja, da si je v prvem letu mogel oskrbe- ti material za transformatorsko hi- šico. Le-to je pričel graditi 1957. le- ta. Leta 1958 pa je finančna pomoč občine Laško omogočila zgraditev daljnovoda in kakih 10 km odcep- nega omrežja. Da je podvig dozo- rel do sklepnega cilja, je morala večina koristnikov svoje deleže na prispevkih dokaj prekoračiti. Kaj- jak so tudi tu morali prvačiti od- )orniki s svojimi zgledi, predvsem še predsednik Peganc, kot vodilni činitelj. Pri tehničnem pregledu je glavna komisija s priznanjem ugo- tovila, da so naše elektrifikacijske naprave v redu in brez pomanjklji- vosti izvršene. Električne žarnice, ki sedaj pri- jazno razsvetljujejo naše domove, utirajo hkrati pot motorni porabi energije v naših kmetskih gospo- darstvih in gospodinjstvih, da si ta- ko olajšamo delovne napore žulja- vih rok. Pri naši stvari so najbolje odre- zali prebivalci Debra, ker je Elektro • Celje tudi to naselje priključil na naš daljnovod in transformator, da- si je soobremenitev z lastnimi žrt- vami in deleži šla kar lepo mimo njih. J. K. SMARSKI OCVIRKI Bilo je na seji. Skoraj vsi ljudje, ki so prisostvovali, so preobložen« z odgovornostmi. Diskutant je vne- to razpravljal o razvoju in perspek tivnem planu, o ustanavljanju sta- novanjske zadruge in sploh o ukre pih za hitrejši razvoj v občini. »Vidiš,« pravi naenkrat, »o tej za devi pa, mislim, smo že razpravljali Menda je bila imenovana celo po sebna komisija, ne?« »Seveda,« se je oglasil sosed pn mizi, »saj si bil izvoljen za pred sednika komisije ti, da, prav ti!« »A, jaz? Ne vem; saj dvakrat je menda bil sklican sestanek, pa niso nič naredili, pa ne vem. Kdo pa naj pri tolikih komisijah še ve, kje je član samo ali pa predsednik.« In razprava je bila zelo vesela. CELJSKI TEDNIK štev. 47 - 27 novembra 1959 7 CELJANI - zasluženo na pivem mestu CELJE — OLIMP 3:2 (0:2) V soboto popoldne je bila na igri- šču pri Skalni kleti odločilna tekma jesenskega dela tekmovanja v prvi skupini celjske podzvezne nogomet- ne lige. Zanimanje za srečanje med železničarsko enajstorico Celja in Olimpom iz Gaberja je bilo izredno, saj se je navzlic zgodnji popoldan- ski uri zbralo ob igrišču okoli tisoč gledalcev. Sodniški trojici iz Ljubljane sta se moštvi predstavili v naslednjih postavah: CELJE: Klep (Golež), Perovič, Romih, Reberšak, Jošt, Zupane, Bel- cer, Letner, Artviga, Regner in Mi- helin. OLIMP: Lebič, Kučera, Beltram, Korošak, Coklič, Posinek, Mirt, Re- zar, Grum, Florjane in Travner. Začetek tekme je pripadal doma- činom, ki so že v prvi minuti nevar- no ogrozili Olimpova vrata. Nato so se napadi menjavali zdaj na eni, zdaj spet na drugi strani. Medtem, ko so Celjani hoteli s kratkimi po- dajanji prodirati pred Lebičeva vra- ta, so se Olimpovci posluževali rav- no nasprotne taktike. Ze v tem delu tekme se je videlo, da so se Olim- povci odločili startati ostro in na prvo žogd. Igralci Celja pa so pre- kašali goste v tehničnem znanju. V takem ravnotežju sil je v 13. mi- nuti mladi Travner dosegel prvi gol za Olimpa. Komaj osem m,nut za tem, se je odlikoval še Florjane, ki je iz kakih 20 metrov neubranljivo streljal v desni gornji kot. 2:0 za Olimpa. Proti pričakovanju so se zdaj Olimpovci potegnili v obrambo in držali rezultat. V taki igri so končali prvi polčas in tako so začeli tudi drugega, v katerem so se če- dalje bolj uveljavljali Celjani. Z le- pimi in duhovitimi kombinac jami, v katerih so se še predvsem odliko- vali Belcer, Letner in Jošt, so doma- čini povsem nadigrali Olimpovce. V zraku je zdaj viselo le še vpraša- nje — kdaj se bo začela tresti Le- bičeva mreža. Prvič se je to zgodilo v 56. minuti. Gol je pripravil Bel- cer, piko na i pa postavil Jošt. Do- bro minuto pozneje se je ponovil skoraj enak odgodek, v enaki zased- bi. Rezultat je bil izenačen 2:2. Zdaj so se prebudili tudi Gabrčani, ven- dar prepozno. Premoč, boljša takti- ka in vsekakor boljša igra je bila na strani železničarjev, ki so v 71. minuti po zaslugi Letnerja dosegli tretji gol in s tem postavili končni rezultat celjskega derbyja. Zmaga Celja je bila zaslužena. Zelezničarska enajstor ca se je pred- stavila kot solidno moštvo s precejš- njim tehničnim znanjem. S to zma- go so Celjani osvojili prvo mesto v jesenskem delu prvenstvenega tek- movanja. ZA NAGRADO CELJSKEGA TEDNIKA VII. kolo: 1. STANKO JOST — Celje — 5 točk; 2. ŠTEFAN KORES — Edin- stvo — 3 točke; 3. STANKO FURLANI - Ko- vinar — 2 točki; 4. OTO KUJAN — Kladivar — 1 točko. Stanje po VII. kolu: 1. Flor- jane (Olimp) 18; 2. Letner 13; 3. Jošt 8; 4. Mihelin (vsi Celje) 5; 5. Zagore (Velenje) 5; 6. do 7. Bukovec (Šoštanj) in Cafu- ta (Kladivar) po 4; 8.-9. Ko- res (Edinstvo) in Simek (Vele- nje) po 3; 10.—13. Furlani (Ko- vinar), Coklič (Olimp), Rednak in Koželj (oba Velenje) po 2; 14.—18. Kujan, Franc, Fijavž (vsi Kladivar), Sem go (Šo- štanj) in Verdel (Kovinar) po 1 točko. S tem je zaključeno ocenje- vanje v jesenskem delu nogo- metnega prvenstva. Važič - drugi Ob zaključku del na cesti »Brat- stva in enotnosti« je bil v soboto po ulicah Niša tek na sedem in pol kilometra dolgi progi, ki se ga je udeležilo 15 najboljših jugoslovan- skih dolgoprogašev. To tekmovanje je bilo hkrati kvalifikacijsko za ude- ležbo na silvestrovem teku v Sao Paolu. Borba za prvo mesto se je vodila med tremi tekači: Subotičem, Važičem in Mihaličem. V finišu je zmagal Subotič za prsi pred članom celjskega atletskega kolektiva Važi- čem. Tretji je bil Mihalič, ki je za- ostal za okoli 8 sekund. Cas zmago- valca — 21:44.2. SEJA SVETA ZA TELESNO VZGOJO ObLO 2ALEC Gradnja športnih objektov v prvem planu Na zadnji seji sveta za telesno Tzgojo pri ObLO Žalec je bila osrednja točk« dnevnega reda predlog investicijskega načrta za izgradnjo športnih objektov za dobo 1960—1965. Načrt je zelo obse- žen in je usmerjen predvsem na izgrad- njo športnih objektov pri osnovnih šo- lah. Ker se v povojnem času ni načrtno delalo na tem področju, je sedanja situ- acija zelo kritična in bo v bodoče po- trebno postaviti izgradnjo športnih- ob- jektov v prvi plan. Predvidena je iz- gradnja štirih telovadnic v Zalcu, Vran- skem, Petrovčah in Grlžah, športni sta- dion v Zalcu, obsežen špotni objekt ob bodočem motelu v Šempetru, popravilo vseh domov Partizana in ureditev manj- ših telovadišč pri vseh osnovnih šolah, itd. Po načrtu je predvideno letno okrog 20 milijonov investicij za izgradnjo ob- jektov, ki jih naj bi realizirale gospo- darske in družbene orsanizarije in ObLO Žalec. INa seji je podal poročilo sekretar občinskega štaba za zoiranje finančnih sredstev za razvoj telesn.e kulture. Stab je dobro deloval in je do danes zbral s prodajo znamkic in blokov že nad 900.000 dinarjev. Do konca leta pa pred- videva zbrati še okrog 600.000 din. Opravljena dela na izgradnji športnih objektov v žalski občini v letošnjem letu pa znašajo preko 3,5 milijonov din, ki so bila dosežena z udarniškim delom in s pomočjo gospodarskih organizacij. Med največja bi našteli: ureditev telo- vadišča in začetna dela na stadionu y Zalcu, telovadišče v Petrovčah, stadio(a na Polzeli in druga. Na koncu je svet za telesno vzgojo sklenil, da bo v bodoče še bolj skrbel za telesno vzgojo na šolah in dal pred- log svetu za šolstvo za organizacijo seminarjev in boljšo kontrolo pouka telesne vzgoje na osnovnih šolah. Sprejet je bil tudi predlog proračuna za leto 1960 in predlog občinskemu od- boru, da ustanovi samostojen stalni sklad za razvoj telesae kulture v občini. V. V. SAH STARI IN MLADI POŠTARJI MED SEBOJ V okvira proslave Dneva rupnblike je mladinski aktiv celjske pošte organi- ziral šahovski dvoboj med sstarimi in mladimi« poštarji. Dvoboj je bil odigran na petih deskah. Zmaga pa je pripadala mlajši garnituri s 3:2. Čeprav je rezul- tat tesen, navzlic vsemu pove, da je aktivnost mladih poštarjev t Celju za- dovoljiva, zlasti p« na šahovskem polju. L. F. Mladinci Kladivarja-zanesljivo prvi Tudi mladinska moštva so v nedeljo odigrala zadnje kolo jesenskega dela prvenstva. Rezultati: Konjice-Kovinar 0:3 (w:o), Soštanj-Edinstvo (Rog. Slatina) 3:0 (w:0), Celje-Olimp 1:1 in Velenje-Kladivar 2:5. IN OSTALE TEKME... V nedeljo so bile na vrsti še preostale tri tekme prve skupine celjslte pod- svezne lige, ki so se končale tako-le: Konjice-Kovinar 3:5, Soštanj'Edinstvo 4:5 ii\ Velenje-Kladivar B 3:2. S temi srečanji je bilo končano je- sensko tekmovanje. Bencik t akciji Nogometaši Kladivarja ODLIČNO v predzadnjem kolu jesenskega dela tekmovanja v slovenski conski ligi je Kladivar sprejel v goste enajstorico Ljubljane. Zmagali so domačini z vi- sokim rezultatom 4:1 (3:0). Kladivar si je to zmago povsem zaslužil. Bil je boljši in požrtvovalnejši nasprotnik. Zlasti razigrana pa je bila napadalna« vrsta, v kateri je po dolgem času znova nastopil Pere. Ugajalo je tudi levo krilo. Junak dneva pa je vsekakor bil Marin- «ek, ki je kar štirikrat potresel mrež* Ljubljane, na začetku in koncu po ka- zenskem strelu. Zelo prizadeven je bil še Mor; zraven njega tudi Vodeb in Coklič. Oba vratarja — Bencik t prvem (er Cafuta v drugem polčasu — sta bila vedno na mestu. S to zmago se je Kladivar znova utr- dil na drngem mestu lestvice z enakim številom točk, kot prvi — Branik. V zadnjem kolu se bodo igralci Kladivarja srečali v Kranju s tamošnjo ekipo Tri- glava. " • »- i, . ROKOMET Celje - krepko v vodstvu v nadaljevanja okrajnega prvenstva T malem rokomet« so bili doseženi na- slednji rezultati: Celje-mesto:Soštanj 31:18, Celje:Rečica 31:15 in Velenje: Po- lule 39:9. Do koncu prvega dela tekmovanja bo- ■ta odigrani Se 4va tekmi. V vodstva je železničarsko moštvo Celja z dese- timi točkami; sledijo Partizan Celje- mesto in Velenje po 6, Rečica 4, Soštanj in Partizan Polule brez točke PRVO MESTO NA TURNIRJU V RADEČAH Minulo nedeljo je mlado rokometna moštvo Partizana iz Celja mesta sode- lovalo na turtlirju v Radečah, kjer je premagalo oba nasprotnika in »svojilo lep pokal. Rezultati: Radeče-Sevnica 20:4, Celje- mesto:Sevnica 25:3 in Celje-mesto: Ra- deče 14:12. STRELJANJE Lepa udeležba na tekmovanju v Celju V počastitev Dneva republike ter pod pokroviteljstvom Okrajne zadružne zve- ze je Okrajni strelski odbor v Celju izvedel v nedeljo tekmovanje z zračno puško. Prireditve se je udeležilo 150 strelcev in strelk, oziroma 29 ekip. V ocenjevanju moških moštev je zma- gala SD Kovinar s 70? krogi pred SD Tempo 706. Pri ženskih ekipah pa Je prvo mesto pripadalo SD Tempo s 629 krogi pred SD Ivo Lola Ribar 619. Med moškimi posamezniki je bil vrstni red najboljših: 1. Tone Bosak (LIP Ko- njice) 185, 2. Marjan Pavč č (Tempo) 184, 3. Janko Ime (Kovinar) 181 itd. Pri ženskah pa so se na vrh plasirale: 1. Silva Gračner 174, 2. Fani Srebočan (obe Tempo) 168, 3. Majda Zelj (Br. Ivannš) 168. Zmagovalni ekipi sta prejeli v dar zračni puški, ki ju je poklonil pokrovi- telj. Lepe nagrade pa so prejeli tudi najboljši strelci—posamezniki. Enaka priznanja so dobili še mladi zadružniki, - ki so sodelovali na tekmovanju. ZEMLJIŠČE (Sf arov) in hišico, 2» minat od postaje Lipoglav, prodam, Krum- pak Marija, Polžanska gorca 17, Li- poglav. ZIDAN štedilnik, levi in železno peS prodam. Naslov t upravi lista. SALON »Neva«, Celje, Tomšičv trg, proda: peč »Goran«, 1 šivalni stroj »Razgaser« in 1 šivalni stroj »Panonia«. STIRISOBNO stanovanje ■ kuhinjo, ko- palnico in kletjo zaradi zmanjšanja družinskih članov zamenjamo za so- dobno dvosobno stanovanje s kopalnico in pritiklinami. Stanovanje je v sta- rem bloku z razmeroma nizko najem- nino. Naslov v upravi lista. ISCEM prazno sobo za dobo 6 mesecev. Ponudbe na npavo lista pod šifro »PISARNA«. PRAZNO ali opremljeno sobo v mestu ali periferiji iščem. