List izhaja mesečno dvakrat in stane celoletno	K 6’— polletno	„ 3 20 četrtletno	160 posamezne številke po ... . .—’30		Strokovni list za povzdigo in napredek gostilničarstva. Oficijalno glasilo „Deželne zveze gostilničarskih zadrug na Kranjskem“ in v tej včlanjenih zadrug.	Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Gradišče 7. m Stranke govore lahko v uredništvu vsak delavnik od 10—12 dopoldne	
Cene inseratom: 1/i8 strani pri enkratni objavi K V50, pri večkratnih objavah popust.				
Obvezno glasilo za člane		gostilničarskih zadrug na Bledu, v Zagorju ob Savi, v Idriji,	v Železnikih in v Kamniku.	
Leto 11.	V Ljubljani, dne 12. decembra 1912.			Št. 23.
Režija.
Nadaljujem s svojimi izvajanji glede režije v ljubljanskih gostilnah. Pri tem vstrajam pri načelih, katere sem razvil v zadnji številki.
Pred očmi imamo gostilno, ki ima dnevno povprečnega izskupička 70 K. Temu izsku-pičku odgovarja, da se v dotični gostilni potoči dnevno po 30 1 vina in Va hi piva, torej letno okroglo 110 hi vina in 180 hi piva. Ostali izskupiček odpade na kuhinjo. Vsak mi mora priznati, da je za ljubljanske razmere tak izskupiček v gostilni prav dober in da je tudi gostilničarjev s takim dnevnim izskupičkom v Ljubljani prav malo.
Za tako restavracijo se plačuje v Ljubljani najmanj 1500 K najemnine, namreč s pritiklinami vred, mesečno torej odpade na najemnino K 125.
Taka gostilna vsled svojega obratovanja potrebuje razven gostilničarja in gostilničarke, ki jo smatram za gostilniško kuharico, najmanj še eno plačilno natakarico, dve podna-takarici, v kuhinji dve pomagalki in končno še splošno deklo ali splošnega hlapca. Pri tem celo stavim za pogoj, da vrši v gostilni gostilničar, v kuhinji pa gostilničarka posle knjigovodje, kar je dejansko težko izvedljivo, kajti pri takem dnevnem izskupičku je mnogo dela in se more to delo vršiti le z največjo Sledljivostjo na osobju.
Koliko izda torej gostilničar na plačah ? Plačilni natakarici plačuje 10 K mesečno, dvema podnatakaricama po 22 K in ostalim trem poslom tudi po 20 K mesečno. Osobje ga torej stane mesečno K 114'—.
Pozabiti ne smemo prehrane osobja. Preživeti mora dnevno šest oseb. Glasom zadnjih izvajanj odpade na osebo dnevno K V40; šest oseb prehranjevati skozi cel mesec odgovarja torej mesečnemu izdatku K 252"—.
Kako je z razsvetljavo ? Potrebuje se najmanj 10 luči. Računam, da gori vsaka luč povprečno dnevno samo po 5 ur in da odpade na eno uro in eno luč samo 3 h. Razsvetljava zahteva torej dnevni izdatek K V50, ali mesečno K 45'—.
Pranje gostilniškega perila zahteva gotovo mesečni izdatek K 20"—.
Na časopisje, ki mora biti gostom na razpolago odpade mesečno zopet najmanj 4 K.
Vžigalice, zobotrebci, sol, poper, olje, kis, gorčica, tiskovine itd. stanejo tudi nekaj. Vse to mora gostilničar dnevno spopolnjevati in mesečni izdatek v tem oziru znaša zopet gotovo najmanj 10 K mesečno.
Kurjava tudi ne sme biti prezrta. V kuhinji gori skozi leto in dan, v restavraciji pa samo pozimi. Kdor ve, kako gorka je soba pozimi, ako se dnevno izda za kurivo samo 60 h, ta mi mora pritrditi, da dnevni izdatek za kurjavo
s K 2"50 gotovo ni pretiran. Kurjava zahteva torej mesečno najmanj 75 K.
Prispevki gospodarja v bolniško blagajno uslužbencev znašajo vtem slučaju mes. K 4" —.
Končno je pa treba računati tudi z obrabo in spopolnitvijo inventarja. Pri tem je treba vpoštevati, med drugimi zlasti, da se perilo vsled pranja hitro obrabi, da se pobijejo kozarci, krožniki in drugo steklo, polomijo stoli itd. in da gostilničar od gostov more le redkokedaj zahtevati glede tega kako odškodnino. Računom za podlago vzemimo, da v inventar investirana glavnica znaša samo 6.000 K. Kakor že navedeno, se pri gostilniškem obrtu odpisuje ravno radi hitre obrabe inventarja pri bilancah najmanj 12%. Letno odpade torej na to 720 K ali mesečno K 60"—.
Drugih nadaljnih izdatkov ne uvažujem. Povdarjam pa, da pri tem ni vračunjena niti plača niti prehrana gostilničarja in gostilničarke, da se torej dnevni izdatki v resnici zvišajo še za te postavke.
Ponovim naj torej mesečni izdatek take
gostilne. Kaj se izkaže?
1.	Na najemnino odpade...............K 125"—
2.	na plačo in prehrano uslužbencev
ter na prispevke v bolniško blagajno • ■ • ......................K 370 —
3.	na razsvetljavo................. • K 45"—
Odnos K 540"—
LISTEK.
JNfauk o serviranju.
(S sodelovanjem strokovnih učiteljev gg. Karla Scheichelbauerja in Antona Sirowyja priredil ravnatelj Adolf Fr. Hess.)
(Konec.)
Ako naj zastopa višji natakar principala v njegovi odsotnosti, mora imeti za to potrebne lastnosti.
Višji natakar kakega hotela ali]restavracije bodi krepak mož, ki ima obratovalne izkušnje, zna več jezikov, zna lepo občevati in ima lepe manire, pred vsem pa mora imponirati vsled resnega nastopa podrejenemu osobju. Vsled krepostnega, solidnega živ ljenja naj je dober vzgled mlajšim pomočnikom. Ako ima principal veščega višjega natakarja, ga seznani natančno s poslovanjem in obratovanjem in mu zaupa vse.
Ker principal ne more zadostno nadzirati niti vajencev niti drugih uslužbencev, je naloga višjega natakarja, da nadzira mlajše pomožne moči in jih vzgaja nravstveno in v poslovanju. Opazoval bode, kaj delajo in kaj opuščajo njegovi podložniki v obra-tovališču in izven tega, dajal jim bode potrebna navodila za pravilno izvedbo del ter jih uvajal potrpežljivo v posebnosti obrta. Zlasti naj je potrpežljiv z vajenci, ki so začetka plašljivi in nerodni. Ni treba, da se z njimi takoj trdo postopa že radi malenkostne
stvari ali male nerodnosti, kajti neprimerno hude, velikokrat vsled nagle jeze diktirane kazne vplivajo slabo na duševno razpoloženje mladih in jih delajo boječe. Dobrota in prijaznost v zvezi z resnostjo dožejo mnogo boljše uspehe. Trmasti in predrzni vajenci zaslužijo seveda, da se postopa z njimi kar najstrožje.
Višji natakar v hotelu ali restavraciji mora poučiti podrejene mu servirne natakarje glede pripravljanja posameznih jedi tako, da ti zopet zamorejo dati pojasnila gostom, ako so vprašani. Vajence je treba v Avstriji informirati o pijačah, zlasti o vinu, ki je v zalogi, ter o njegovih lastnostih. Višji natakar mora iti pred pričetkom obratovanja od mize do mize ter pregledati, ali je vse v redu, ali so predloženi pribori, krožniki, kozarci itd. čisti itd.
Naročila gostov, zlasti večja in obsežnejša naj sprejema ali višji natakar sam in da servirnim natakarjem potrebna navodila, ali pa naj vsaj nadzira njih izvedbo.
Nekaj o določitvi cen kuvertom.
Kakor že omenjeno, je za vsoto, ki naj se plača za posamezni kuvert, v prvi vrsti odločilno, kako bodi sestavljen menu, ki naj se nudi.
Večji obed (banket, ženitovanjska pojedina itd.) se naroči lahko na dva načina. Ali navede naročevaleč vsoto, ki jo na-
3
O
o
C/5
H
O
<
P
o<
P
t
C/5
7T
Z
p
-t
o
o<
<f?