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Samec«. SAMOSTOJNO gospodinjo-starejšo za osem ur dnevno sprejme tričlanska družina. Nslov v upravi lista. AVTOBUSNI PROMET CELJE Dne 29. XI. in 30. XI. ter I. XIL re- žijo avtobusi po naslednjem voznem redu: V zgoraj navedenih dneh ne obratn- Jejo avtobusi na naslednjih Uniijah: Celje—Buče—Kozje Celje—Loka pri Zusma Celje—Zagreb Celje—Prebold preko Griž Celje—Liboje—Zabukovc« Celje—Ljubečna Po nedeljskem voznem redn pa vozijo avtobusi na progah: Celje—Dnbrna Celje—Šmartno t Rožni dolini Celje—Vitanje Celje—Kamnik—Ljubljana Na ostalih progah pa vozijo avtobusi po normalnem voznem redu. Na progi Celje—Ljubno in Šmartno ob Paki—Solčava vozita avtobusa v času od 28. XI. do vkljnčno 1. XIL do Lo- garske doline. Do Planinskega doma na Svetini bo vozil avtobus 29. in 30. XI. z cdhodom iz Celja ob 8.00 uri in 13. uri. ter s po- vratkom iz Svetine ob 11. in 17.15 uri. Avtobus na progi Celje—Loka pri Zusmu bo vozil dne 1. XII. iz Loke ob 12. uri, ter s povratkom iz Celja ob 17. uri. Avtobusni promet Celje Dne 14. oktobra 1959 je nastal t Arcllnu pri Vojniku požar. Da ni požar uničil cele vasi, gre zahvala požrtvo- valnim gasilcem. Na pomoč so prihiteli: piklieni gasilci iz Celja, obratna gas 1- ska četa iz Tovarne emajlirane posode Celjein papirnice Višnja vas ter pro- stovoljne gasilske čete: Gaberje, Vojnik, Skofja vas, Ljubečna, Strmec in Fran- kolovo. Posebno se podpisani zahvaljujem po- klicnem gasilcem iz Celja in prostovoljni gasilski četi Iz Vojnika, ki so s prav posebno požrtvovalnostjo rešili mojo hišo in večji del gospodarskega po- slopja. Kroflič Stanko, Vojnik 173 ZAHVALA Podpisana zveza se v imenu vseh svojih slepih članov javno zahvaljuje sindikalni podružnici Cinkarne za po- klonjen znesek, katerega je darovala namesto ven.ca za pokojnim članom tega kolektiva Jager .\vgnstom. Okrajni odbor Celje, Kocenov« 2 Zveza slepih Slovenije SLOVENSKO LJUDSKO GLEDAUSCB CELJE Petek, 27. novembra nb 20. ari — VI«. dim> Levstik-llerbert Grlin: Kastelks (Gadje gnezdo) — Krstna uprizoritev. Premiera — premierski abonma ia izven. Vstopnico so v prodaji. Sobota, 28. novembra ob 20. nri — Vla- dimir Levstlk-Herbert Griin: Kastelka (Gadje gnezdo) — sobotni abonma im izven. Vstopnice so v prodaji. Nedelja, 29. novembra ob 15.30 nri — Vladimir Levstik-Herbert Griin: Ka- stelka (Gadje gnezdo) — nedeljski popoldanski abonma in izven. Vstop« niče so v prodaji. Sreda, 2. decembra ob 16. nri — Vladi- mir Levstik-Herbert Griin: Kastelka (Gadje gnezdo) — III. ioUki abonma. Četrtek, 3. decembra ob 15.30 nri — Vladimir Levstik-Herbert Griin: Ka« stelka (Gadje gnezdo) — I. šolski abonma. Petek, 4. decembra ob 15.30 nri — VI. Levstik-Herbert Grun: Kastelka (Gadje gnezdo) II. šolski abonma. Sobota, 5. decembra ob 20. nri — VI. Levstik-Herbert Griin: Kastelka (Gadje gnezdn) _ Izven — Vstopnice so t piodaji. nedelja, 6. decembra ob 10. nri — Pavel G'lin: Sneguljčica — nedeljski dopol- danski abonma. ob 15.30 uri - VI. Levstik-H. Grtint Kastelka (Gadje gnezdo) — Izven. — Vstopnice so v prodaji. KINO UNION Od 29. 11. do 3. 12. 1959 >Jez nm Pacifikac ameriški barvni film. KINO METROPOL Od 28. 11. do 1. 12. 1959 »Moj stričekc fancoski barvni film. Od 2. 12. do 1. 12. 1959 »Gand hoteU ameriški film. KMETIJSKA ZADRUGA SLADKA GORA, P. ŠMARJE PRI JELŠAH razpisuje MESTO SAMOSTOJNE-GA KNJIGOVODJE-KINJE. Nastop službe 1. januarja 1960. — Samsko stanovanje za- gotovljeno. — Ponudbe z opisom dosedanje zaposlitve pioslati na naslov do 5. decembra 1959. POSLOVNA ZVEZA ZA GOZDNO IN LESNO GOSPODARSTVO CELJE ČESTITA K DNEVU REPUBLIKE 29. NOVEMBRU Komisijska trgovina, Celje, obvešča svoje cenjene komitente in javnost, da je razširila svojo dejavnost tudi na posredovanje ne- premičnin. S tem v zvezi je spremenila tudi svoj naziv, ki odslej glasi „POSREDNIK" Podjetje za promet s prinesenim blagom, premičninami in nepremičninami Celje, Tomšičev trg 12 Podjetje »POSREDNIK« bo poleg komisijskega trgovanja s pri- nesenim blagom posredovalo tudi vse kupo-prodaje zemljišč, stavb, stanovanj, avtomobilov, strojev in naprav. Podjetje »POSREDNIK« se priporoča za cenjene ponudbe, ki jih sprejema in realizira v svojih poslovalnicah v Celju, Tomšičev trg 12. Komisija za sprejem in odpust delavcev pri Tovarni nogavic Polzela razpisuje tri prosta delovna mesta mehanikov Pogoji: 1. starost do 25 let z odsluženim vojaškim rokom; 2. izučen mehanik pletilske stroke ali finomehanik ali ab- solvent industrijske kovinarske šole. Rok za vlaganje prošenj je 10. december 1959 OBVESTILO Cenjene stranke obveščamo, da smo odprli na Teharju na novo preurejeno delavnico za popravila in izdelavo vseh vrst čevljev. Za solidno postrežbo in dobro izdelavo jamči kolektiv! Priporoča se ČEVLJARSTVO CELJE, PODRUŽNICA TEHARJE KOMISIJA ZA RAZPIS DELOVNIH MEST PRI NARODNI BANKI FLRJ CENTRALI ZA LR SLOVENIJO V LJUBLJANI razpisuje nateCaj za podružnico NB v Celju za naslednja delovna mesta: Diplomiranega PRAVNIKA z najmanj 5-letno prakso v gospodarstvu ANALITIKA z visoko oz. višjo strokovno izobrazbo KREDITNEGA REFERENTA z višjo strokovno izobrazbo REFERENTA v odseku za analize s srednjo strokovno izobrazbo REFERENTA za statistiko s srednjo strokovno izobrazbo 3 USLUŽBENCE s popolno srednješolsko izobrazbo Službeno razmerje, plača in položajna plača se določa po zakonu o javnih uslužbencih. Prošnje za sprejem v službo je naslovit) na podružn co Narodne banke v Celju. Rok za vlaganje prošenj je 14 dni po objavi natečaja. Trgovsko podjetje »Agropromet« Celje razpisuje mesto trgovskega pomočnika za prodajalno sadja in zelenjave v Zalcu. Ponudbe sprejema uprava podjetja. Bežigrajska cesta 13. 8 CELJSKI TEDNIK štev. 47 — 27. novembra 1959 O čem modrujeta konjička na beli cesti? O svojem gospo- darju, ki je bržčas spet v gostilni našel veselo družbo? Kdo ve? Morda pa konjiča razmišljata o človekovi nehvaležnostL Ti- sočletja so konji zvesto služili človeškemu rodu, zdaj pa na- enkrat ... Gospodarstvenost ne pozna sentimentalnosti. Število konj v kmetijstvu vedno bolj pada, zlasti v Savinjski dolini, kjer je stroj domala že čisto osvojil vas. Prišel bo čas, ko bo konj človeku le še športni tovariš... IZ ŽIVLJENJA NA NAŠI VASI SEJA SVETA ZA KMETIJSTVO IN KMETIJSKO ZADRUŽNIŠTVO ZA CELJSKI OKRAJ ZA IZVAJANJE ZAKONA o izkoriščanju zemljišč PO OBČINAH BODO USTANOVLJENE KOMISIJE ZA DOLOČANJE AGRARNEGA MINIMUMA Zakon o izkoriščanju kmetijskih zemljišč, ki je nedavno izšel, sovpa- da v široko akcijo za organizirano kmetijsko proizvodnjo, ki temelji na sodelovanju med zadrugami in kme- tom. Z njim smo dobili osnovo, ka- ko urejati kmetijsko proizvodnjo, da bi zagotovili dovoljne količine kme- tijskih proizvodov za prehrano pre- bivalstva in surovine za industrijo. Zakon v osnovi spoštuje in prizna- va pravico privatne lastnine na zemljiščih, ker pa je zemlja neza- menljiva osnova za prehrano celot- nega prebivalstva, ima zemlja tudi karakter splošne ljudske dobrine. Zaradi tega ima družba polno pra- vico usmerjati izkoriščenje zemljišč tako v socialističnem kot v privat- nem sektorju. Zakon o koriščenju kmetijskih zemljišč je bil na dnevnem redu sveta za kmetijstvo in kmetijsko za- družništvo, ki je imel v ponedeljek eno izmed najobširnejših sej. Pred- sednik sveta tovariš Lubej je v svo- jem poročilu nakazal osnovne smer- nice, kako bi ta zakon začeli posto- poma izvajati v našem okraju. Ugo- tovil je, da je v celjskem okraju od skupnih 75 tisoč hektarov obdelo- valne zemlje za sodobno agrotehni- ko sposobnih okoli 50 tisoč hekta- rov. Te površine je treba nujno vključiti v območje visoke proizvod- nosti, z uporabo vseh agrotehnič- nih mer. Da pa bi mogli zagotoviti dosledno izvajanje zakona, ki pred- videva, da se v določenih okoliših kmetijska proizvodnja razvija na osnovah določenega agrominimuma, je potrebna družbena kontrola nad izkoriščanjem zemljišč, plansko usmerjanje razvoja kmetijskih orga- nizacij in kmetijstva na sploh. Zato je naloga družbe, da opravlja kon- trolo nad izkoriščanjem zemljišč, da varčuje z zemljo, ki se izgublja za nekmetijske namene, da določa ob- vezno obdelavo in predpisuje posa- mezne ukrepe na področju poljedel- stva in živinoreje. Na primer: glo- boko oranje, zaščita rastlin, upora- ba sortnega semena, cepljenje živi- ne, minimalna uporaba umetnih in naravnih gnojil itd. Take ukrepe so kmetovalci dolžni izvajati. Občinski ljudski odbori so upravičeni za ne- izpolnjevanje posamezne kmetoval- ce tudi kaznovati. Eden od drastič- nih ukrepov pa je prisilna uprava nad zemljo za dobo petih let brez vsake odškodnine. V našem okraju, kjer smo letos izvedli široko akcijo za kooperacij- sko proizvodnjo, ki naj vključi okoli 22 tisoč hektarov obdelovalne zem- lje, lahko rečemo, da je slaba polo- vica vseh obdelovalnih površin že zajeta in vsklajena z zakonom o iz- koriščanju kmetijskih zemljišč, če upoštevamo, da je za intenzivno _proizvodnjo v okraju sposobnih oko- li 50 tisoč hektarov zemlje. Tisti kmetovalci, ki so sklenili koopera- cijske pogodbe, so seveda veliko na boljšem od onih, ki bodo morali do- stikrat tudi brez raznih olajšav, ki jih kooperanti imajo, zadostiti za- konskim predpisom o proizvodnji v kmetijstvu. Ob robu praznika Pred šestnajstimi leti, ko je naša domovina, zlasti pa ožja, ječala v temi tlačanstva pod fa- šizmom, je v bosenskem me- stecu nastala jugoslovanska republika — država delovnih ljudi mesta in vasi. Vsi, razen mladine, se spo- minjamo tistih težkih časov. Sovražnik je takoj po vdoru v našo domovino izselil vso na- rodno zavedno inteligenco, da bi Slovence »obglavil«. Toda uštel se je. Ravno iz vrst de- lavcev in kmetov je zrasla uporniška vojska. Vsi pošteni ljudje so se zgrnili okoli svo- je vojske, jo oskrbovali in do- polnjevali njene vrste. Toliko hujši pa je bil teror nad naši- mi ljudmi, tako v mestih, ka- kor po vaseh. Okupator je po- žigal, preseljeval, trebil prebi- valstvo — vendar zaman. Ko- likor hujši je bil teror fašizma, toliko močnejša je postajala borba. Okupator je na vse načine skušal zrušiti zavest in moč kmečkega prebivalstva, ki je dajalo kadre, hrano in streho partizanom. Pa ne samo to. Tu- di gospodarsko je želel naše , kmetovalce spraviti na kolena, ' kajti trdnost in zavest pode- želskega človeka mu je bila pre- trd oreh. Uničeval je gospo- darstvo v naprednejših prede- lih in krepil veleposestniško plast. Cele pokrajine je razla- stil, ljudi odpeljal v taborišča, na posestva pa pripeljal svoje, toda za delo popolnoma nespo- sobne ljudi. V Savinjski dolini je na silo uničil hmeljišča, kaj- ti le tako se je lahko odkrižal nevšečnega tekmeca, ki je de- setletja poprej tako uspešno na- stopal na svetovnem tržišču nemškim hmeljiščem na škodo: Osvoboditve in ustanovitve ljudske države sta bila vesela tako delovni človek v mestu, kakor na vasi. Skupaj z vsemi delovnimi ljudmi naše domovi- ne se je podeželski človek pre- bijal skozi težave k napredku. Zadnja leta, ki so predvsem posvečena razvoju kmetijstva, postavljajo pred delovnega človeka, ki obdeluje zemljo, no- ve in zahtevne naloge. Opravi- mo jih tako, kot smo opravili vse velike naloge. To bo naši republiki za rojst- ni dan najlepše darilo. Ce reče- mo republiki, potem mislimo — nam vsem. -c Samomor in požgana domačija zaradi kopice sena v soboto okoli pete ure popoldan je rdeči petelin' obliznil strehe Lebenove do- mačije blizu Marija gradca pri Laškem. Gospodarska poslopja so bila upepe- ljena, prav tako stanovanjska hiša, pre- den so prišli gasilci na kraj požara. Že samo to, da je ogenj v kratkem času uničil domovanje in gospodarska poslopja, je velika nesreča, Toda tu je bila vmes še veliko večja tragedija. Pohlep, jezavost, prepir, požig in sa- momor . . . Lebenovi so sklenili prodati kopico sena. Sosed, ki ga je kupil, se je pogo- dil, da bo dal 4000 dinarjev za seno in sicer 2000 sinu, ki je kosil in sušil, 2000 pa materi, ki je lastnica zemlje in pla- čuje davek. Ko pa je sosed odšel, se je vnel pre- pir. Sin je hotel imeti ves denar ... Je- zavost in pohlep sta rodila slab sad. Triindvajsetletni Leben je najprej za- žgal kopice sena, potem pa na večih mestih podžgal še domačo hišo in po- slopja, da je bilo v mahu vse v plame- nih. Požigalec je sprva baje še pomagal reševati stvari iz gorečih poslopij, po- tem pa je nenadoma izginil. Se mu je oglasila vest? Se je zbal pravične kazni? Ponoči so ga našli mrtvega v bližnjem gozdu. Hladnokrvno si je naprej nave- zal zanko na vrat, potem pa se s pi- štolo, ki jo je imel brez dovoljenja, ustrelil . . . Fant si je sodil sam, potem ko je uničil streho nad glavo svojim doma- čim. Za bora dva tisočaka je šlo. Zaradi dveh tisočakov smrt in škoda, ki je Le- benovi sami ne bodo mogli nadomestiti. Previsoka cena za nerazumljivo strast in grabežljivost. IZ FRANKOLOVEGA. la Pred kratkim je imela mladin- ska organizacija na Frankolovem svojo letno konferenco. Aktiv je še mlad, vendar je v svoje vrste zajel precejšen del kmečke in zlasti delavske mladine. Doslej jim je manjkal primeren prostor, kjer bi se lahko sestajali. Sedaj pa jim bo krajevni ljudski odbor odstopil sobo, kjer bodo v z;im- skem času lahko delali v krožkih. Izbrali so tudi tri člane, ki bodo obiskovali politično šolo v Celju. V načrtu imajo plesni tečaj, ki ga bodo priredili v zimskem času, spomladi pa bodo pričeli z delom v raznih športnih sekcijah. Tudi v šolskih klopeh Je delo trdo Razgovor z upravnikom Sred. kme- tijske šole v Vrbju, ing. Resmanom. Tri tedne že traja pouk v novi dvoletni srednji kmetijski šoli za odrasle v Vrbju. V tem času so se začetne težave uredile in šola se za- čenja zraščati v pravi šolski kolek- tiv. Naše bralce gotovo zanima, ka- ko se življenje in delo na šoli raz- vija. Ne samo zato, ker je to po stopnji najvišja kmetijska šola v okraju, temveč tudi zato, ker je med slušatelji največ mož, fantov in de- klet iz našega okraja. Upravnik šole ing. Resman se je rad odzval vabilu. Bila je sobota in čas mu je bil prizanesljivejši: Tovariš inženir, kako so se slušatelji vživeli, zlasti še, ko je večina že odrasla šolskim klopem? Po treh tednih je še zgodaj za ocenjevanje. Slušatelji so se šele dobro spoznali med seboj. Vrh tega jih že kar v začetku šolsko delo močno zaposluje. Glavno je, da se vse bolj zavedajo, da jih čaka trdo delo in da njihov izbor v šolo ne pomeni, da so uspeli. Nekateri ljudje, zlasti posa- mezni slušatelji štiriletnih šol istega ranga, menijo, da bo- do slušatelji vrbenske šole prepoceni prišli do svojih na- zivov — kmetijski tehniki. Kaj menite o tem? Na prvi pogled res izgleda tako. V resnici pa ni. Naši slušatelji, mo- rajo obvladati popolnoma enak pro- gram kakor oni v štiriletnih šolah. Program je časovno skrčen, vsebin- sko pa ni. Našim slušateljem bo v pomoč edino to, da so zvečine že vpeljani v kmetijsko prakso. V prvem semestru, ki bo trajal do sre- dine februarja, imajo 10 predmetov. Po semestru, ki odgovarja prvemu letniku štiriletnih šol, bodo že po- lagali izpite iz fizike, meteorologije in sadjarstva, iz ostalih predmetov pa neke vrste kolokvije v obliki predmetnih razgovorov. Na ta na- čin bomo dobili pregled, kako sluša- telji zmagujejo snov, kateri zaosta- jajo in kateri imajo posebne težave. Vsekakor zelo težka naloga za slušatelje. Kako bodo zma- govali snov oni s pomanjklji- vo šolsko izobrazbo? Pouk v šoli traja po 5 do 7 ur dnevno. Ostali čas je deloma na razpolago slušateljem za učenje, de- loma pa delu po krožkih. Slabši učenci bodo pač morali tudi od pro- stega časa, ob pomoči boljših in pre- davateljev, nadomeščati zaostanek. Mislim, da bo za vse treba upošte- vati te okoliščine in jih čim manj zaposlevati z izvenšolskim delom. Poleg 188 rednih slušate- ljev je tudi nekaj izrednih. Kako bodo dohitevali snov ob tako zahtevnih službenih nalogah? Takih izrednih slušateljev je pet. So ljudje, ki že zdaj zavzemajo iz- redno važne položaje v kmetijstvu. Zanje je edini nasprotnik — delo. Toda ob volji, ki jo imajo, bodo tej prepreki kos. Znanja željan človek najde čas in oblike študija tudi v najtežjih okoliščinah. Imate kakšne posebne teža- ve? Da. Termostat noče in noče v re- du delovati. K sreči še ni premrzlo. Toda upamo, da ga bodo kmalu pripravili do tega, da bo v redu grel. Bila je sobota. Slušateljev skoraj ni bilo v Vrbju. Nič čudnega. Pohi- teli so k svojim družinam, na do- move, drugi pa so si iskali odpoči- tek in razvedrilo. Po šestih dneh trdeg^ dela v šolskih klopeh se pri- leze. . -k Ing. Resman — upravnik srednje kmetijske šole v Vrbju. ...Vsi bi ptičko radi... ŽVAHEN ZBOR VOLIVCEV V MARIJA GRADCU PRI LAŠKEM Ne čisto tako, toda pod' bno. kakor pravi pesem o »zlatih ptički«, je bilo v nedeljo na zboru vi liv<-cv v Marija gradcu pri Laškem. Zbor. ki sta se ga udeležila predsednik občine tov. Stane Brinovec in odbornik dr. Mermolja, je bil zelo živahen. Udeležba v primerjavi z okolišem, ki ga obsega volilna enota, ni bila ravno velika, so pa navzoči kar precej živahno zastopali želje svojih vasi in zaselkov. Po poročilu predsednika Brinovca o delu, problemih in načrtih v občini, je sledila precej vroča razprava, kako bi najuspešnejše uporabili sredstva, ki jih občina ima na razpolago za krajevni od- bor. »Zlata ptička« je bila drobcena — komaj 100.000 dinarjev. Da so krajevne ceste najbolj potrebne popravila, so si bili vsi na jasnem. Toda potreb je veliko, denarja pa premalo. Pičla sredstva drobiti je nesmiselno, ker z nekaj tisočaki ni mogoče veliko na- rediti. Vas Bukovje ima z dolino tako zvezo, da se živina mestoma pogreza do trebuha v blato. Popravila je potrebna vo/na not na Lahomšek, prav tako pot v Zagaju. Zagajčani so doslej pokazali največ volje /.a sodelovanje. Tako tudi Lahomčani. Buliovje je doslej dremalo. Tudi na elektriko so začeli misliti šele sedaj. Mnenja so se kresala. Vozna pot na Lahouišek je dobila del. Žagaj pa spet svoicga. Prvi in drugii so že pokazali, da znajo denar, ki ga daje skupnost, v vrednosti podvojiti. Vaščani Bukovja brdo tf morali še pokazati. Predsednik občine je obljubil, da bo občina, če bedo zučtii z di-li in po svojih močeh tudi sami prispevali, primaknila vsaj 60 tiso- čakov. Zaupanje za zaupanje. . . Tako je izzvenela razi)rava o prioritetnem redu komunalne ureditve na pcjdročju kra- jevnega odbora Marija gradeč. -C OBVESTILO Obveščamo vse voznike motornih in drugih vozil, da bo most čez Sušnico ■a Lavi pri Upravi za ceste LRS zaprt za vsa vozila od 28. 11. 