(v
V) —. «-K 13
3
ar </>< £ -$
Prenos K 540’—
4.	na pranje perila, vzdrževanje namizja in časopisov...................K	34'—
5.	na kurjavo........................K	75'—
6.	in končno na obrabo in spopolnitev
inventarja................... • • K 60'—
Izkaže se torej skupni mesečni izdatek K 709'— To odgovarja povprečnemu dnevnemu izdatku.........................K	13'—
Vsak mi pritrdi, da sem v tem slučaju računal režijo kar najnižje in da v resnici znaša pri takem obratu najmanj 18 K. Toda kljub temu poglejmo, kak je zaslužek gostilničarja po tej kalkulaciji in pri današnji ceni sirovin. Pri vinu ima pri današnjih cenah največ 30 h kosmatega dobička od litra, torej dnevno 9 K. Pri pivu ima 16 K kosmatega dobička od hektolitra, torej v našem slučaju K 8'—. Cene kuhinje so po ljubljanskih gostilnah danes take, da je pri njih prej izguba kakor dobiček. Zato pravim raje, kuhinje sploh ne uvažujem.
Iz tega je torej razvidno, da ljubljanski gostilničar in gostilničarka zaslužite skupaj dnevno komaj 4 K. Ako se pa uvažuje še prehrano za ta dva, potem se pa še celo ta zaslužek SKrči na ničlo. Razvidno je pa iz tega tudi, da v Ljubljani niti občinstvo niti večina gostilničarjev ne uvažuje zadostno dejanske dnevne režije v gostilniškem obrtu.
Pivovarniško vprašanje.
(Dalje.)
V zadnji številki našega glasila smo pov-darjali, da je organizirano gostilničarstvo že moralno obvezano, podpirati v prvi vrsti one pivovarne, ki so izstopile iz pivovarniškega kartela, namreč naše domače pivovarne „Adrija“ v Senožečah, v Laškem trgu in Žalcu, v Mengšu in na Vrhniki.
Danes hočemo glede pivovarniškega vprašanja samo še navesti in dokazati, da narekava gostilničarju že zdravi razum, da je odjemalec nekarteliranih pivovaren, da se ozira pred vsem na te in da se čim prej otrese krempljev kartela. Pred očmi moramo namreč imeti, kaj pravzaprav zasleduje pivovarniški kartel. Ako smo si v tem oziru na jasnem, potem nam tudi ne more biti težko odločiti se sebi v prid.
Kakor smo že povdarjali, je bil namen kartela na zunaj prav lep, v resnici pa naravnost brezvesten. Iz vsega dosedanjega delovanja kartela je namreč jasno kot beli dan, da niso gospodje velekapitalisti in voditelji
pivovarniškega kartela s svojo združitvijo zasledovali ničesar drugega kakor na eni strani ugonobiti male pivovarne, na drugi strani pa zasužniti gostilničarje za svoje delavce brez vsake plače.
Komaj da se je pivovarniški kartel ustanovil, že so začenjale zginjati iz površja male pivovarne, ki so bile tem velekapitalistom neljube konkurentinje. V Ljubljani je kupil kartel pivovarno Auerjevih dedičev in Perlesovo pivovarno, kateri ste potem takoj prenehali variti. Ista usoda je pozneje zadela pivovarno v Kočevju in Škofjiloki.
Namen kartela pa je bil tudi, spraviti iz sveta tudi še nadaljne pivovarne v naših deželah in osredotočiti ves konzum na zgornje-štajerske nemške pivovarne. Da, v njih programu je celo odpraviti za te pivovarne posamezna založništva in napraviti samo eno zalogo.
Namen kartela je bil in je še, svoj izdelek razpečavati s kolikor mogoče malo režijo za najvišjo ceno.
Ako bi se bil kartelu posrečil njegov načrt na celi črti, bi danes stali pred sledečim položajem:
V alpskih deželah bi obstojale samo pivovarne Goess, Puntigam in Reininghaus ter v Trstu Dreher, dočim bi na celem Kranjskem, Sp. Štajerskem in Primorskem ne obstojala nobena pivovarna več. Ljubljanska pivovarna „Union“ bi tudi nič ne varila, marveč bi bila le centralna zaloga prej navedenih pivovaren za naše kraje.
Gostilničar bi bil potem pred tem položajem, da bi mogel dobiti pivo le pri treh pivovarnah, ker bi ga iz čeških pivovaren najbrže ne naročal radi visokih prevoznih troškov. Kartel pa bi v tem slučaju napel cene, seveda bi moral potem iti s cenami navzgor tudi gostilničar, toda občinstvo bi se ne zgražalo radi tega nad pivovarnami, marveč po svoji stari navadi nad gostilničarji radi podraženja.
Gostilničar naj bi bil po tem načrtu oni, ki naj bi brezplačno pomagal polniti ne naši t-Ijive žepe pri karteliranih pivovarnah udeleženih velekapitalistov.
Naše domače pivovarne so se prvotno strašile pivovarniškega kartela. Mislile so, da bodo vničene, ako ne vstopijo v kartel, mislile so, da jih kartelirane pivovarne na katerikoli način ugonobe. Hvala Bogu, ta strah je hitro prešel, naše pivovarne so prišle hitro do prepričanja, da je učlanjenje v kartel ne le njim
samim v škodo, marveč tudi gostitničarskemu stanu.
Zato so izstopile iz kartela.
Pozabiti ne smemo, da je ravno ta izstop bil tudi vzrok, da se ni lansko leto podražilo pivo.
Pred očmi moramo imeti, da je obstoj nekarteliranih pivovaren odločilne važnosti za obstoj in razvoj gostilničarskega stanu, pred očmi moramo imeti, da z njih napredkom napreduje lahko tudi gostilničar. Zato pač ni težko odločiti se, da podpiramo pred vsem domače nekartelirane pivovarne, zlasti še, ker bodo te z novim letom vsled izstopa iz kartela lahko nudile marsikatero udobnost, katera doslej vsled prepovedi kartela niso smele, dočim bodo kartelirane pivovarne v tem pogledu še vedno vezane na gotova določila in bodo nasproti gostilničarju kot odjemalcu še vedno tako neizprosne.
Po tem položaju je pač jasno dovolj, da za razsodnega gostilničarja obstojajo pred vsem pivovarne, ki so izven kartela, in te so, kakor že opetovanokraf navedeno: „Adrija“, Laški trg in Žalec, Mengeš in Vrhnika.
Mekaj receptov.
(Iz državnih kuharskih tečajev.)
Orehova penasta torta.
(Nemško: N uss-Sc haumto rte; francosko : Tourte ä la creme de noix angleško: Nutcream tart.) Potrebščine za torto: 1 jajcč,
7 rumenjakov,
11 d kg orehov,
7 beljakov,
5 d kg drobtin.
Potrebščine za nadev: 5 d kg marmelade,
V4 1 stepene smetane,
5 d kg sladkorja,
Potrebščine za glazuro: 30 d kg sladkorja,
1 Vi dl vode.
15 d kg sladkorja,
1 žlico kavine esence. Zmes iz enega jajca, rumenjakov in sladkorja razstepi penasto, nato zmešaj z nastrganimi orehi, trdim snegom iz beljakov in drobtinami od piškotov, napolni s to zmesjo z mastjo namazani in z moko potreseni tortni obod in peci. Ohlajeno torto razpoloviči, namaži z marmelado, napolni s trdo in oslad-korjeno stepeno smetano, prevleci s kavino glazuro in okrasi z razpolovičenimi orehi.
merava plačati za posamezni kuvert, ali pa navede število in vrsto hodov, morda tudi posamezne jedi, ki jih želi.
Izbornemu veščaku je lahko doseči pri predložitvi menujev, da se odločijo dovoliti višji znesek naročevalci, ki hočejo plačati prvotno prenizko, njih željam in razmeram neodgovarjajočo vsoto za posamezni kuvert, kakor mu tudi ne bo delalo posebnih težkoč v slučaju, da si je naročevalec sam izbral hode, izločiti neprikladno in spopolniti to, kar manjka. V vsakem slučaju pa je treba premisliti, da so gostje po navadi bolj zadovoljni, ako se jim nudi manj hodov, te pa izborne kakovosti, kakor pa mnogo, toda dvomljive vrednosti, ker so prirejeni iz cenejšega blaga.