1959 dalje do preklica. Dovoz na Lavo in na Babno- Medlog se bo vršil po Ljubljanski cesti ■imo Veterinarskega zavoda po cesti v Medlog. Uprava z« tMte nd kanalizacije, Celje ŽENA DOM DRUŽINA Tudi polivale in nagrade — ne samo graje in kazni Vzgojna sredstva moremo oce- niti iz najrazličnejših vidikov. Eno temeljnih stališč za razvr- ščanje vzgojnih sredstev je psiho- loško, kjer se vračamo; če po- vzroči neko vzgojno sredstvo za- vest ugodja ali zavest neugodja. Vzgojno sredstvo, ki povzroča zavest neugodja je kazen, ki jo največ uporabljamo. V na- sprotju s kaznijo pa povzroča na- grada izrazito zavest ugodja. Na vprašanje, če je boljše vzgojno sredstvo — kazen ali nagrada, od- govarja UŠINSKI takole: težko je najti eno samo vzgojno sred- stvo, ki ne bi moglo dati v enem primeru koristih, v drugem škod- ljivih, v tretjem primeru pa no- benih vzgojnih rezultatov. Iz tega sledi, da moramo izbirati in upo- rabljati vzgojna sredstva vedno v skladu z vsakokratno vzgojno s- tuacijo. Otroka moramo grajati ali kaznovati, če je to potrebno in rhoramo ga prav tako pohvaliti ali nagraditi, če je to zaslužil. Kako uporabljamo omenjena vzgojna sredstva, torej graje in kazni ter pohvale in nagrade, v naši vsakdanji šolski in družinski vzgojni praksi. Glede šolske vzgoje je pakazala anketa, ki so jo izvedli s tem na- menom leta 1957 v zveznem me- rilu razmerje 7:2 v korist kazni; sedemkrat torej kaznujemo in ko- maj dvakrat nagradimo. Spričo številnih izkušenj lahko trdimo, da to razmerje ni bistveno dru- gačno v družinski vzgoji, kjer prav tako še vedno bolj uporab- ljamo sredstvo kazen. Vprašu- jemo se čemu? Vzrokov za to je nedvomno več. —Poklicni vzgojitelji in starši ravnajo običajno podobno kot ga- silci, ki gasijo vedno takrat, ko že gori. Tako tudi ti vzgojno ukrepajo največkrat šele takrat, ko je otrok napravil neko na- pako, ali ko ni izvršil kakšne svo- je dložnosti. Kadar pa otrok iz- polnjuje svoje dolžnosti vestno in dosledno, smatramo to za samo- umevno z napačnim prepriča- njem, da v takem primeru vzgoja ni več potrebna, ker je itak vse v redu. Poleg tega se vse premalo za- vedamo, da je grajanje in kaz- novanje predvsem »kulturno vzga- janje« medtem, ko spadata po- hvala in nagrada med »profilak- tične vzgojne ukrepe.« Menim, da so slednji, če se dosledno ravna- mo po njih, doslednejši. — Izposodimo si še eno prispo- dobo iz zdravstva: ceneje je bo- lezni preprečevati kot zdraviti; podobno načelo velja tudi pri vzgajanju. S predhodno pravilno pohvalo ali nagrado lahko nam- reč preprečimo poznejšo kazen, ker sta nagrajevanje in kaznova- nje načelno v obratnem soraz- merju. Kolikor bolj skoparimo s pohvalami in nagradami, toliko več graj in kazni bo pozneje po- trebnih. Morda iz samoljbulja, te last- nosti večine ljudi in tudi vzgoji- teljev, pa se po prirodi vedno laže postavimo za sodnika, saj je po- trebno precej več zatajevanja in energije, da nekoga j>ohvalimo ali nagradimo, kot pa če ga grajamo ali kaznujemo. Pohvala in nagrada nista samo priznanje, ampak sta istočasno tudi izraz vzgojiteljevega zaupa- nja; prav zaupanje pa je pogoj za uspešno vzgajanje. 2e Mark Av- relij meni o tem tako-le: ;>Slab sem, pohvali me za tisto, kar boš dobrega izbrskal v meni, pa boš vzbudil dobre strani moje duše. Jaz pa se bom potrudil, da bom vreden tvojega zaupanja«. S pohvalo in nagrado damo to- rej otroku možnost, da čuva in brani na ta način izkazano za- upanje in ugled, zato bodo pa- metni starši in vzgojitelji stremeli za tem, da bodo našli pri otroku vedno kaj dobrega, kar bodo lah- ko pohvalili ali nagradili. Večna težnja, vsakega človeka — torej tudi otroka — je težnja, da doživi ugodje. Pohvala in na- grada sta v skladu s to osnovno človekovo duševno usmerjenostjo, zato ju pri vzgajanju ne moremo nikdar opustiti, ne da bi se nam to pozneje tako ali drugače ma- ščevalo. Ob tej ugotovitvi ponov- no spoznamo staro resnico, da je resnična vrednost pravega vzgo- jitelja v tem, da je pripravljen v enaki meri pohvaliti in nagraditi,, kot grajati in kaznovati. SODOBNO GOSPODINJSTVO Te dni je spet izšla revija Sodobno gospodinjstvo. V svojem uvodniku nas seznanja z novimi cenami električne energije v gospodiinjstvu. Prispevek o urejanju stanovanj, o pravilno razpo- rejenih delovnih mestih v stanovanju bo v pomoč vsaki gospodinji in ne samo tisti, ki si svoj dom šele pravkar ureja. Arhitekt spet odgovarja na vprašanja bralcev, to pot o dnevni sobi v novem bloku. Imate papige? Kako jih pravilno negujete in kakšna je najpripravnejša kletka zanje izveste tudi v reviji Sodob- no gospodinjstvo. Otroška telovadba je zelo važna za razvoj otroka. Kakšna naj bo, vam pove pisec članka o otrokovi telovadbi. Set- prtiči se čedalje bolj uveljavljajo. Iz- delate si jih lahko same. kakor tudi praktično posteljno perilo. Tudi za kvač- kanje nekaj nasvetov. Previdnost, ko izbiramo otrokom obutev! Spet utruje- nost in njeni vzroki. S področja prehrane prinaša revij« članek o prehranbeni vrednosti citrusov, o novi krompirjevi mešanici — novem izdelku ljubljanske tovarne hranil, dalje prispevek o pripravi poznih jesenskih gob in recepte za pripravo zelenjavnih in mesnih jedi s pomočjo mešalnika. tudi Vi. KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA Manufaktura cei;e se zahvaljuje za naklonjenost vsem dosedanjim odjemalcem, ki so nas obiskali v stari trgovini na Trgu V. kongresa, Celje — bivši Hladin. Obenem obveščamo potrošnike, da se je kolektiv preselil iz Trga V. kongresa 8 v novo urejene prostore v Cankarjevi ulici št. 1, nasproti kina Metropol. V novi trgovini in v boljših prostorih vas bo kolektiv laže in kul- turneje postregel, s tem tudi nudil večjo izbiro kvalitetnega b.aga. V novi trgovini vam nudimo vse vrste pletenin, trikotaže, drobne konfekcije, nogavic, volne, perila, bombažnega, svilenega in vol- nenega blaga. Novost: trgovina posluje po principu samoizbire, ki omogoča po- trošnikom prost dostop do vj-ega blaga. Vabimo vas na brezobvezn; ogled nove trgovine in novih zalog, za kar se kolektiv toplo priporoča. CELJSKI TEDNIK — Stev. 47 — 27. novembra 1959 9 Za močno, napredno kmetijstvo Od Sotle do avstrijske meje, z obronkov Pohorja pa v vrhove zasavskega go- rovja se razteza nad 75.000 hektarjev zemlje, ki jo obdelujejo pridne roke. Okoli 19.000 zadružnikov se trudi, da bi pridnosti pridodali še umnost, da bi iz zemlje iz- tisnili zase in za družbo tisto, kar zemlja lahko da. Kmetijsko zadružništvo je po vojni prehodilo valovito in strmo pot, osvajalo vedno nove, vedno boljše in napred- nejše oblike dela. Razvoj našega kmetijstva se zrcali v splošnem razvoju naše socia- listične domovine. Priče smo spopada okoli nas. To je boj napredka z zaostalostjo, uma z nepotrebnimi žulji. Je bitka stroja z vprežno živino, kemijska vojna umetnih gnojil, spopad številk o gospodarstvenosti. Boj za organizirano kmetijstvo, beg iz razdrobljenega, zaostalega in temačnega životarjenja. STROJI OSVAJAJO VAS Ce želimo primerjati napredek kmetijske proizvodnje po vojni, zla- sti pa v zadnjih letih, potem lahko vzamemo za primer razvoj mehani- zacije. Traktor sicer res ni star sprem- ljevalec kmetovalca, vendar so že pred vojno mnoge države vpeljale močno traktorsko mehanizacijo. V našem okraju o predvojnih traktor- jih skoraj ne moremo govoriti. Pri- mitivni kmetijski stroji, ki dandanes ležijo po lopah in pod kapnicami, so bili nekoč razkošje veleposestni- kov in redkih Savinjčanov. Zato je bil pet let po osvoboditvi za celj- ski okraj pravi praznik, ko so na celjsko postajo pripeljali 20 novih traktorjev. Danes je v celjskem okraju 446 traktorjev raznih velikosti, pred- vsem Steyerjev in Fergusonov ter 40 malih enoosnih traktorjev. Ti traktorji imajo okoli 20.000 raznih priključkov. Prišteti je treba še šte- vilne kombajne, razne druge stroje. Danes pride na 72 hektarjev orne zemlje po en traktor in več drugih kmetijskih strojev. Prihodnje leto se bo mehanizacija povečala za 40 ve- likih in 100 enoosnih traktorjev. Kmetijska mehanizacija je nepogrešljivo orožje v bitki za sodobno in nekajkrat povečano kmetijsko proizvodnjo. Do konca leta 1960 bo v celjskem okraju že 680 traktorjev, poleg teh še okoli 140 malih in ve- liko število raznih drugih strojev — od kombajnov, do električnih pa- stirjev. Zemljo pa obdeluje in krči ledine še veliko število specialnih strojev. S kmetijsko mehanizacijo se je nauči- lo upravljati v našem okraju že nad 1200 ljudi. Razumljivo je, da je Savinjska dolina najbolj mehanizirana. Tam je primitivno obdelovanje že zdavnaj šlo v pozabo. Stroji pa prodirajo tudi v druge predele našega okraja, saj ni med 70 zadrugami nobene, ki bi ne imela vsaj en traktor in ne- kaj strojev. Toda to je šele začetek. Ce govo- rimo o sedemkratni proizvodnji v prihodnjih desetletjih, potem nam mora biti jasno, da nas bosta do tega cilja pripeljala le stroj in stro- kovno povsem dorastel kmetijski proizvajalec. Na stotine hektarov gre pri nas po zlu zaradi živih mej, plotov, grmi- čevja, poti, ozar in podobnih ostan- kov iz preteklosti. Kmetijstvo na ve- likih, združenih površinah, je reši- tev! Plantažna proizvodnja je naj- cenejša, najbolj donosna. Tudi pri nas niso redki primeri, ko že imamo na eni veliki površini eno samo kul- turo. Na primer tale nasad črnega ribeza na Planini. Nobena novost ni, da vrže več kakor hmelj... Sodelovanje zadruga - kmet Večja proizvodnja v kmetijstvu je mogoča le ob vsestranski izboljšavi načina proizvodnje na osnovi naj- sodobnejših izsledkov kmetijske znanosti. Za tak kvaliteten skok kmetijske proizvodnje pa je potreb- na organizacija, potrebna so najraz- ličnejša sredstva, potrebni so stro- kovno sposobni ljudje. Kako pa so le stvari pri nas izgledale in kako mnogokje še vedno izgledajo, lahko vidimo, če se le malo ozremo okoli sebe. Razdrobljena naturalna proiz- vodnja, ko kmetje večji del še zase niso dovolj pridelali, je bila silno šibka podlaga za temeljitejše delb. Družba je morala priti na pomoč. Za kmetijstvo daje naša skupnost v zadnjih letih težke milijarde, da bi ustvarili čvrsto osnovo za nagel napredek kmetijstva. Popolnoma ra- zumljivo je, da družba ne more dro- bili sredstev med stotisoče malih kmetijskih proizvajalcev, še manj pa, da bi krepila velike. Zavoljo te- ga so kmetijske zadruge tiste, ki naj kot lastniki nad družbenimi sred- stvi v kmetijstvu v najožji povezavi z individualnimi proizvajalci, pripo- morejo do dokaj visoko postavljene- ga cilja. Zadruga s svojo mehaniza- cijo, strokovno službo, zaščitnimi sredstvi, semenom in umetnimi gno- jili nudi možnost vsakemu kmetu, da ob boljšem in umnejšem gospo- darjenju doseže nekajkrat večjo vrednost proizvodnje na svoji zem- lji. To je vsa »učenost« zadružnega sodelovanja ali kooperacije. V celjskem okraju smo v zadnjem letu dosegli lepe uspehe pri organi- zirani proizvodnji na osnovi sode- lovanja zadruga-kmet, zlasti med hmeljarji, živinorejci, sadjarji in pridelovalci nekaterih važnejših poljščin. V letošnjem letu pa se je razvila široka akcija za organizira- no pogodbeno sodelovanje, ki naj v okraju vključi 30,6 odstotkov vseh obdelovalnih površin. In kakšen je dosedanji uspeh? Kljub začetnim težavam, ki so na- stajale ravno zaradi zaostalosti, je zelo ugoden. Po načrtu naj bi v letu 1960 bi- lo v kooperaciji 22.000 hektarov ob- delovalne zemlje. Do sredine novem- bra pa je bilo vključenih že 14.000 hektarov, ali 64% od predvidenega plana. 