Pri določitvi cene (kalkulaciji) odločuje pred vsem, za koliko oseb se naroči, ali dotične osebe reflektiraj o na to, da se jim servha mnogo in izdatno, ali da se polaga važnost zlasti na finejše jedi. Kalkulacija pri slavnostnem banketu za delavce je toraj druga, kakor pa pri dineju diplomatov. Gostilničar mora tudi po izvedeti, ali se udeleže pojedine samo gospodje ali tudi dame in koliko, ker pri zadnjih ni računati s konzumom pijače, ta edini pa je navadno dobičkanosen; dalje, ali se naroče tudi vina, zlasti boljša vina in šampanjec, ker se sme pričakovati od večjega kon-zuma finejših vin tudi večji dobiček. Tako se more, ako se naroči večja množina finejših vin, eventualno znižati ceno posameznemu kuvertu ali dati en hod več ali tudi nuditi finejše jedi.
Tudi se mora računati z okolnostjo, kje naj se servira naročeni obed, ali v stanovanju naročevalca, ali v gostilničarjevih lokalih, ali naj bodo slavnostni prostori posebno okrašeni itd. Dodelitev Specijalnih miznih kart, menujev, cvetlic, tepihov itd. je najboljše prepustiti prireditelju pojedine.
Pač ni treba opozarjati še enkrat na to, da igra veliko vlogo pri določitvi cene letni čas, v katerem se vrši slavnostna pojedina, ker je med letom zelo različna cena posameznih sirovin.
Hiše prvega reda, ki imajo že vsled svoje klijentele (t. j. gostov), svoje lege in drugih prednosti ter običajne kakovosti tega, kar nudijo, v splošnem višje cene v svojih jedilnih listih kakor manjša obratovališča z manjšo režijo, pa tudi z manjšim in manj elegantnim fundusom (zlasti servisom), zahtevajo lahko višjo vsoto za posamezni kuvert in jo tudi dobe. N:, tem mestu se torej ne da govoriti o kaki gotovi določitvi, kateri hodi ali kake jedi se lahko dajo ali bi se dale h kuvertu n. pr. ä K 6'—. Vendar se ne vračunamo, ako določimo ceno kuvertu, to je ceno v menu sprejetih jedi s pomočjo cen, ki so v hiši običajne za posamezne porcije teh jedi. Ker menda zadoščate dve porciji za tri kuverte, znaša vsota za posamezni kuvert približno dve tretjini tako dognane skupne vsote po jedilnem listu.*)
*) Še bolj gotovo pa je, da se ne vračunamo, ako računamo tri porcije za štiri osebe (kuverte), ako torej znižamo pri banketu ceno posameznemu kuvertu za eno četrtino od vsote, ki jo dobimo, ako seštejemo vse cene teh jedi po jedilnem listu.
H
- 2
o
03
P
t
3
n; Z
p p
1 -t
V o
sn o<
ä
l-K
03 —.
7T
•k
03<
5!
Kavi na glazura: Sladkor kuhaj v vodi, domešaj stolčenega sladkorja in kavine esence, to mešaj toliko časa, da se shladi in nato s tem prevleci torto.
Mokakrem-torta.
(Nemško: Moccacrčme-Torte; francosko: Moccacreme-tourte; angleško : Moccacream-tart.) Potrebščine za testo: 10 rumenjakov,
15 dkg sladkorja,
10 dkg mandeljev,
2 kav. žlički kav. esence 8 beljakov,
8 dkg drotin.
Potrebščine za mokakrem: 5 žlic kav. esence,
30 dkg sladkorja,
4 beljaki.
27 dkg sirov, masla. Rumenjake stepi penasto s sladkorjem. Nato vmešaj v to olupljene, drobno sesekljane mandelje, kavino esenco, sneg iz beljakov in drobtine.
To zmes peci v z mastjo namazanem in z moko potrešenem obodu Ko se ohladi, jo prevrni in vodoravno razpoloviči. Spodnjo polovico namaži z mokakremom in nato po-krij z zgornjo polovico torte, katero okrasi z mokakremom.
Mokakrem: Sneg iz beljakov stepi gosto nad paro s kavino esenco in sladkorjem in ko se ohladi, ga zmešaj s penastim sirovim maslom.
Vanilijeva kremtorta.
(Nemško: Vanillecreme-Torte; francosko :Tourte ä la crčme de vanille; angleško: Vanilla-cream ta rt.) Potrebščine za piškotno testo: 6 rumenjakov, 10‘/i dkg sirovega masla,
6 beljakov.
101/, dkg moke
Potrebščine za španski sneg: 2 beljaka,
16 dkg sladkorja.
Potrebščine za vanilijev krem: 4 rumenjaki,
1 dl mleka,
10 dkg vanilijevega sladkorja, 1 dkg riževe moke,
Ve 1 stepene smetane.
10 dkg marmelade.
Rumenjake mešaj s sladkorjem okoli 1/4 ure; nato primešaj sneg iz beljakov in moko. S to zmesjo napolni z mastjo namazani in z moko potrešeni tortni obod in nato peci pri zmerni vročini približno eno uro v pečnici.
Ko se torta ohladi, jo vodoravno razpoloviči. Spodnjo polovico namaži z vanilijevim kremom, zgornjo pa oškropi s pomočjo škropilne vrečice s španskim snegom v obliki Spiralne črte, ki se začenja v sredi torte, in jo nato postavi še enkrat v pečnico ter pusti tam tako dolgo, da postane španski sneg rumen. Nato izpolni prostor med špiralo z marelčno marmelado. Zgornjo tortno polovico položi na to na ono, ki je namazana z vanilijevim kremom.
Vanilijev krem: Rumenjake, sladkor in riževo moko zmešaj, stepi gosto nad paro in ko se to ohladi, zmešaj s trdo stepeno smetano.
Malakovska torta.
(Nemško: Malakoff- Torte; francosko: Tourte ä la Malakoff; angleško: M a 1 a k o ff - t a r t.)
Potrebščine za piškotno torto: 6 rumenjakov, 15 dkg sladkorja,
6 beljakov,
20 dkg moke.
Potrebščine za mandeljevo nadev:
15 dkg sirovega mat la,
4 rumenjaki,
20 dkg sladkorja,
20 dkg mandeljev,
V* 1 stepene smetane.
V» 1 stepene smetane,
10 dkg sladkorja.
Rumenjake zmešaj penasto s sladkorjem in primešaj trd sneg iz beljakov ter moko. To piškotno testo peci v z mastjo namazanem in z moko potrešenem tortnem obodu.
Ko je torta ležala eden do dva dni, jo prereži trikrat v vodoravni smeri in jo napolni z mandeljevo nadevjo. Površino torte prevleci z osladkorjeno stepeno smetano.
Nadev:	Penasto stepeno sirovo maslo
zmešaj z rumenjaki, sladkorjem, olupljenimi, nastrganimi mandelji |n trdo stepeno smetano.
Mekaj kletarstva.
Žvepljanje.
Pri naših kletarjih je močno razširjeno mnenje, da škoduje žveplo vinu in vinski posodi in da se brez žvepla lahko izhaja — v kleti. Ne bodem oporekal v gotovih slučajih prvi trditvi; obenem pa lahko smelo izrečem veljavno načelo:	Kar je v kuhinji
sol, to ježveplovkleti.
To načelo velja zlasti za našega gostilničarja, ki ima v prvi vrsti mnogo različne vinske posode, katero mora obdržati čisto in zdravo.
Na drugi strani pa je mogoče tudi vino samo obvarovati raznih vinskih bolezni in napak z zmernim in vsakokratnemu slučaju primernim žvepljanjem.
Premočno žvepljano vino škoduje gotovo zdravju: povzročuje glavobol in neprijetne posledice v želodcu.
Od tod tak strah pred žvepljanim vinom. Da se temu izognemo, ob enem pa dosežemo z žvepljanjem svoj namen, moramo vedeti, kakšno žveplo in kake množine žvepla naj rabimo tako pri žvepljanju vinske posode kakor vina samega.
Kaj je žveplo?
Žveplo je kemična prvina in sicer rumeno trdo telo. Ako sežgemo čisto žveplo, se tvori iz njega dušljiv dim, ki ga imenujemo žvepleno sokislino.
Mi kletarji rabimo to žvepleno sokislino tako pri vinski posodi kakor pri vinu.
Žveplena sokislina, ki jo dobimo po sežganem žveplu, ima to dobro in glavno lastnost, da ovira rast in širjenje raznih mikroorganizmov: bacilov in bakterij. V večji množini rabljena pa te glivice naravnost umori.
Zaradi tega se žveplo mnogokrat rabi za ustavitev kipenja svežega mošta, katerega se hoče ohraniti dalj časa sladkega.
Tu umori žveplena sokislina kipelne ali kvasne glivice, ki povzročujejo in omogočujejo burno kipenje mošta ter pretvarjajo grozdni sladkor v alkohol (vinski cvet), ogljikovo kislino in druge sestavine.