2e v začetku akcije je bilo jasno, da bo pri visokorodnih pšenicah težko doseči plan. Pa je le za 3% zmanjkalo do izpolnitve. S 422 hek- tari krmnih mešanic je plan prese- žen za 41%. Deteljine se z 846 hek- tarji naglo približujejo izpolnitvi. Pri krmnih okopavinah, kar je naj- važnejše za povečanje staleža živi- ne, je uspeh presenetljiv. Planirali smo 200, dosegli pa že doslej 594 hektarov. Tudi pri krompirju smo se že s 76% približali planu. Neko- liko slabše je z ovsem, hibridno ko- ruzo in lanom. Pri travništvu je doslej že 54% predvidenih površin, vključenih v kooperacijo. Za proiz- vodnjo hmelja (tu je akcija v naj- večjem razmahu) je bilo do sredine novembra vključenih 68% vseh predvidenih površin. Poleg tega je bilo doslej podpisanih pogodb za 4172 glav goveje živine in 5800 svinj. Po posameznih poslovnih zvezah je v odstotkih do sredine novembra plan splošne kooperacije dosežen takole: Mozirje 94%, Žalec 87%, Šmarje pri Jelšah 60%, Celje 38%, Slovenske Konjice pa 34%. Živinoreja v ospredju Dober gospodar misli na- prej. Ce torej za naš okraj gle- damo v prihodnost, potem vi- dimo, da ima živinoreja še naj- večjo bodočnost. Zato je živi- noreja osnovna smer našega kmetijskega zadružništva, ki naj ji bo podvržena vsa ostala Med prvimi zadružnimi organizacijami, ki so organizirale lastno živi- norejsko proizvodnjo, je celjska poslovna zveza. Na Planini je uredila velik hlev za mlado živino in pitališče. Teleta, ki so tu, so ušla pre- zgodnji smrti pod mesarskim nožem. kmetijska proizvodnja. Tu pa smo v zaostanku in zadnje ča- se domala vsak človek pri nas, ne samo kmetovalec, čuti, da se pripravljajo velike spremem- be. Odskočna deska za nadaljnji razvoj živinoreje je, da v celoti dosežemo odgovarjajoče po- vprečje staleža goveje živine. Načelo je, da naj bi v nižinah dosegli na hektar obdelovalne zemlje po eno in pol, v višin- skih predelih pa po eno glavo goveda. V izrazito hmeljar- skem področju pa 1,20 goveda na hektar. To naj bi dosegli do sredine prihodnjega leta. Cas je kratek. Toda vse kaže, da naši kmetovalci jemljejo ta cilj popolnoma resno. Močan pre- sežek pri sklepanju pogodbe za proizvodnjo krmnih okopavin, naglo naraščanje kooperacij- skih površin za proizvodnjo detelj in travniške krme, je zgovoren dokaz, da se bodo hlevi naših zadružnikov hitro polnili. Odstotek povprečja pri številu živine na obdelovalne površine vidno raste. Izredno male količine teletine na trgu niso samo posledica prepovedi klanja telet, temveč tudi posle- dica skrbi, da bi zadružniki čim prej dosegli zaželeno po- vprečje. Številke, ki priganjajo, so velikanske. Ce bi računali, da je v okraju polovica višin- skih predelov, ki naj dosežejo vsaj eno govedo na hektar, po- tem bi v najkrajšem času mo- rali imeti v okraju vsaj 94.000 glav goveje živine. Stvari okoli živinoreje so se premaknile in obeta se odločen preobrat... NA STOTINE NOVIH STAVB Kogar usoda ni udarila s slepoto in hoče videti, bo moral priznati, da je vzporedno z rastjo vsega gospo- darstva napredovala tudi naša vas. Za dvig proizvodnje in splošne rav- ni našega podeželja so bile vložene neizmerne vsote. Pustimo ob strani številne melioracije, regulacije poto- kov, elektrifikacijo vasi, gradnjo vodovodov, zaustavitve plazovij. Sa- mo dejstvo, da je pred vojno v celj- skem okraju stal en sam zadružni dom s primernimi skladišči in pro- stori za kulturno življenje, zadostu- je, da lahko izmerimo velikanski na- predek našega podeželja. Vsi zadružni domovi v Zgornji Savinjski dolini (mimo onega v Lu- čah), so bili zgrajeni po vojni. Lani in letos je bilo v Savinjski dolini in nekaterih drugih krajih, kjer gojijo hmelj, zgrajenih 53 objektov. Ne- kaj je samo sušilnic, večina pa ima poleg le-teh še upravne prostore, strojne lope, skladišča, dvorane in podobno. Zadružni domovi, kakršni so v Petrovčah, Šempetru, Preboldu in še marsikje, so prave palače sre- di rodovitnih polj. Letos v Obso- telju in po Kozjanskem gradijo vrsto zadružnih poslopij. Osem bo kmalu dokončanih. Povečana proiz- vodnja terja vedno nove investici- je. Hlevi, skladišča, strojne remize, predelovalnice, da celo manjše kme- tijsko-industrijske obrate bo treba še zgraditi, da bomo kos vsem ogromnim nalogam. Na stotine je spomenikov sedanjo- sti, ki pričajo o napredku in težnjah kmetijskega zadružništva, o rasti in dvigu podeželja v socialistični do- movini. Polja, po katerih ropočejo traktorji, na stotine žičnic, ki so spremenile pejsaž Savinjske doline, velike in svetle stavbe, prek katerih se križa sodelovanje kmečkega člo- veka s celotno našo družbo, izsuše- na močvirja, na tisoče ton umetnih gnojil, stotine ton odličnih semen, vse to je močno spremenilo značaj našega podeželja. Zaradi zaostalo- sti je idilična in zadremana vas iz- brala najuspešnejšo pot rešitve, pot napredka in veliko lepše bodočnosti — pot kmetijskega zadružništva v polnem pomenu besede. Take in podobne slike se pred pitališčem piščancev-pohancev v Podčetrtku ponavljajo zelo pogo- sto. Sem namreč prihajajo za- stopniki celjskega podjetja »Mle- ko«, ki je prevzelo celotno pro- dajo piščancev. V Lesičnem na Kozjanskem so letos zgradili zadružno poslopje, ki ima vsa ustrezna skladišča za odkup in reprodukcijski material, upravne prostore, strojno remizo in ostale prepotrebne prostore pod eno streho. VSEM ZADRUŽNIKOM, ZADRUŽNIM SVE- TOM IN UPRAVNIM ODBOROM, KMETIJ- SKIM ZADRUGAM, POSLOVNIM ZVEZAM, AKTIVOM MLADIH ZADRUŽNIKOV, ŽE- NAM ZADRUŽNICAM TER VSEM DELOV- NIM LJUDEM V CELJSKEM OKRAJU želi obilo uspehov in zmag pri naporih za lepšo in sreč- nejšo bodočnost naše socialistične družbe ob PRAZNIKU REPUBLIKE Okrajna zadružna zveza v Celju Naloga številka 1 Se pred leti, da ne govorimo o predvojnih časih, so se kmetijske zadruge ukvarjale z najrazličnejši- mi dejavnostmi, le osnovna naloga je bila pastorek. Trgovina, obrtne delavnice, da celo industrijska pro- izvodnja, vse to je bilo prej v bre- me kakor pa v korist kmetijstvu. Zadnja leta pa so se kmetijske za- druge osvobodile te navlake in se posvetile tistemu, po čemer imajo ime — kmetijstvu. Sprva so zadru- ge s pospeševalnimi odseki poma- gale zadružnikom povečevati pri- delke, toda iz leta v leto so večale svoj vpliv tudi pri organizaciji kme- tijske proizvodnje. V času, ko smo sredi široke akci- je za organizacijo proizvodnje na osnovi sodelovanja med zadrugami in kmetovalci, so se pojavile nove naloge, ki za zadruge postavljajo kooperacijo enostavno na drugo me- sto po važnosti. Izkušnje kmetijske proizvodnje doma in v svetu kaže- jo, da drobni kmetijski proizvajalci spričo najrazličnejših zaviranih vplivov ne bodo tako hitro mogli dohitevati nalog. Zato je zdaj nalo- ga zadrug, da organizirajo lastno proizvodnjo, frvič zato, da z vzor- nim obdelovanjem in rekordno pro- izvodnjo opravijo najprej vzgojno in propagandno nalogo. Se važnej- še pa je, da ob vrhunski proizvod- nji izpolnjujejo zahteve tržišča, ki je vse bolj in bolj zahtevno. V letošnjem letu začenjajo zadru- ge ustanavljati lastne proizvodne obrate, deloma na zemljiščih sploš- nega premoženja, deloma na odkup- ljenih in najetih površinah. V Pod- četrtku ima zadruga pitališče perut- nine z letno proizvodnjo 24.C00 po- hancev, gradijo velik zadružni hlev in pitališče živine. Podobne obra- te ustanavljajo, ali pa jih še bodo, večidel po vseh kmetijskih zadru- gah. Zadruga v Podčetrtku je med prvimi v okraju, ki organizira lastno pro- izvodnjo. Poleg perutninarske far- me, ki ji bodo po novem letu pri- ključili še klavnico z zmogljivostjo 3000 pohancev tedensko, ustanavlja- jo tudi pitališče za govejo živino v velikem hlevu, ki ga adaptirajo. 10 CKLJSKI TEDNIK — Ster. 47 — 27. novmmAaru IfOt POGOVORI O USPEHIH, NALOGAH IN TEŽAVAH v NASEM gospodarstvu PRIHAJAJO DO VE- LJAVE NOVE ZAKONITOSTI, KVALITETNO NOVE GIBALNE SILE, KI JIH NAŠA GOSPODARSKA POLI- TIKA NE DUiSi, TEMVEČ JIM DAJE SPODBUDO. TO DAJE POLET NAŠIM DELOVNIM KOLEKTIVOM IN VSAKEMU POSAMEZNIKU — TO USTVARJA PO- GOJE ZA VELIKE GOSPODARSKE USPEHE, KI SMO JIH ŽE DOSEGLI IN KI JIH VSAK DAN DOSEGAMO. ZDAJ SKORAJ NI VEC OBCINE, NE PODJETJA NITI OBRATA, KJER NE BI GRADILI, OBNAVLJALI IN RAZŠIRJALI. Čeprav tu in tam skoraj nepo- memben RAZVOJ, v seštevku POMENI VELIKO SILO, VELIK NAPREDEK. HKRATI PA TUDI NI KO- LEKTIVA, KJER V PROIZVODNJI NE BI ISKALI NA- PREDNEJŠIH IN BOLJŠIH OBLIK. O TEM GOVORE NAŠI POGOVORI. Iz razprave predsednika Okrajnega ljudskega odbora Celje, to- variša Rika Jermana na IV. kongresu Zveze komunistov Slovenije Kvalitetne spremembe v gospodarstvu so pomembna politična naloga POLITIČNA VSEBINA NAŠE TARIFNE PROBLEMATIKE JE, KOT JE ZNANO, PRAV V DEJSTVU, DA GRE ZA MISELNO PREUSMERITEV NAŠIH PROIZVAJALCEV. NJIHOVO POJ- MOVANJE OSEBNIH DOHODKOV SE MORA OTRESTI KLA- SIČNE MEZDNE VSEBINE; SPOZNATI MORAJO, DA GRE ZA KVALITETNO SPREMEMBO P0L02AJA PROIZVAJAL- CEV, ZA NJIHOVO DEJANSKO UDELE2B0 V PROIZVOD- NJI, KI JE ODVISNA RAZEN DRUGIH CINITELJEV PRED- VSEM OD PROIZVAJALCEV. Izkušnje javnega obravnavanja tarifne politike pa često dokazujejo, da marsikje še močno izstopa mezd- na miselnost, največkrat tako, da v razpravah o tarifnih pravilnikih pre- vladuje primerjanje tarifnih postavk in težnja po zviševanju. Takšno raz- pravljanje sicer ni povsem nekorist- no.in nepotrebno. Toda, če v večini kolektivov ostanejo pri tem, potlej je to izrazito mezdno razpravljanje in odsev preteklosti. Rezultati nam pokažejo, da je delo pri ustvarjanju sistemov nagrajeva- nja ob posebnih pogojih podjetij ob- sežna in težavna politična naloga, kf jo ne moremo opraviti le s teore- tičninp in abstraktnim dokazovanjem ter prepričevanjem, pač pa na teme- lju vsakodnevne prakse in gospo- darjenja podjetij. Sedanji sistem delitve dohodka, v katerem so oseb- ni dohodki kot celota gibljivi in od- visni od gospodarskega uspeha pro- izvodnje, nas sili, da o osebnih do- hodkih ne moremo več govoriti loče- no od celotne ekonomske problema- tike podjetja. Sistem nagrajevanja po učinku zahteva, da kolektivi naj- prej rešujejo svoje proizvodne in organizacijske probleme, ker le ta- ko lahko zadovoljijo težnje po več- jem osebnem dohodku. Objektivno je torej ekonomski položaj proizva- jalcev takšen, da mora težnja po