Burno in pisano je življenje v kipečem moštu. Različne bakterije, ki so prišle s svežim grozdjem v mošt, bojujejo v njem boj za življenje in smrt. Kakor v navadnem življenju, tudi tukaj premaga močnejši slabejšega-
V prvi vrsti pridejo do veljave takozvane „sacharomyces“ t. j. sladkorne ali sladkor razdirajoče glivice.
Te se po svoji obliki in po svojem delovanju razločujejo v več vrst ali pasem.
Od množine gotove gospodujoče pasme v moštu se nahajajočih kipelnih glivic je odvisna dobrota ali kvaliteta novega vina.
(Dalje prihodnjič.)
Vprašalnica.
Vprašanje š t. 64.
Izvšujem že skozi 20 let gostilniško obrt v eni in isti hiši. Sedaj se mi nudi prilika, da morem zamenjati posestvo z boljšim, ker leži na razpotju in se bo vsled tega več iztočilo. Prosim vas pojasnila, ali lahko dosežem dovoljenje za prenos moje sedanje koncesije v to hišo ? Kako moram postopati, da to dosežem ?
Odgovor:
Glede Vaše zadeve odloča § 20. obrtnega reda, toda le v slučaju, ako se novo posestvo nahaja v istem kraju (t. j. vsaj v isti občini) kakor sedanje. Ako je novo posestvo v istem kraju, potem Vam ni treba drugega, kakor da vložite na pristojno okrajno glavarstvo s kolekom za eno krono koleko-vano prošnjo za dovoljenje prenosa koncesije z vsemi dosedanjimi pravicami. Opozarjamo Vas pa pri tem, da pravi obrtni red, da mora obrtna oblast tudi pri prenosih vpošte-vati sposobnost prostorov, možnost policijskega nadzorstva in potrebo ljudstva in da tudi glede prenosa oddasta svoje mnenje pristojni občinski zastop ter pristojna gostilničarska zadruga, ki imata celo pravico rekurza v slučaju, da se prenos dovoli proti njih mnenju.
Zato Vam priporočamo, da skušate pred vsem poizvedeti od žandarmerije, ali se jej ti lokali zde primerni in ali ni morda policij-tsko nadzorovanje otežkočeno, kakor tudi, da tudi pridobite občinski zastop ter zadružni odbor za to, da prenos priporočajo.
Še-le potem, ko ste si vse to zagotovili, vložite prošnjo za prenos in v tej povdarjajte zlasti, da so novi prostori bolj prikladni za izvrševanje gostilniškega obrta kot stari in da gostilna na novem prostoru zlasti z ozirom na promet bolj odgovarja krajevni potrebi kot na starem ter da policijsko nadziranje vsled tega ni nič otežkočeno.
Ako pa leži novo posestvo v drugem kraju izven sedanje Vaše občine, potem morate prositi za podelitev nove gostilniške koncesije. Ta prošnja mora pa biti kolekovana najmanj s kolekom za 3 K. V tej morebitni prošnji navedite, kje sedaj izvršujete gostilniško obrt in da za slučaj, ako se Vam nova koncesija podeli, odlagate sedanjo. V ostalem pa povdarjajte in navajajte isto kakor v prošnji za prenos koncesije. Opozarjamo Vas pa končno še, da obrtna oblastva sedaj jako nerada podeljujejo popolne gostilniške koncesije, to je tudi pravico žganjetoča in Vam vsled tega priporočamo, da v prošnji dostavite, da glede žganjetoča nimate nič proti temu, ako se ta omeji samo na boljše vrste žganih pijač, katere morate imenoma navesti.
V slučaju, da bi se Vam nova koncesija ali prenos koncesije ne dovolil, imate pravico rekurza, katerega morate vložiti tekom 14 dneh po dnevu dostavitve tozadevnega uradnega obvestila.
Razno.
Pomagajte! Kakor je razvidno iz sočasnega izkaza, je imel naš poziv za prispevke za ranjene natakarje in udove padlih natakarjev na Bolgarskem dosedaj že nekaj uspeha, četudi ne v oni izmeri, kakor je bilo želeti. V tej zadevi vršimo samo človekoljubno delo, zlasti še, ako uvažujemo, da je mnogo otrok sedaj brez očeta, mnogo vdov brez moža, da so ti prepuščeni usodi, ker vojna uprava in „Rdeči križ“ skrbita le za ranjence. Koliko zla je prišlo vsled vojne med posamezne rodbine, se ne da popisati. Treba je samo vpoštevati, da je tu vsaka pomoč dobrodošla. Za našo stanovsko organizacijo in njen ugled na zunaj,
tudi izven mej naše države, je neprecenljive vrednosti, da v tem človekoljubnem delu tekmujemo med seboj. Zato še enkrat poživljamo načelstva posameznih gostilničarskih zadrug, da zbirajo med svojimi člani in uslužbenci prispevke v ta namen in jih z izkazi vred do-pošljejo ali „Deželni zvezi gostilničarskih zadrug na Kranjskem“ ali pa našemu uprav-ništvu. Vsaka prilika, kakor n. pr. zadružne seje se lahko porabijo v ta namen. Pa tudi posamezni gostilničarji, ki stoje danes še izven organizacije, naj bi se žrtvovali malo za to. Naša stanovska organizacija bo menda pač spravila lahko njej primerno vsoto skupaj. Tovariši, vršite torej človekoljubno delo, tovarišice, priskočite tudi ve trpečemu ženstvu na Bolgarskem na pomoči
Treba si je zapomniti. Konstatiramo sledeče za nadutost in naziranje gotovih ljudi veleznačilno dejstvo:	Vsled naše odredbe je
krožila po ljubljanskih kavarnah in restavracijah nabiralna pola za prispevke bolgarskim natakarjem, kateri je bilo pridejano originalno tozadevno nam došlo pismo. Pri tem nismo delali nikakc razlike, ozirali se nismo na narodnost in ne na drugo, ker pri človekoljubnem delu nismo pričakovali, da bi si pojmovanju njega nasprotovalo. Tako je došla n. pr. nabiralna pola tudi v proslulo kavarno „Casino“, a se je vrnila prazna z ustmeno opazko, da nimajo nikakega denarja za take stvari. Plačilni natakar v restavraciji „Union“, ki sliši menda na ime Mastnjak, je zavrnil nabiralca, češ zakaj so pa začeli vojsko,?jaz sem Avstrijec in ne dam ničesar. Enako je odgovoril tudi g. Ferdinand v kolodvorskem bifeju in s tem odvrnil še ostale tovariše, da tudi ničesar niso dali. Kavarna „Prešeren“ stoji kljub temu, da je slovenska tudi z ozirom na osobje, na istem stališču. Tudi plačilni natakar Prach v kavarni „Evropi“ se je strinjal s tem stališčem. Vsi ti možakarji so ali Nemci ali se pa izdajajo za Nemce, pri njih je torej sovraštvo do vsega, kar je slovanskega, tako močno razvito, da tudi pri tako človekoljubnem delu ne morejo brzdati svojih strasti, dočim jim je napitnina iz slovenskih ali slovanskih rok kakor sploh služba pri teh dobrodošla in zato tudi pri plačevanju gostov iz previdnosti govore slovensko. Zapomniti si je treba to z opazko, da imajo drugače ti ljudje navadno za največje budalosti, kakor šampanjca itd. vedno denarja v izobilju. Vprašamo samo te gospode, ali bodo odslej naprej morda takrat, kadar bi hoteli prositi vakantni kolegi njih narodnosti pri zadrugi za podpore, letem nasvetovali, naj to opuste, ker slovenska podpora ni za Nemca.