iz- boljšanju osebne življenjske ravni pospeševati in racionalizirati celot- no proizvodnjo. Toda takšne oko- liščine še ne pomenijo napredka, če tega ne poznajo sami proizvajalci. Dejstvo je, da mora politika na- grajevanja temeljiti na podrobnem in vsestranskem načrtu pro zvodnje in organizacije dela v podjetju ter prikazati odnose in težnje kolektiva. V teh načrtih, ki naj bi bili osnova tarifne politike, morajo biti zapopa- dene vse okoliščine, ki vplivajo na uspeh njihovega dela in predvideni tudi vsi še tako drobni ukrepi, ki so potrebni za dosego maksimalnih proizvodnih uspehov. Takšen načrt dela nam narekuje spoznanje, da v preteklih letih naše planiranje v podjetjih ni bilo vsebinsko zadovo- ljivo zlasti zato, ker so se proizvod- ni načrti podjetij običajno omejevali na globalno določanje programa proizvodnje v sumarnih pokazateljih in indeksih. Takšen plan za proiz- vajalca zelo malo pomeni, v njem ne vidi samega sebe, ne vidi povezano- sti njegovega delovnega uspeha z uspehom podjetja, niti odvisnosti svojega dohodka, od skupnega uspe- ha. Dosedanji proizvodni načrti to- rej niso odkrivali problematike pod- jetij, zato pa tudi niso mobilizirali veličine proizvjalcev za aktivnejšo udeležbo v upravljanju podjetij in niso vzbujali zanimanja za delo v družbenih organizacijah. Dosedanje izkušnje nas tudi resno opozarjajo, da je razen temeljnega programa gospodarskih in politič- nih nalog potrebno zagotoviti pred- vsem stalno skrb nad izvrševanjem zastavljenih nalog. Zato bodo mo- rale politične organizacije redno proučevati gospodarske in politične probleme in pri njih reševanju stal- no sodelovati z vsemi proizvajalci, saj je področje tarifnih odnosov — In z njimi neločljivo povezana vsa ekonomska problematika podjetja — najobsežnejše in najpomembnej- še področje političnega dela v go- spodarskih organizacijah. J02E BERDNIK - SLOVENSKE KONJICE Že peto leto samoupravljanja v tovarni usnjarskih strojev »Ko- stroj« v Slovenskih Konjicah sem srečal štiriintridesetletnega delavca Jožeta Berdnika. V podjetju dela že dvanajst let. Začel je pred leti, ko se je pod vodstvom tehničnega di- rektorja oddelil od tovarne usnja »Konus« obrat strojne delavnice, ki je tedaj štela sedem članov. Sele leta 1949 so začeli delati zares sa- mostojno. Danes šteje podjetje sto štiriin- dvajset ljudi. Postalo je solidna to- varna za izdelavo in montažo usnjarskih strojev. Velike zasluge ima sicer vodstvo podjetja, toda tu- di delavsko samoupravljanje je do- dalo svoj delež. Tovariš Berdnik je zdaj že drugo leto predsednik de- lavskegas veta, toda v delavskem upravljanju sodeluje aktivno že več let. »Da bi mogel v delavskem samo- upravljanju res nekaj koristiti, sem se udeležil tečaja za delavsko sa- moupravljanje v teharski šoli,« pri- poveduje tovariš Berdnik. »Uspehe našega podjetja smemo pripisati predvsem tesnemu sodelo- vanju med tehničnim in upravnim sektorjem. Podjetje pošilja stalno v razne strokovne in druge tečaje de- lavce, ki jih more med rednim de- lovanjem pogrešati. Vsako leto da- mo okoli milijon dinarjev za vzgojo delavstva! Trenutno štipendiramo nekaj tovarišev na srednjih in vi- sokih šolah, deset naših delavcev pa hodi v Celje na tečaj za visoko kva- lificirane delavce. Vzgojo delavstva moramo podpirati. Ze zdaj smo moč- no razširili dejavnost vsega podjet- ja, prihodnje leto pa nameravamo dvigniti storilnost kar za petdeset odstotkov. Plan pa bomo povečali celo za sto odstotkov.« Tolikšen napredek in tolikšna vse- ma za povečano storilnost pa terja tudi drugačno nagrajevanje, kaker smo ga poznali doslej. »Pred dva- najstimi leti,« pripoveduje spet to- variš Berdnik, »ko sem začel delati v podjetju, sem imel 14,50 dinarjev na uro, danes jih dobim 84! Toda to še ni toliko pomembno. Urediti moramo, da bo vsak dobil zar» takšno plačilo, kakršno zasluži. Po- stopoma že prehajamo na nagraje- vanje po učinku. Prve uspehe more- mo že videti, žal nam gre samo do- .ločanje nagrajevanja zaenkrat š« bolj počasi od rok. Toda z izkušnja- mi in z nasveti drugih bomo že re- šili tudi to vprašanje. Prepričao sem, da bo takrat delo še dosti bo^ živahno, kakor je bilo doslej.« Tako sodijo v »Kostroju« tudi drugi delavci. Vsi vedo, da čez noč ni uspeha. Dvanajst let so potrebo- vali, da so prišli do tega. kar imajo danes, na svoje oči so videli rast podjetja in sami so v izgradnji so- delovali in o njej odločali. Zato za- res čutijo s podjetjem, ki je zrasl» pod njihovimi rokami. Ne bodo pu- stili, da bi ostali na mestu. Hočejo naprej. To pa ne bo šlo, če ne bodo uredili nagrajevanja po učinku. Med razgovorom mi je tovariS Berdnik povedal, da je lovec. Mno- go zanimivih bi vedel povedati iz lovskega življenja, toda trenutno ga bolj mičejo vprašanja delavskega samoupravljanja. Celo žena in dvo- je otrok se mora včasih žrtvovatil Je že tako, da danes ni mogočo ostati ves prosti čas doma. Ko pa bo podjetje v polnem teku, ko bodo imeli tudi delavci podjetja svoj blok in ko bodo urejena vsa druga vpra- šanja, potem se bo laže posvetiti bolj osebnemu življenju. Mislim, da ni tovariš Berdnik edini, ki si to že- li. Mi vsi si želimo, da bi naše delo redno steklo in ga bi mogli čimprej sproščeno zadihati, da bi mogli kma- lu žeti sadove naših sedanjih na- porov. 1N2. SLAVKO VRHOVEC, »CINKARNA« Vročina pri pečeh ne jemlje odločnosti ZNANO JE, DA MED CELJSKIMI DELAVCI DELAJO V NAJ- TE2JIH POGOJIH TOPILCI V CINKARNI. MANJ PA JE ZNANO, DA SO RAVNO ONI DOSEGLI V ZADNJIH LETIH POMEMBNE USPEHE. DOSEGLI SO JIH S POMOČJO BOLJŠE ORGANIZACI- JE DELA - Z BOLJŠIM PROIZVODNIM POSTOPKOM IN S PO- MOČJO VEČJE PRIZADEVNOSTI TOPILCEV. V topilnici smo poiskali inženirja Slavka Vrhovca, ki nam je o dose- ženih uspehih in bodočih nalogah povedal tole: Se do 1957. leta je pri nas veljal normativ za eno peč 4 tone cinka dnevno. To je pod evropskim po- vprečjem in s tem nismo mogli biti zadovo'ini. Tedaj je bila izdržljivost retort povprečno od 11 do 12 dni, kar je pomenilo, da smo dnevno v topilnici morali izmenjati okoli 150 do 200 retort. To je bilo precej pod evropskim povprečjem. Prva na- loga je zato bila, proizvodni posto- pek izboljšati in doseči evropsko povprečje. Druga enako pomembna pa, da s spodbudnim nagrajeva- njem zainteresiramo delavce, da opravijo manever (tako pravimo de- lu, ko se iz peči vzam.e cink in v retorte napolnijo nove količine ru- de) v čim krajšem času; to se pra- vi, da ostane več časa za proces iz- ločanja cinka iz rude, kar daje večji izplen. Uspeli smo v obeh smereh. Do le- tos se je normativ izplena ene peči na dan povečal na 4,8 tone, kar je enako svetovnemu povprečju. S tem smo pridobili 8 ton cinka dnevno. Istočasno pa se je vzdržljivost re- tort povečala celo na 34 dni, kar pa je ce'.o više od evropskega po- vprečja. To so zelo lepi uspehi, ki jih je v veliki meri povzročila oseb- na zainteresiranost proizvajalcev za večji učinek. Nagrajevanje topilni- čarjev smo namreč naslonili na ko- ličino proizvedenega cinka in na štednjo pri porabi retort. Tako se je pri okoli 10 odstotnem prekorače- vanju normativov osebni dohodek topilničarjev povečal za okoli 24 od- stotkov. To pomeni, da smo pri tem vzeli za osnovo progresijo pri na- grajevanju učinka preko osnovne- Manever — menjavanje retort, ali kot jim pravijo »mufelnov« ga normativa. To je bolj razumljivo, če vemo, da se vsak kilogram cinka, ki ga pridobimo več iz iste rude vi- soko obrestuje, saj bi sicer na ta ali oni način šel v izgubo. Pomembni pri tem so še izsledki poskusov, ki smo jih pri tem izvaja- li. Ugotovili smo, da smo proizvod- ne rezultate z uporabo boljše gline za retorte in s popolnejšim lošče- njem bistveno povečali. Istočasno smo z znižanjem reducenta, kar je seveda možno samo do neke meje, lahko povečali izplen iz ene retorte. Tudi to je bilo možno v veliki meri ob pravilnem pojmovanju in z za- interesiranostjo tehničnega kadra za izboljšavo proizvodnega postop- ka. »Ce še pogledamo naprej, lahko povem,« je zaključil svoje pripove- dovanje inž. Vrhovec, »da bo po- trebno tudi v topilnici rešiti vpra- šanje mehanizacije polnjenja in praznjenja peči. Na tem sedaj zelo aktivno delamo, saj bomo s tem bi- stveno olajšali delo topilcev, hkrati pa omilili težave in pomanjkanje de- lovne sile v tem obratu. Stanovanja so sestavni del življenjske ravni prebivalstva. Veliko smo jih že zgradili, moramo pa jih zgraditi še mnogo več KRISTA ARTVIGA, »METKA« Interes posameasnika pomeni skupen uspeh Kristo Artvigo sem srečal v obra- tu. Govorila je s sodelavkami o pro- blemih, ki so jih ta dan najbolj ti- ščali. Povedala mi je, da je drob- nih proizvodnih problemov vsak dan veliko, da jih morajo sproti reševa- ti in da je odgovor na moje vpra- šanje — kako vpliva sistem nagra- jevanja na porast proizvodnje — prav v tem, da se posamezni proizva- jalci zanimajo za reševanje proble- mov proizvodnje, da pri tem sode- lujejo, ker so pač tudi njihovi do- hodki odvisni od tega. Ta pozitivna lastnost novega na- čina nagrajevanja — zavest zapo- slenih, da je njihov osebni dohodek odvisen od vloženega dela in ne časa, pa od skupnih uspehov, je po- vzročila tudi kvalitativne spremem- be v mišljenju proizvajalcev. Vzpo- redno s tem pa vrsto koristnih pred- logov in izboljšav. V »METKI« so v preteklem ob- dobju poskočili osebni dohodki za- poslenih v povprečju za okoli 30 od- stotkov. Ko sva se o tem pogovar- jala, mi je tovarišica Artviga poka- zala primitivno napravo, s katero prenašajo »osnove«. Te so namreč zelo težke in so delavci, ki so jih prej ročno prenašali, pri tem delu hudo trpeli. Sedaj je delo neprimer- no lažje pa tudi hitrejše. »Poveda- ti vam moram,« je rekla, »da je predlog in načrt za to napravo izde- lal delavec Andrej Dobovičnik.