Za ranjene natakarje in vdove padlih natakarjev na Bolgarskem so vsled našega poziva daroval še naslednji gg.: Andrej Martinc, natakar, Alojzij Kuzina, natakar, Josip Hendler, plačilni natakar, vsak po 1 K, Franc Barnert, natakar 40 h, vsi ti v restavraciji „Slon“ v Ljubljani, Ernest Turjak, vratar hotela „Sion“ 1 K, Jakob Sedej, plačilni natakar v kavarni „Sion“ 1 K, Karel Sobotkovitz, plačilni natakar v restavraciji „Južni kolodvor“, 1 K. Aleksander Zalaznik, kuhar in Elija Ra-danovič, natakar, oba po 1 K, zaposlena v restavraciji „Union“, Josip Carl, plačilni natakar, Vinko Drobnič, Anton Lapajne, Janez Kogej, Andrej Zajc in Franc Stoppel, vsi natakarji v kavarni „Union“, vsak po 1 K, Alojzij Bučar in Alojzij Podravčič po 1 K ter Franc Kavčič 50 h, ti trije natakarji v kavarni „Central", Makso Klančar, natakar v restavraciji „Lloyd“, 50 h, Avguštin Zajec, restavrater v Ljubljani, 2 K, Karel Weber, plačilni natakar restavracije „Zlatorog“. 2 K 10 h, Ivan Flerin, plačilni natakar „Narodne kavarne“, 1 K, Mirko Tratnik, plačilni natakar, 1 K, Josip Berlan, natakar, 1 K, oba v restavraciji „Zlata kaplja“, Franc Haler, plačilni natakar, 1 K, Fr. Črnivc, natakar, 50 h, oba v kavarni „Avstrija", I. Weiss, zajtrkovalni natakar v kavarni „Evropa“,
1	K, Franc Arh, gostilničar, Boh. Bistrica, 2 K, Josip Babnik, gostilničar, Fužine pri Ljubljani,
2	K, Lavoslav Bučar, gostilničar, Kostanjevica, 5 K. Današnji izkaz izkazuje 36 K, v zadnji številki smo izkazali 26 K, skupaj se je torej nabralo dosedaj 62 K. Naj bi še mnogi sledili temu vzgledu! Načelniki in odborniki gostilničarskih zadrug, zavzemite se za stvar in vršite človekoljubno delo!
Vedno lepše. Naročnik iz tržaške okolice nam poroča: „Kurijoznosti naše obrtne oblasti
pri tržaškem namestništvu ste se že dotaknili enkrat v listu in ovekovečili lavorikovega venca vredno naziranje gospode pri obrtnem depar-tementu. Oprostite mi torej, da sporočam novo brezprimernost. V tržaški okolici se je podelila neki osebi pravica za točenje pod vejo. Doslej sem bil naziranja, da se sme točiti pod vejo samo lastno pridelano vino. Kakor se večkrat slišijo pritožbe ravno v „Gostilničarskem Vestniku“, se tudi drugod na zvit način izogibajo tej zakoniti določbi in točijo pod vejo tuje, toda vsaj pristno vino. Pri nas pa hrepenimo po rekordih in zato ne smete biti preveč presenečeni, ako smo dosegli ravno glede točenja pod vejo svoje vrste rekord. Navedena oseba namreč nima le nikakih vinogradov, marveč tudi nikakega pristnega vina; toči namreč neke vrste brozgo iz čifutskih tovare n. Ako bi gostilničar točil tako vino, mu to blago konfis-cirajo vsled določb vinskega zakona in ga razven tega še pošteno kaznujejo z zaporom. Glede točenja pod vejo pa seveda po najnovejši praksi nima veljave ta zakon. Seveda gostilničar, ta bodi pod strogo kontrolo, njegovemu konkurentu pa so dovoljena v ta namen, da ga ugonobi, tudi kažnjiva dejanja.“
Davčne napovedi in pivovarne. Kakor znano, davčna oblast lahko kontrolira davčne napovedi posameznih gostilničarjev glede kon-zuma piva na način, da zahteva od pivovarne, da jej ta sporoči, koliko piva je vzel ta ali oni gostilničar od nje. Ako se pivovarna temu pozivu ne odzove, jo davčna oblast lahko z različnimi kaznimi prisili do tega. V tem oziru je zelo važna sledeča razsodba upravnega sodišča, ki je bila pred kratkim izrečena na Dunaju v zadevi neke pivovarne v Solnogradu. Davčna oblast je namreč zahtevala od ravnateljstva dotične pivovarne, da naj jej vpošlje izkaz, koliko sta sprejela piva od te pivovarne dva imenoma navedena gostilničarja. Ravnatelj pivovarne pa se ni oziral na ta poziv. Zato je davčna oblast naložila pivovarni prvič 20 K globe s pozivom, da naj se odzove prvotnemu pozivu najkasneje v osmih dneh, ker jej bo drugače naložena še nadaljna globa. Ker pivovarniško ravnateljstvo le še ni hotelo dati zahtevanih podatkov, je davčna oblast naložila pivovarni nadaljno globo 50 K. Proti naložitvi teh glob se je ravnateljstvo pritožilo in končno je prišla zadeva pred upravno sodišče, kjer se je naložitev glob razveljavila. Upravno sodišče se je namreč oziralo na navedbe ravnateljstva pivovarne in sicer, da bi pivovarna mnogo trpela na kupčiji, ako bi se odzvala pozivu, ker bi jo gostilničarstvo, ki bi zaznalo za to, gotovo pričeli bojkotirati. Razven tega je pa ravnatelj še povdarjal, da bi bil gotovo odpuščen iz službe, ako bi se bil pokoril temu pozivu, kajti akcijonarji pivovarne, ki so večinoma inozemci, bi mu ne mogli kaj takega odpustiti.
Uvoz francoskega in italijanskega vina. Predsedstvo državne zveze gostilničarskih zadrug na Dunaju je vložilo na poljedelsko ministrstvo dobro utemeljeno vlogo, v kateri se naproša, da naj bi se olajšali predpisi glede uvoza francoskih in italijanskih vin v Avstrijo. Slaba vinska letina je namreč tako udarec za vinogradnike kakor za gostilničarje. Ker je vino zelo kislo, ga gostje ne marajo piti posebno in vsled tega segajo bolj po pivu. Tako je lahko mogoče, da se skoraj odvadijo vinu. To pa bi bil za vinogradnika hud udarec, ker bi ne mogli tako lahko razpečati v bodoče svojega pridelka. Radovedni smo, kaj bo poljedelsko ministrstvo ukrenilo vsled te vloge.
Davek na vino in mošt. V tej zadevi smo poročali v predzadnji številki, da je vložila ljubljanska gostilničarska zadruga primerno vlogo na ravnateljstvo vžitninskega urada. Danes nam je dodati k temu poročilu še, da je podnačelniku zadruge, ki je interveniral v tej zadevi, bilo dano sledeče pojasnilo. Za mošt se obdači tudi po 10 novembru tako novo vino, ki je res še mošt. Termin tukaj ne odloča, marveč kakovost vina, oziroma mošta. Zato se tudi pred 10. novembrom obdači novo vino, ki je pokipelo, kot vino in ne kot mošt.
Obrtniški koledar za leto 1913. je tudi letos izdal in založil oficijal trgovske in obrtniške zbornice gosp. Hauptmann. Od prejšnjih izdaj se razlikuje v toliko, da je spopolnjen z obrtniškim knjigovodstvom. V nabavo ga priporočamo zlasti tistim gostilničarjem, ki se razven z gostilniškim pečajo še s kakim
drugim obrtom. Koledar stane 70 h in se dobiva pri založniku ter po knjigarnah,
Ljubljanski grad in gostilničarstvo. Pišejo nam: Nekdo se je pred kratkim prav toplo zavzemal v „Slovenskem Narodu“ za to, naj bi se otvorila na ljubljanskem gradu moderna restavracija, ki naj bi bila velikanska privlačna sila za vse občinstvo, zlasti pa za tujce. Pri tem samoposebi umljivo udari tudi po ljubljanskih razmerah in trdi, da Ljubljana ne nudi tujcem nobenega razvedrila in nikake zabave ter da je sploh pogrešati v tem oziru podjetnosti. Dotičnemu dopisniku se končno tudi toži po koncertih, katere je dajal svoj čas prejšni restavrater v hotelu „Tivoli“. Ker ni podjetnosti, ni pričakovati ugodnega razvoja. Kot ljubljanskemu gostilničarju se mi zdi umestno podati k tem izvajanjem nekaj svojih misli. Ideja restavracije na ljubljanskem gradu, združene z vspenjačo je gotovo lepa, toda za enkrat tudi gotovo prezgodnja. Primerjati to restavracijo z restavracijo na graškem gradu ali s podobnimi restavracijami na Južnem Tirolskem nikakor ne gre. ker so pogoji za obstoj in razvoj take restavracije tam vse drugačni kakor v Ljubljani. V prvi vrsti je treba vpoštevati število ljubljanskega prebivalstva in pa njega navade. Ako bi se na gradu otvorila taka restavracija, bi spočetka, recimo skozi dva meseca ljubljansko občinstvo kar norelo za njo, po dveh mesecih bi se pa po stari navadi oliladilo prvotno navdušenje in končni rezultat bi bil, da bi imeli v Ljubljani eno za obstanek se na vse kriplje borečo restavracijo več. — Res prihaja sedaj v Ljubljano na leto skoraj do 80.000 tujcev in s temi je treba računati. Ako natančneje zasledujemo, kdo so ti tujci, ki prenočujejo v Ljubljani, najdemo, da je najmanj 800 o od njih prišlo v Ljubljano po opravkih in kupčijah in da že samo vsled tega nimajo nikakega smisla za zabavo in razvedrilo po raznih, navidezno še tako privlačnih restavracijah. Restavracija na ljubljanskem gradu bi se po mojem mnenju rentiraia šele takrat, ko bo imela Ljubljana vsaj še enkrat toliko prebivalcev. Kar se tiče trditve, da Ljubljana ne nudi tujcu nobene zabave in nikakega razvedrila, bi si pač upal temu oporekati. Gledališča, razni koncerti in druge prireditve so pač užitek in razvedrilo. Seveda, takih koncertov, da bi se kdo naslajal pri godbi cel popoldan ali cel večer za 38 h in za to še dobil vrček piva, takih koncertov res ni več v Ljubljani. Zato je pa tudi popolnoma neumesten očitek, da ni v Ljubljani nikake podjetnosti. Za sedanje ljubljanske razmere so ljubljanski gostilničarji še preveč podjetni. Kam privede pri nas prevelika podjetnost in prevelik optimizem v tem oziru, o tem vedo povedati mnogo naši tovariši v radovljiškem okraju, o tem govore razna uradna obvestila v „Laibacher Zeitung“ in razni veliki oglasi po naših dnevnikih prav žalostno povest. V sedanjih zelo žalostnih časih, ko primanjkuje denarja na vseh koncih in krajih, govoriti o premah podjetnosti je enakopo-membno z ignoranco glede narodnega gospodarstva, kajti ravno v tem času je rezervirano postopanje skrajno umestno.