« S tem je hkrati omogočil tudi uspeš- nejše delo in dosegel, da so odpad- li nekateri zastoji, ki so včasih na- stajali. Podjetje ga je primerno na- gradilo. Podobn.h primerov je še več in se vsak dan pojavljajo, kar je še ena pozitivna lastnost .nove- ga sistema razdeljevanja čistega dohodka. Ko sva govorila o splošnih uspe- hih podjetja, mi je povedala, da je pri tem veliko vlogo imelo to, da so tudi vodilno osebje v proizvodnji vezali na količino in kvaliteto bla- ga. Ne samo. da je s tem sproščena iniciativa ljudi, ki vodijo neposred- no proizvounjo, temveč predvsem njihova osebna zainteresiranost na večjem osebnem dohodku in skup- nem uspehu povzroča, da odpadajo mnoge anomalije v proizvodnem po- stopku, da so se poboljšali tisti drobni pogoji dela in proizvodnje in da se je že v kratkem času iz- koriščanje strojev dvignilo za preko 5 odstotkov. »Dosedanji uspehi pa kažejo, da bo treba si^em nagrajevanja ne- nehno izpopolnjevati,« je povedala. V naslednjem letu bodo vsa delov- na mesta v podjetju vezali na uči- nek, v naslednjih letih, ko bo do s sedanjimi izkušnjarni poiskali naj- boljšo pot, pa bodo prešli na čisto nagrajevanje po enoti proizvoda. Pridne roke ustvarja jo boljše življenje Delovni kolektiv Hotela „Evropa" v Celju Čestita vsem svojim cenjenim gostom K DNEVU REPUBLIKE Hkrati obveščamo ljubitelje za- bavne glasbe, da bomo odslej vsako soboto prirejali v vrtni dvorani družabne večere. Zaba- val vas bo orkester »Edija Gor- šiča«. — Tokrat, ob prazničnih dneh pa bomo imeli zabavno prireditev v soboto, nedeljo in ponedeljek. Vljudno vabljenil KOLEKTIV Projektivnega ateljeja Celje, Mariborska 91 čestita vsem delovnim ljudem za praznik 29. november Za dan republike "29• november čestitamo delovnemu ljudstvu okraja Celje in želimo mnogo uspehov pri graditvi socialistične Jugoslavije OKRAJNI LJUDSKI ODROR CELJE OKRAJNI KOMITE ZKS CELJE OKRAJNI ODROR SZDL CEUE OKRAJNI ODROR ZR CEUE OKRAJNI KOMITE LMS CELJE TOVARNA FINOMEHANIEE »IDRO« SI JE POSTAVILA TRDNE TEMELJE Skrb za kvaliteto se kaže v prvovrstnih izdelkih Idra Malo obrtno podjetje, kar je bila tovarna »IDRO« še do leta 1956, je nastalo zaradi potreb na tržišču, ki je zahtevalo več tovrstnih izdelkov, to je risalnih aparatov in fotopove- čalnikov, ki so jih v starih delavni- cah lahko izdelovali le malo. JDRO sicer še danes izdeluje pretežno ta dva artikla, vendar se je kvaliteta znatno izboljšala, produkcija pa po- večala. Ze ob površnem pregledu trenutnega stanja lahko ugotovimo, da je tovarna finomehanike »IDRO« že prešla svojo prvo fazo v razvo- ju, postavila si je trdne temelje in začela svojo pot k uspehu. Iz malega podjetja s 40 delavci je nastala tovarna, ki zaposluje se- daj več kot 180 ljudi. Proizvodnja je, kakor smo že omenili, sicer še vedno orientirana v glavnem na iz- delovanje prvotnih artiklov, seveda se je pa količinsko povečala. Pod- jetje pa je poleg tega nudilo ves čas tudi usluge za vrsto drugih iz- delkov, ki jih sproti osvaja. Prvot- ni prostori tolikšni dejavnosti niso 9eč ustrezali. Zato je podjetje leta 1956 moralo zgraditi novo stavbo. V modernih prostorih teče sedaj de- lo dokaj laže, čeprav se podjetje hi- tro širi in je pomanjkanje prosto- rov še vedno občutno. Vendar pa so vsaj obratni prostori moderno opremljeni, in tako nudijo delav- stvu najboljše pogoje. Asortiment se je sedaj razširil, kljub temu, da je ves čas podjetje delovalo z eno izmeno, z dvema le, kjer so bila oz- ka grla strojev. Proizvodnjo so le- tos povečali za 300 odstotkov z ozi- rom na proizvodnjo v letu 1956. Se- stav zaposlenih se v tem času ni bi- stveno spremenil, povečal se je le odstotek nekvalificirane delovne si- le. Tovarna finomehanike »IDRO« je letos pristopila k organizaciji dela. Tako začenja »IDRO« svojo drugo fazo v razvoju, uspeh pa bo viden kmalu tudi v proizvodnji. Danes jih sicer še ovira pomanjkljiva strokov- na oprema, rabijo še kontrolne in merilne aparate, ki jih pa sedaj ne morejo nabaviti. Z novim načinom organizacije dela pa je zopet občut- nejše pomanjkanje prostorov, kar so rešili tako. da so poleg sedanjih obratnih prostorov začeli graditi upravni provizorij. Poleg tega bo »IDRO« slej ko prej moral rešiti tu di vprašanje tržišča, saj bo s pove- čano proizvodnjo lahko tn zalagal izdatneje in bo tako začel konku- rirati izdelkom u uvoza. Kupci v glavnem terjajo cenejše blago; za tem seveda teži tudi podjetje samo. Trudijo se za prilagoditev proizvod- nje tržišču tudi s cenejšimi proizvo- di in bodo ti kmalu dostopni širše- mu krogu interesentov. Uvoženi iz- delki konkurirajo zlasti fotopove- čalnikom. Program za dvig proizvodnje še ni točno določen, vendar o njem resno razpravljajo. Tudi ni izklju- čeno, da se ne bo podjetje nasloni- lo na nekatere kooperacijske posle, če bi tak način ustrezal dejavnosti, ki ji »IDRO« služi. Ves čas svoje- ga obstoja so se morali vzdrževati sami, vsled prevelikih obveznosti pa sedaj ne morejo prevzeti nadaljnje- ga investiranja vse dotlej, dokler ne bo temeljito izdelan perspektivni program produkcije. Navzlic razvojnim težavam pa je bila vseskozi prva in največja skrb vodstva družbeni standard. Z ozi- rom na število zaposlenih so uspehi prav gotovo relativno zelo veliki. V preteklem letu so zgradili stano- vanjski blok s 16 stanovanji, letos pa bo podjetje zgradilo za svoje uslužbence še 10 stanovanj. Izpol- njevanje plana za letos je preseglo tudi najbolj optimistična pričakova- nja, saj se je storilnost v zadnjem času povečala za več kot 10 odstot- kov, čeprav plan delovne sile ni bil realiziran. Delovni kolektiv je pri- zadeven, saj je celoten kolektiv so- deloval pri gradbeni delovni akciji upravnega provizorija in doslej opravil 2800 prostovoljnih ur. Upravni provizorij bo sprostil pro- store za orodjarno, montažo in skla- dišče. Celoten kolektiv si obeta, da bo s sedanjim tempom razvoja do- segel optimalno mejo svoje dejav- nosti v najkrajšem času. Družbeno udeisivovanje izven delovnega časa Dejavnost izven delovnega časa je v »IDRU« zelo razgibana. Sko- raj vsak izmed zaposlenih se je vključil v kakšen tečaj. Največje za- nimanje so vzbudili krožki v okviru Ljudske tehnike, tako šoferski, stroj- ni in foto-krožki. Stanovanjski blok, ki ga. je podjeje zgradilo, je deloma omilil stano- vanjsko krizo. V tem bloku pa so našli svoj novi dom vsaj tisti, ki ▼ prejšnjih prilikah niso mogli več vzdržati. Z ozirom na razmeroma visok od- stotek mladincev so pred kratkim osnovali mladinsko organizacijo, ki ima 60 članov. Mladinski organiza- ciji nudi pomoč organizacija Zveze komunistov v podjetju in ima le-ta tako najboljše pogoje za uspešno delo. Zlasti v zadnjem času je bilo že več predavanj, strokovnih in po- ljudnih. Ko so v Celju ustanovili večerno tehniško srednjo šolo, pa tudi mojstrsko srednjo šolo. so ju v »IDRU« z veseljem pozdravili, in danes mnogo mlajših delavcev išče tam dopolnitve svojemu znanju. V »IDRU« imajo tudi interni te- čaj, kjer si lahko delavci pridobijo interno polkvalifikacijo in celo kva- lifikacijo. Načrt za družbeno stro- kovno izobraževanje delavcev je ze- lo obširen in ga še izpopolnjujejo. V težnji, da bi podjetje pridobilo pretežno kvalificirano delovno silo, so vsem delavcem, ki poleg svojega dela obiskujejo kakšno večerno šolo, skrajšali delovni čas. Podjetje je to- rej prevzelo navzlic težavam, ki jih sedaj še srečuje tudi to breme, ne samo zato, da bi se mu pozneje ta prizadevnost rentirala, ampak tudi Fotopovečalnlk je bil v Idru eden izmed prvih izdelkov. Danes so to Izpopolnjeni izdelki, ki za uvožem'mi prav nič ne zaostajajo. v iskreni skrbi za vzgojo kadroo. Kot prva nagrada temu prizadeva- nju pa je danes izredna vnema de- lavcev pri izpopolnjevanju. Podjetje je že pred časom uvedla obrok družbene prehrane, ki so ga delavci pozdravili z navdušenjem. Obrok družbene prehrane prejema več kot 80 odstotkov zaposlenih, če- prav imajo v podjetju bife, ki ga je uredil sindikat. Sindikat je poleg tega ustanovil tudi samopomoč o obliki vzajemne blagajne. V zadnjem času pa so delavci od- šli tudi na več poučnih ekskurzij. V »IDRU« doni pesem strojev, doni tembolj veselo, ker je vnema delav- cev tako velika in ker je podjetje že prešlo svoj najtežji čas. KOLEKTIV TOVARNE FINOMEHANIKE »IDROc - ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM K PRAZNIKU 29. NOVEMBRA TRDNJAVA - DAVNA PRETEKLOST JAJCA Pravijo, dla zf»d«Yin« Jtje« ni ■ihče pisal in da sta edini priči ju- ■aških borb domačinov s Turki, ra- ati in propada srednjeveške bosen- ake države le Pliva in Vrbas. To drži le do neke meje. Drugače pa fovorijo nešteti spomeniki iz dav- nih dni, pa tudi iz novejše dobe, ko ae je bosensko ljudstvo skupno z vsemi jugoslovanskimi narodi rno- Ya uprlo ter zmagalo in ko so se za- stopniki jugoslovanskih narodov zbrali v tem mestu na drugem zase- danju AVNOJ in položili temelje nove države. Zaradi teh spomenikov pa tudi zaradi svoje čudovite okoli- ce, prelepih slapov Plive, Plivskih jezer postaja Jajce čedalje bolj ob- iskano in priljubljeno turistično me- sto. V Jajce lahko pridete z vlakom. Na progi Zagreb—Sarajevo (eks- presni vlak) izstopite v Lašvi, od Koder pelje v Jajce ozkotirna želez- nica. Krajša in dosti lepša pa je pot po cesti preko Banja Luke, po dolini Vrbasa. Na tej progi (Zagreb—Bu- fojno) je vzpostavljena redna avto- usna zveza. Davna preteklost Jajca je vezana na trdnjavo, ki se dviga nad me- stom. Vendar ta trdnjava ne pomeni začetka mesta. Sodeč po arheolo- ških izkopaninah, je bil ta kraj na- seljen že v rimski dobi. Po zapiskih carja Porfirogeneta in pozneje Duk- Ijanina, ki omenjata župo Plivo, lahko sklepamo, da so imeli tod na- seljeni Slovani že v desetem sto- letju organizirano državno življe- nje. Pozneje ^e Jajce omenja v 14. stoletju z gradom Sokolom, pod ka- terim je bosenski ban Tvrtko 1363. leta uničil madžarsko vojsko. Po tej zmagi je Tvrtko poklonil župo Pli- vo Vuku Hrvatiniču, očetu junaške- ga vojvode Hrvoja. Tudi potem, ko je Hrvoje podedoval plivsko župo za očetom, je grad Sokol še nekaj časa ostal njeno središče. Vendar se je Hrvoje dobro zavedal, da bo ob- držal svojo oblast le, če bo zgradi! močnejšo trdnjavo. Tako se je zače la gradnja trdnjave v Jajcu. To je bilo v času od 1391. do 1404. leta V tem razdobju se tudi prvič pojavi ime Jajce za kraj ob izlivu Plive v Vrbas. Po zgledu srbskih vladarjev je tudi Hrvoje hotel zgraditi cer- kev z rodbinsko grobnico. Te za- misli ni povsem uresničil. Ostala pa e dobro ohranjena podzemeljska cripta, ki jo zdaj domačini poznajo pod imenom katakombe. Pred vho- dom v katakombe so bile od 17. av- fusta 1943. leta pa do 7. januarja 1944. leta barake, kjer je bil sedež Vrhovnega štaba. V neposredni bli- žini so hiše, v katerih so delali in živeli tovariši Tito, Kardelj, Ranko- vić, Pijade in drugi. Po Hrvojevi smrti je Jajce prešl& neposredno pod državno oblast. Se le pozneje so si ga bosenski vladar i izbrali za svoj sedež. Glede na •o bi človek pričakoval, da