Dobri pivci. Kakor znano, se zvari na Kranjskem letno okrogle 80.000 hi piva, seveda popije mnogo več. Češki gostilničarski strokovni list „Hostinske Zäjmy“ prinaša v zadnjem času med drugim tudi statistiko o tem, koliko se je izpilo v posameznih občinah na Češkem piva. Iz te statistike vzamemo za danes samo nekaj onih krajev, ki so konzumirali skozi celo leto nad 80.000 hi, torej več, kot varijo piva vse kranjske pivovarne. Ti kraji so: Češke Budjejovice s 140.032 hl, Jablonec z 90.164 hi, Vratislavine z 107.501, Most s 105146 hi, Plzen s 179.083 hi, Plzenec s 100.660 hi in Protovin s 140.000 hi letnega konzuma. To pa še niso vsi kraji, marveč komaj 7 mest, ki imajo vsako povprečno toliko prebivalcev kakor naša Ljubljana.
Pritožbe ljubljanskih gostilničarjev. — Ljubljanski gostilničarji se v zadnjem času vedno češčeje pritožujejo, da postopa nasproti njim policija precej kruto. Ako ima kdo le par minut čez policijsko uro odprte gostilniške prostore, že se ga citira na magistrat in tam mu tudi takoj diktirajo občutno denarno globo radi prekoračenja policijske ure. Tudi drugače je vzela ljubljanska policija v zadnjem času gostilničarje precej na piko. Tako n. pr. je pred kratkem nek gostilničar pripeljal domov
sod vina. Hlapec je gospodarju pri vkletenju pomagal toliko, da ga je podpiral pri valjanju soda skozi vežo. Med tem časom je hlapec pustil konja zunaj pred vrati brez nadzorstva in zaradi tega je bil kaznovan s 24 urnim zaporom. Nasprotno pa pravijo gostilničarji, da pusti policija nemoteno nadležno beračenje od gostilne do gostilne in da ravno vsled tega to beračenje močno narašča. Strogost je sicer umestna, toda samo takrat, kadar se nastopa nasproti vsem enako strogo, drugača se smatra in se mora smatrati na gotov stan omejeno strogost za pristranost.
Vsak gost pije rad dobro kavo. To pa napraviš le, če si ji pridejal pristne „Kolinske kavine primesi" iz Kolinske tovarne v Ljubljani. Nobena druga kavina primes „Kolinske“ ne doseza ne glede izdatnosti ne glede dobrote. Samo ona daje kavi dober okus, prijeten vonj in lepo barvo. In ker je poleg tega tudi pristno domače blago, jo vsem prav toplo priporočamo
Kdor želi biti postrežen s solidnim blagom in solidnimi cenami, namreč kar se tiče
perila in manufakturnega blaga sploh, naj si dobavlja blago pri ljubljanski tvrdki Lenasi in Gerkman in gotovo bo tako z blagom in cenami, kakor s postrežbo zadovoljen.
Moderni čas zahteva, da se človek nosi po modi. Največjo izbero nejnovejšega in naj. solidnejšega modnega blaga pa dobiš v naj-večji slovenski trgovini te stroke in ta je P. Magdič v Ljubljani nasproti glavne pošte.
Iz upravništva.
V času od 5. novembra do 9. decembra smo sprejeli vplačilo celoletne naročnine za leto 1912 od sledečih gg.:
977.	) Anton Mrva, gostilničar, Vače pri Litiji.
978.	) Anton Zarnik,
979.	) Fran Ziherl,	„	Skofjaloka. ”
980.	) Fran Bartol,	„	Travnik pri Ribnici.
981.	M. Jalen, gostilna, Kropa.
Rudolf Jereb, gostilničar, Kranj.
983.	A. Ceferin, restavracija, Postojna.
984.	Ivan Piber, župnik itd., Gorje pri Bledu.
985.	Ivan Kristan, gostilničar, Predtrg pri Radovljici.
986.	) Fran Geržina, restavrater, Št. Peter na Krasu.
987.	) Lovro Bratuš, gostilničar, Klenik pri St. Petru.
988.	) Josip Košak,	,	Mirna peč, Dolenjsko.
989.	) Josip Traven,	„	Tacen pod Smarnogoro.
990.	) Josip Petrovčič,	,	Vipava.
991.	) Anton Andlovič,	„	Gradišče pri Vipavi.
992.	) Anton Geržej,	,	Rihemberg, Goriško.
993.	) Fran Windischer,	„	Kandija pri Novemmestu.
994.	) Ivan Lovšin, kavarn ar,	Ribnica.
995.	) Fran Lenče, gostilničar, Kleče pri Ljubljani.
996.	) Josip Hkavc, restavrater, Javornik.
997.	) Zaloga delniške pivarne Žalec na Vranskem,
998.	) Ivan Sušnik, restavrater, Kranj.
999.	) Lovro Marinšek, gostilničar, Naklo pri Kranju.
1000.) Dr. Josip Karlovšek, odvetnik, Celje.
Dobro idoča gostilna,
znana celemu trgu, v dvonadstropni hiši, električna razsvetljava, s kegljiščem in vsemi pritiklinami
SC proda radi rodbinskih razmer.
Več izve pri
7 ofiji Bcihun,
gostih, čarki v Tržiču štu. 46.
Stopnjice, balkoni, ograje,stavbeni okraski, spomeniKi, korita, betonski votli zidaki, po-krivalne plošče, kanalizacije itd.
Kranjska betonska tovarna	Cementne cevi na stroj ali na
tribuč & K-- Ljubljana::::::::::;,::::«;::
Pisarne, delavnice in skladišča na Tržaški cesti. - Telefon št. 297, cementna opeka za dimnike itd.
Priznani krojaški salon za gospode
IVANA MAGD1Ć-A, LJUBLJANA,
Miklošičeva cesta 8, se priporoča za izdelovanje oblek.
Zaloga angleškega blaga.
VILJEM SPITZER
Ljubljana KolizejMarija Terezija c. 11.
Ig Cenj. gostilničarjem in žganjetoinikom pri-
*	poročam svojo veliko zalogo lastno žgane
*	slivovke, tropinovca, drožnika in kranj-'•!• skega brinjevca Specijaliteta Izvrstni kranjski pelinkovec, kakor tudi ruma za čaj.
yffAtyct?).# Vft VTVVtVVti '»tATŽ'itz
flpno!
Priznano najboljše priporoča . Tj jr. c Zagorje ob » \1. Cflurer, Saui. fKranl.)
Za večja naročila izjemne cene! Apnenica ustanov. 1. 1873.
H = Iv. Buggenig = |§
----	sodarski mojster	---
Ljubljana, Cesta na Rudolfovo žel. 5.
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih sodov.
Prevzema tudi vsa v njegovo stroko spadajoča dela po najnižjih cenah.