se bo Jajce v tem razdobju silno razmah- nilo. Vendar tega razcveta zaradi turške nevarnosti, pa tudi zaradi razdora med vladarji, ki so začeli uvajati katoliško vero, in ljudstvom ni bilo. Po smrti kralja Toma je oblast prevzel njegov sin Stjepan Toma- Sevič, ki se je kmalu po očetovi smrti julija 1461. leta kronal v tem mestu za bosenskega kralja. Kakor oče, tako je tudi sin zapustil staro vero. Ko pa sta mu rimski papež in madžarski kralj zaradi tega oblju- bila pomoč, je odrekel pokorščino sultanu Mehmedu Fatihu II. To je napotilo njega samega, da se je od- pravil z vojsko proti Jajcu. Na tem pohodu so se mu pridružili mnogi domačini, ki so sovražili kralja za- radi prestopa v tujo vero. Zraven tega pa so se mu predale neštete trdnjave in mesta. Ko je Stjepan Jajce z delom trdnjave ... spoznal nevarnost, ki mu je grozila, je zbežal iz Jajca v Ključ. Medtem, ko je sultan z vojsko začel oblegati trdnjavo in jo zavzel, je Stjepana za- sledovala posebna turška patrulja pod vodstvom Mahmuda paše. Le- genda pravi, da so bile podkve na konjih Stjepanovega spremstva na- robe obrnjene, samo zato, da bi zmešali sled zasledovalcem. Toda, vmes je prišla izdaja in Mahmud je ujel bosenskega kralja. Turki so ga nato ubili v svojem taborišču nedaleč od Jajca. Ta dogodek je spravil na noge Madžare, ki so se pod vodstvom kralja Matije takoj odpravili nad Jajce. Po nekaj tedenskem oblega- nju, so se Turki predali. Zmagovalci so na tem območju ustanovili bano- vino Jajce, ki je pripadala madžar- ski kroni. Turki poraza niso poza- bili, zato so vnovič napadli, toda zaman. Ker je v času teh napadov trdnjava pokazala marsikatero šib- ko stran, so jo Madžari začeli ob- navljati. Okoli leta 1500 se znova ponovijo turški napadi na Jajce. Tu- di takrat brez uspeha. Končno se je šele 1527. leta Husrefbegu posrečilo zavzeti to trdnjavo. Po padcu Jajca v turške roke je v mestu zavladalo mrtvilo. Jajce je izgubilo svojo pomembnost kot trd- njava, kajti vojskovanja so bila usmerjena na druga območja. Mestna trdnjava se je še enkrat izkazala v 1878. letu, ko je avstro- ogrska vojska okupirala Bosno. Pra- vijo, da je trdnjava padla šele ta- krat, ko so menihi nekega katoliške- ga samostana pokazali tuji vojski ustreznejše dohode do zidu. Tako se je končalo zadnje obleganje mo- gočne, a vendar že razpadajoče trd- njave. Hiša Titove tete, Ane Kolarjeve, blizu Podsrede na Kozjanskem Po Titovem Kozjanskem Ko je februarja leta 1944. pri Sedlarjevem štirinajsta proleter- ska divizija šla preko zasilnega mostu čez Sotlo, med borci goto- vo ni nihče vedel, da stopajo po tleh, ki jih je v začetku našega stoletja tolikokrat prehodil njihov vrhovni komandant navskriž in počez. Vsa ta dolina ob Sotli, od Podčetrtka pa tja do Save, od Kumrovca pa vse do Podsrede in Kozjega, je bil svet mladega Joška Broza, ko še nihče, najmanj pa on sam, v sanjah ni slutil, da bo nekoč ves ta predel tako zelo po- nosen na svojega rojaka. Kdo ve, kolikokrat je zamak- njeno otožen gledal v naraslo vo- do Sotle, ki je tako pogosto od- našala še tisto bore malo, kar so ljudje s trudom pridelali... Da- nes ljudje ob Sotli trgajo zahrbtni reki na stotine hektarjev plodne zemlje. Imensko polje ne bo več močvirnat svet. Preprezajo ga od- vodni jarki, ob robu pa ga seka nova obsoteljska železnica. Po va- seh rastejo nove, svetle stavbe — znanilci napredka. V Imenem, tik za novo postajo, stoji zadružni dom, ki bo v svoja skladišča že prihodnje leto sprejel vedno večje količine poljskih pridelkov. V Po- lju ob Sotli so te dni pribili smre- kico na ostrešje novega zadruž- nega poslopja. V Bistrici so tak dom že dogradili, zdaj pa bodo zgradili še hmeljsko sušilnico, saj pod vasjo delajo žičnice videz Savinjske doline v malem. V Bistrici imajo na šoli spomin- sko ploščo, ki nosi napis, da je tu Josip Bros začel črkovati prve besede in stavke v času, ko je živel pri svoji teti Ani Kolarjevi v Podsredi. ... Iz šole so se vsuli otroci. Vsa vas jih je polna, potem se zgubijo po hišah, manjše gruče pa se podijo po cestah, ki se ste- kajo v vas. Skupina šolarjev jo je ucvrla po cesti proti PodsredL Šolske torbice jim poskakujejo na hrbtih, v lesenih škatlah kle- petajo svinčniki, rdeči noski so dobili barvo od prvih hladnih sap pozne jeseni. Vsi so obuti, kajti časi, ko so otroci tako dolgo ho- dili v šolo, dokler so mogli biti bosi, so minili... Pred kakimi sedeminpetdesetimi leti jo je po tej cesti, ki bržčas še ni bila tako široka, drobil sedanji predsednik Republike... Kar precej mu je ima močan avtomobilski motor, ko se vzpnfe v klanec nad potokom Bistrico. Tiste dni po tej poti niso vozili avtomobili. »Furmani« so pokali z biči v teh klancih. Navzgor z dvojnimi vpregami, navzdol z za- vrtimi kolesi.... Pod strmim klancem v ozki dolini, streljaj pred Podsrede je ob cesto stisnjenih nekaj hiš. Naj- manjša med njimi je po vojni dobila spominsko ploščo. Tu je pri svoji teti Ani Kolar jevi tova- riš Tito, kakor v svojih spominih sam pravi, preživel najlepše dni svojega otroštva. Na strmih re- brih je bržčas po šoli pasel tetin« kravo in razmišljal kdo ve • čem? O domačih, ki so se onstran Sotle pehali za skorjico kruha? Cez leta se je v tem idiličnem kotu spet sprehajal. Umaknil se je pred policijo, ki mu je bila vectoo za petami — zaradi tega, ker je spKJznal, da boljše življenje za ljudi z žuljavimi rokami ne bo prišlo samo od sebe... Res ni prišlo samo od sebe. Prišlo je z njegovo pomočjo ... -c LETEČI DIRIGENT Herbert von Karaj an je poseb- než med dirigenti velikega slove- sa. Toda nikar ne mislite, da vodi kak velik jazz orkester. Von Ka- rajan je zvezdnik na področju klasične glasbe, čeprav je kot človek popolnoma enakovreden zvezdam hollywoodskega kova. Pred meseci se je Karaj an na- veličal svoje druge žene in se poročil z izredno lepo manikenko, ki še nima dvajset pomladi za seboj. Njegova muza torej ni stal- na. Toda pustimo to ob strani, kljub njegovi starosti... iVIoža- kar ima namreč že čez sedem križev. Von Karaj an je pvodjeten člo- vek. Je šef berlinske filharmonije, umetniški vodja dunajske držav- ne opere in solnograjskih letnih iger. Kako vse to zmore? Prepro- sto. Dirigent je znan dirkač. Nje- govemu rdečemu športnemu avto- mobilu se je bolje izogibati. Sicer pa premore tudi lastno športno letalo, ki ga najraje kar sam pi- lotira. Spričo teh in še mnogih drugih lastnosti se ga je oprijelo ime »leteči dirigent«. Izgleda,"da ni dobil to ime ne- zasluženo. Na sliki ga vidimo, kako se oblači v pilotsko »žabo«, da bi poletel na stotine kilomet- rov .daleč po nove stotisočake ... Van Karajan je združil klasiko z modernostjo. Zakaj ne, če mu odreže? Velika inicna ■ Mne novice »Kralj ročk and rola«. Elvis Presley, ki še vedno služi vojaški rok v enotah ameriške armade v Nemčiji, se je začel ukvarjati z »bančništvom«. Nemci, predvsem mlajši rod, si radi sposojajo pri njem, saj ne zahteva drugega, kot potrdilo o prejetem znesku. Baje se ne boji bankrota. Fiknska igralka Suzana Cramer je začela brati kuharske knjige kakor kriminalne romane. Priča- kuje otroka in z možem sta zanj že izbrala ime. Še pomislita ne, da bi lahko bil fant, kajti »Costanza« je zapisano na njuni želji. In če bo fant? V tej skrajnosti bosta odprla telefonski imenik. * Dawn Adams, ki se je ločila od Vittoria Massima, je na vpraša- nje, če se namerava spet jKnročiti. odvrnila: »Kitajski pregovor pravi: So časi za ribarenje, so pa časi za po- laganje mreže. Jaz trenutno po- čenjam drugo«. Uboge ribe! — KRVAVA ALŽIRIJA V času, ko se topi led hladne vojne med vzhodnim in zahodnim blokom, stopa vojna v Alžiriji že v šesto leto. De Gaulle je sicer predložil program, ki naj odpravi alžirsko krizo, vendar ... Vendar kljub temu slabo kaže. Uporniki so sicer prisluhnili, hkrati pa so se razburili ekstre- mistični francoski koloni v Alži- riji, ki jim nobeno popuščanje nasproti domačinom ni všeč. V času, ko ilegilni alžirski borci kažejo prve znake, da bi se uteg- nili s Francijo tudi pobotati ob primerni zagotovitvi svoboščin, se je De Gaullu uprl lastni tabor. Toda prisluhnimo raje, kaj je zvedel ameriški novinar John Philips, ko je za svoj list Life potoval po dvakratno vročih afriških tleh: »Mi smo si želeli vojaško dik- taturo, je odkrito dejal neki al- HOPLAi HOP! Hula hop je šel v pozabo... Kakor vse podobne reči. Zdaj na Zapadu skačejo v višino. Kakor kdor more in zna. Skok iz mesta v višino sicer naši bratje na jugu gojijo že zelo dolgo. No zdaj tako skačejo tudi zvezdniki. Za te je bržčas še posebno važno — ob- vladati to telesno spretnost pri to- likšnem skakanju »čez plot«. Ta- ko je obvisela v zraku še vedno zelo popularna Brigitte Bardot... žirski Francoz, toda ne takšno, kakršno smo dobili... Preveč liberalen je in popustljiv.« Fran- coz sicer ni rekel dobesedno, koga misli, je pa zakrilil z rokami na- tanko tako, kakor to dela De Gaulle, kadar govori: »Nerazumljivo je, da je uvede- na amnestija za politične jetnike. Tako se z upornimi Alžirci ne govori. Edini jezik, ki ga razu- mejo, je krepka brca ...« Francoz, ki je to govoril, je bogat farmar, ki ima v posesti na stotine hektarjev najboljše zemlje v okolišu. Ko se je Philips poslovil, je veleposestnik dejal: »Ce bi moral kdaj zapustiti Al- žirijo, bi raje mnrl.« Nekaj dni pozneje je bil ame- rižki novinar med muslimani v Djurdjurskem gorovju. Z voja- škimi enotami upornikov sicer ni prišel v stik, toda tudi med pre- prostimi domačini je slišal drugo plat zvona: »Kako boste razumeli naše že- lje?« je z naglasom dvoma povzel siromašen felah (kmet). »Vi na Zapadu ste se razburjali, ko so se Rusi vmešavali v madžarsko vprašanje. Obsojali ste krvopre- litje. Toda Francije ne obsojate, ki je veliko hujša. Za vas je tira- nija vedno pot>arvana. Ce jo bar- va/te rdeče, potem vzkipite, če ne, F>otem najdete polno razlogov za opravičilo...« Nad stotisoč življenj je že do sedaj terjala alžirska vojna. Ko- liko jih še bo? Prepad med fran- coskimi izkoriščevalci afriških bogastev in domačini, ki si želijo živeti svobodno in bolje, je .pre- globok, da bi ga premostili z ma- javimi brvmi začasnih rešitev. Čudna je ta Alžirija kot del francoske unije, kjer morajo »go- spodarji« v blindiranih avtomo- bilih potovati po deželi, ugotavlja Philips. Francoski padalci v zasedL Pri sebi imajo »talce« — ženske in otroke iz uporniških vasL