Solidno delo.	Točna postrežba.
Pristne Ji
"k
jjs kranjske klobase šjf
Sj
^	ma vedno na prodaj
^ Pranje Bogataj, mesar
Železniki, Gorenjsko.
i^Vrč.trč.irč.ir^atr.'ižt-č.pviii

NN
NN
NN
NI
Takoj se da v najem
restavracija,Narodni dom‘ 1vst?auzet:u;
Pogoji in ponudbe je pošiljati pod naslovom: „Narodni Dom“ na roke predsednika Janka Gregorca, Buzet, Istra.
V v
Gričar & Mejač
v Ljubljani, Prešernova ulica št. 9.
priporočata v veliki izberi po najnižji ceni
obleke za gospode in dečke, površnike za gospode in dečke, obleke za otroke, žakete za dame, paleto za dame, plašče za deklice itd. itd.
Nepremočljive pelerine iz lodna ali velblodje dlake (Kamelhaar) v vseh velikostih.

ZIVEestra a lirazailnica. Ijuib —
1 j ari sle a
v Ljubljani, Prešernova ulica 3.
Največja slovenska hranilnica. Prometa koncem leta 1911 614-5 milijonov kron. Stanje hranilnih vlog nad 42 milijonov kron. Rezervni zaklad 1 milijon 300 tisoč kron. Sprejema vloge vsak delavnik. Obrestuje po 41/4°/o brez odbitka.
Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice in mestna občina ijnbljan- | ska z vsem svojim premoženjem in z vso davčno močjo. Poslovanje nadzoruje c. kr. deželna vlada. Posoja na zemljišča in poslopja proti 50o obrestmi in najmanj l|20|o amortizacije. Za varčevanje ima vpeljane domače hranilnike. Posoja tndl na menice in vredn papirje
Ivan Černe tapetniški mojster
Ljubljana, Dunajska cesta št. 28.
Zaloga pihištva 1. Kranj. miz. zad. v Št. Vidu. Izdeluje ter ima v zalogi vsakovrstno tapetniško pohištvo in kompletne oprave za hotele, restaviacije in gostilne. Specialist za prevleko biljarov.
Kdor hoče, da ne pride ob raznih prilikah v zadrego,temu je najnujneje svetovati, da si oskrbi
IVAN KOS, gostilničar in mesar :	= na Vrhniki	—
se priporoča cenjenim gostilničarjem
Brivrtioa
m
Najstarejša domača zlatarska tvrdka. |
Zlatnina, srebrnna, juveli in razne ure.
za naročilo pristnih
kranjskih klobas
Pošilja se jih najmanj 30 kom ä 36 h proti povzetju.
Ravnotam se proda poceni dobro ohranjeni godbeni avtomat.
ENG. FRANCHETTI,
Ljubljana, Sodna ulica št. 1
se priporoča p. n. gostilničarjem.
Popravila in nova dela se izvršujejo v lastni delavnici.
Najnižje cene. Strogo solidna postrežba. Ceniki brezplačno in poštnine prosto
juvelir, trgovec z urami, : : zapriseženi sodni : : : : : :	cenilec : ; : :
Ljubljana. Wolfova ulica 3.
Ed.Ln.ii. zaloga najboljših ur z znamko ,T"0"Fc.
Ustanovljena 1. 1818. Ustanovljena 1. 1818.
PIVOVARNA
MENGEŠ
JULIUS STARE
priporoča svoje izborno vležano marčno, dvojno marčno in bavarsko pivo v sodčkih in steklenicah.
Naročila sprejemajo zaloge:
Ljubljana, Metelkova ulica št. 19, Cerklje na Gorenjskem, Dragomlje, Izlake, Javornik, Ježica, Kamnik, Kranj, Lesce, Medvode, Moravče, Motnik, Rudolfovo, Škofja Loka, Šmartno pri Litiji ali pivovarna v Mengšu.
Hotel „UMION" v zdravilišču Dobrni (Meuhaus) pri Celju se pod ugodnimi pogoji proda.
Promet je izboren, ker leži hotel oddaljen samo 7 minut od toplic. 5 hotelom v zvezi je tudi mesarija. Prikupi se pa lahko tudi poljubno površino posestva k hotelu. Plačilni pogoji in druge podrobnosti pri
hranilnici in posojilnici v Dobrni pri Celju.
P. n. občinstvu se priporoča
Velika zaloga pohištva
lastnega izdelka iz fino suhega lesa.
Najmodernejši izdelki
za hotele, restavracije in vile.
Posebno se priporoča novoporočencem v nabavo popolne hišne oprave.
Proračuni na zahtevo brezplačno. Za vse izdelke se jamči.
MRTEJ QOQRLR, mizar,
Bled.
Vinska trgovina
Ant. Mtiller-ja,
—	— v Domžalah,	—
priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih vin iz dolenjskih, goriških, istrskih, hrvaških in štajerskih vinskih goric, ter zagotavlja točno in solidno postrežbo po primernih cenah.
Vino se dostavlja na dom ali pošilja po železnici.
Žganje — Likerji.
Domača tvrdka. Cene brez konkurence.
Pozor gg. gostilničarjii Raznovrstno destilirano žganje najboljše vrste i in fine likerje dobite pri i
Gabrijelu Eržen i v Zapužah,
pošta Begunje (Gorenj.)
Pozor gg. gostilničarji
Domača tvrdka. Cene brez koukurence.
Žganje
Likerji.
I. gorenjska rastlinska destilacija likerjev in = žganjarna „FL0RUS“
IVAN JEREB SesÄVas
priporoča razne likerje ter domača žganja, sadjevec, češpljevec, brinjevec itd.
Cene sortiranemu zaboju franko kron 471—. Uzorci so na razpolago.
Franc Golob,
mesarija, prekajevalnica in tovarna vsakovrstnih klobas. Šiška pri Ljubljani,
se priporoča p. n. gostilničarjem za naročila.
Pozor!!!
Gostilničarji pozor!
Politiranestole z deskami, boljše stole za gostilne in kavarne, vrtne stole, patentovane zaklopne stole za dvorane in vrtove, klopi, mize, otročje stolčke, kuhinjske stole, mizice za pisalne stroje, stojala za knjige in itd. ponuja po nizkih cenah
8T0LARNA V SODRAŽICI
(Kranjsko).
Gostilničarji, ki nameravajo gostilne na novo otvoriti, naj se v svojo korist obrnejo na imenovano tovarno po ilustrovani cenik, ki se jim brezplačno do pošlje.
Priporočamo svojim tovarišem izborno
m
fi
ii
Ws
marčno,
z malno
dvojnomarčno, ter-in granatno pivo Z
največje slovenske narodne tvrdke:
Delniška družba združenih pivovaren rr: Žalec in Laški trg v Ljubljani
,Marodni hotel'Postoma
renoviran in poveian se priporoča cenjenim posest-nikom notranjske metropole
za obisk
Fran Paternost, lastnik
Fr. P. Zajec, Ljubljana
Izprašani optik In urar
priporoča svojo bogato zalogo švicarskih ur, zlat-
nino in rebr-nino, kakor tudi optičnih predmetov Zaloga gramofonov i n raznih plošč.
Zahtevajte cenik, pošljem ga zastonj.
Štampilje
vseh vrst za urade, društva, gostilničarje itd.
ANTON ČERNE
graver in izdeloval) kavčukovih stampilij.
= LJUBLJANA Stari trg št. 20.
Ceniki franko.
Deset zapovedi za kmeta in deset zapovedi za zdravje dobi zastonj in poštnine prosto vsak gostilničar v poljubnem številu za razdelitev med kmete. Treba le dopisnice z naslovom:
Ub. pl. Trnkoczy, lekarna,
Ljubljana.
g
S
■
= Valentin Mrak-ova =
restavracija
„Pri starem Rimljanu4‘
v Ljubljani, Rimska cesta štev 4.
se priporoča slavn. občinstvu, zlasti cenjenim tovarišem z dežele za obisk. Izborna, zajamčeno pristna vina. — Vedno sveže pivo. — Meščanska kuhinja. — Dobra postrežba. — Zmerne cene.
i
steklarska trgovina
M. Tušek, Ljubljana, Sijjjj
Stari trg 28.
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe
Prevzema vsa steklarska dela pri cerkvah in stavbah.
Najsolidnejša in točna postrežba.
Keglje, kroglje
in razna strugarska dela
se dobi najceneje pri
JOS. OBLAKU, um. strugarju, Ljubljana,
šelenburgova ul. 1.
ktotam 'se popravlja razne fine cigarnike iz bernštajna, morske pene, kosti, roga, lesa itd.
In-steLlsiter ZBr, Sa.3:,
konces. elektrotehnik, Ljubljana, Gradišče 7, se pri poroča p. n. gostilničarjem kot specijalist vsakovrstnih električnih naprav.
Sprejema tudi naročila na deželo.
Tovarna peči in štedilnikov
ANTONA KOVAČIČA
Vič pri Ijubljani štv. 14 in Ljubljana, Sv. Jakoba trg 5 (gostilna g. Kovačiča),
priporočamo cenjenim tovarišem v mestu in na deželi za naročila glede vseh v njegovo stroko spadajočih del.
A.1STT- O-OZRŠE-tova
Restavracija „NOVI SVET“
Ljubljana — Marije Terezije cesta 14.
8e priporoča cenjenim p. n. gg. gostilničarjem z dežele
Priznano dobra vina — Meščanska kuhinja. Točna postrežba.
Priznano najboljše
rdeče in belo vino iz krških goric grajščaka Ivana Globočnika se toči v gostilni
FRANA KAVČIČA,
Ljubljana — Privoz štev. 4.
kjer je na razpolago p. n. gostom tudi najmodernejše kegljišče.

Restavracija „ZLATA RIBA“
Stritarjeva nlica Ljubljana. Ribja ulica.
se priporoča p. n. občinstvu
Zajamčeno pristna vina, sveže pivo, meščanska kuhinja, točna postrežba.
Zmerne cene.
Restavrater: Emil Kržišnik.

Vinska trgovina
= Peter Stepič =
Spodnja Šiška štev. 256.
priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih vin iz dolenjskih, goriških, istrskih in štajerskih vinskih goric.
r	Prva kranjska izvozna pivovarna VrhniKa	gf i m
S	priporoča svoje izborne izdelke.	m m
1	Naročila in želje p. t. odjemalcev sprejema ravnateljstvo na Vrhniki ali pa zaloga v Ljubljani	F
8	Telefon Štev. 282.	IVUH Bajželj KoHzej.	|l
Namizne prte, brisalke, servijete (bele in barvaste), platno za rjuhe brez šiva, zavese, preproge priporoča trgovina
Lenasi & Gerkman
v Ljubljani.
Kamgarn in sukno za moške obleke. Novosti za damske obleke in bluze vseh vrst. Perilna svila, cefir, delen, kreton, rips i. dr.
Za gostilničarje in hotelirje popust.
Umetna knjigoveznica pf. BrCSkvaf
Ljubljana, Francovo nabrežje
priporoča nanovo vpeljano izdelovanje okvirjev in passepartout za slike. Velika izbira okvirjev Tiskanje trakov po najnižji ceni. Zaloga vsakovrstnih elegantnih platnic.
Cene zmerne.	Točna postrežba.
Avg. Agnola, Ljubljana
Dunajska cesta 13.
Zaloga raznovrstnega namizja za gostilne, hotele in kavarne.
Posredovalnica za službe
gostilničarske zadruge v Ljubljani, Gradišče 7 posreduje brezplačno za vse posle v gostilničarskem obrtu in za gospodarje proti pristojbini 60 h.
Tovariši! Gostilničarji! Poslužujte se
te ugodne prilike!
Za gostilničarje in kavarnarje,
električne klavir!e, godbene automate na težalo in silno moč, nov patent, godba na lok žf od 600 K naprej prodaja iz prve roke
8. Kmetetz
v Ljubljani Kolodvorska ul. 26
Spćcialite en montres de Prćcision.
H. Suttner, Ljubljana.
Lastna tovarna ur v Švici.
Tovarniš. znamka
„IKO“
Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine.
Solidna in dobra postrežba.
Ceniki zastonj in poštnine prosti.
Najfinejše planinsko
surovo maslo in sir
priporoča
Mlekarska zveza
javno sklad. Krisper & Tomažič
Ljubljana, Dunajska c 33
^ —............—■ ■■ - ^
I. Kranjska tov. mineral, voda in brezalkoholnih pijač r. z.z o.p.
Slomšekova ulica štev. 27
priporoča običajne pokalice in sodavico.
Nadalje specijalne izdelke prve vrste:
■	ä
■	c
■	3!
■	-s
■	"S
■	c
■	£
■ ^
■ CL
„Nektar“ „Citrolimeta“ „Jabolčni biser' „Malinovka“ „Citronada“
Te vrste pijače se polnijo v patent steklenicah, ter se vsled praktičnega zapiranja tudi v higijeničnem oziru toplo priporočajo p. n. gostilničarjem in občinstvu.
Vse tukaj navedene pijače obstoje izključno iz naravnih sadnih snovi, ter so prave le, ako nosijo naslov zadružne tvrdke.
Cene zmerne!	Stenski plakati na razpolago.
Fotografien! atelier ,VIKTOR' v Ljubljani
Bethovnova ulica štev. 7, poleg „Kranjske hranilnice“,
se priporoča slavnemu občinstvu na deželi za izvršitev modernih portretov.
Sprejema tudi naročila na deželo.
Fr. Stupica v Ljubljani
Marije Terezija cesta št. 1
priporoča svojo ZALOGO najbolje priznanih
slamoreznic, mlatilnic, vratil čistilnic, strojev za košnjo in obračanje sena, blagajne in motorje.
Dalje pumpe in cevi za vodo, vino in gnojnico, peči, štedilnike in poljedelska orodj , kuhinjske potrebščine, omare za led, pipe za pivo in vino, priprave za pivotoč na zrako-tlak, trpežne ročite za prevažanje mleka, traverze, žcležnlške šine, nagrobne križe ter vse ključavničarsko, Kovaško, kleparsko, tesarsko in mizarsko orodje vedno v zalogi.
Kavarna „Leon“
v Ljubljanice vsonoč odprta.
Priporočamo tudi gostilno
PRI „LEONU"
Florijanska ulica 6, kjer se dobi dobra jed in pijača.
V ,Narodni kavarni4
v Ljubljani
igra vsak večer
elitna dunajska damska godba
Za obilen obisk se priporoča
FRAN KRAPEŠ.
LHUUU
tX^CJUUUUU
LW„VV..V"V^.*"Vi^
!k
ji —----------------------------------------------------------------------vt
i
$
i
dl?
r
Modna in športna trgovina P, /BRODIL, Ljubljätlä Nasproti glavne pošte
Svilnato blago, baržuni, pliši in tenčice, čipkasto blago, čipke, vložki, svilnate vezenine, Jabots, fichus damski ovratniki in j kravate, svilnati in baržunasti trakovi, po-zamentrija, porte, žnore, resice, krepince, krepi in flori za žalovanje.
Šerpe iz svile in čipk,
Oprava za novorojenčke, posteljne podloge in odeje za vozičke, sukanec za šivanje, pletenje in vezenje. Dišave, mila in ustna voda. Narodne vezenine, zastave, trakovi in znaki i. t. d.
%WkWkWkWk%WtWMk
Penine volnene in svilnate
bluze
spodnja krila iz batista, klota, listra in svile, hišne halje, predpasniki, vse vrste damskega perila, moderci, pasovi, rokavice, domači čevlji, galoše, nogavice, sol i-čniki, dežniki, štrikane jope, čepice in gamaše za šport, žepni robci, kopalno perilo. Posebni oddelek v I. nadstropju za damske klobuke, slamnike, oblike in vse nakitne predmete za klobuke, pajčolani, žalni klobuki vedno v skladišču i. t. d.
WMWMMkWMkWkWkWk
Oddelek za gospode:
Klobuki, cilindri, slamniki, čepice.
Srajce, spodnje hlače, spalne srajce, pred-prsniki, ovratniki, zapestnice, žepni robci, nogavice, rokavice, kravate, naramnice, podveze, dr. Jagrovo zdravstveno perilo, dežniki, dežni plašči, galose, gamaše, odeje za potovanje, palice, ščetke za obleko, lase in zobe. Za turiste: pelerine, nahrbtnike, dokolenice, gamaše, plezalni čevlji, palice, vrvi, cepini, dereze, aluminijeve posode, thermos. Potrebščine za sankanje, tenis in lovce. — Sokolske potrebščine.
1
I
!
s-------------------	--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------1 ll
Lastnik in izdajatelj: Konzorcij „Gostilničarski Vestnik* rjubljani. — Glavni in odgovorni urednik Alfonz Mencinger. —2Tiska Dragotin Hribar v Ljubljani.