Edini slovenski dnevnik ? Zedinjenih državah :- Velja za vse let . . $3.00 Za pol leta $1.50 GLAS NAiODA List slovenskih delavcev v Ameriki. ^ The only Slovenian Daily in the United States. :-■ ■ ■ Issued every day except Sundays —: and Legal Holidays. ^ 50.000 Readers. TEUTON PIBAEWE: 4687 COETLANDT. Entered m Second-Claw Matter, September 21, 1003, at the Port Office at N«w York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. NO. 200. — STEV. 200 NEW YORK, FRIDAY, AUGUST 25, 1916. — PETEK, 25. AVGUSTA, 1916. TELEFON PISARNE: 4687 COETLANDT. VOLUME XXIV. — LETNIK XXIV. Na balkanskem bojišču so bolgarske čete v ofenzivi. ZAVEZNIKI SO SE ZACELI UMIKATI PROTI SOLUNU. — SRBSKE ČETE SO BILE PRISILJENE U-MAKNITI SE JUŽNO OD KASTORUE. — BOLGARI PRAV DOBRO NAPREDUJEJO. — TEŽKA BORBA OB REKI STRUMI SE JE KONČALA S PORAZOM ZAVEZNIŠKIH ČET. — STALIŠČE RUMUNSKE. — VROČI BOJI SEVERNO OD VALONE. — KONČEN TRACUA ČET OB IZLIVU DONAVE. Paril, Franrija, 24. avgusta. — Danes popoldne je bilo izdano tukaj sledeče poročilo: — Pred desnim krilom zaveznikov se je utrdil sovražnik na levem bregu reke Str ume ter ob obeh straneh ceste, ki vodi proti Seresu. Sovražnik je park rat poskušal prodreti v smeri proti Lumnici, pa smo ga vselej pognali v beg. Ob celi fronti zapadno od Mogieniee stoje srbske čete v ofenzivi. Na levem krilu smo vprizorili vroč napad na višino štev. 150t> in napredovali za kakih pet kilometrov. Osvojili smo par onih postojank, katere nam je bil sovražnik odvzel pred dvema dnevoma. London, Anglija, 24. avgusta. — Poročilo, ki ga je izdalo danes popoldne vojno ministrstvo, se glasi: — Ob doiranski fronti je prišlo do vročih artilerijskih spopadov, dočim infanterija ni stopala v akcijo. Ob Strtimi je razkropila naša artilerija Bolgare, ki so se hoteli utaboriti na levem bregu reke. Sovražna artilerija je obstreljevala most pri Orlaku. Srbi se nahajajo danes na isti črti kot včeraj. Atene, Grško, 24. avgusta. — Kljub temu, da je bilo izdano povelje, da se morajo vse grške čete v Macedo niji umakniti pred prodirajočimi Bolgari, so se grške čete zoperstavile bolgarskim vojakom pri Seresu. Iz vseh strani Grške prihajajo v Solun grški vojaki in častniki, ki izražajo željo, da bi se radi pridružili zaveznikom ter šli nad Bolgare. Med temi prostovoljci je tudi veliko Albancev. Amsterdam, Nizozemsko, 24. avgusta. — Neka dunajska brzojavka naznanja, da se je vršila v sredo seja av strijskega kabineta, ki je trajala skoraj od jutra do večera. Seji je predsedoval ministrski predsednik Stuerkgli; navzoči so bili vsi ministri. Posvetovali so se o balkanskem vprašanju. London, Anglija, 24. avgusta. — Neka tukajšnja brzojavna agentura je dobila iz zanesljivega vira poročilo, da so Rusi koncentrirali veiiko število svojih čet ob bregovih dolenjega teka Donave. Rumunska je koncentrirala svojo armado ob Donavi in ob reki Prut. Sofija, Bolgarsko, 24. avgusta. — Uradno poročilo, ki ga je izdalo bolgarsko vojno ministrstvo, se glasi: Bolgarske čete, ki prodirajo južno od Florine, so zavzele Kastorijo. Premagani Srbi so se začeli na celi črti umikati. Bolgari, ki operirajo v smeri proti Lerini in Vanici, so zavzeli neko važno strategično postojanko v pogorju Malka Nidze. Nadalje smo napadli Srbe ob reki Vardar ter vjeli sedem častnikov in dvesto mož. V gorenjem delu doline Meglenice smo odbili vse sovražniške napade. Srbi so se morali z velikimi izgubami umakniti. Pri nekem francoskem polkiL, ki se je udeležil bojev 21. t. m., je padlo nad tristo vojakov. Južno od Drame smo naleteli na nek angleški šva-dron, katerega je spremljal oddelek kolesarjev. Takoj ko so padli prvi naši streli, so se začeli Angleži umikati proti Orfanu. Berlin, Nemčija, 24. avgusta. — Vrhovno poveljstvo nemške armade poroča, da so se Srbom izjalovili vs napadi pri Djermatugri. Vsa poročila o zavezniških zmagah so izmišljena in brez vsake podlage. Berlin, Nemčija, 24. avgusta. — Iz poročila, ki ga je izdalo bolgarsko vojno ministrstvo, je razvidno, da so doživeli zavezniki dne 21. avgusta ob reki Strumi grozen l>oraz. Na bojišču so pustili 4,000 mrtvih,, veliko strojnih pušk in precej drugega vojnega materiala. Francoski napadi niso imeli zadnje dni nobenega uspeha. To bo najbrže tudi vzrok, da poroča vrhovni poveljnik zavezniških čet, da so zavzeli zavezniki razne postojanke, katere so bile pa že dolgo prej v njihovih rokah. Berlin, Nemčija, 24. avgusta. — Avstrijski generalni štab poroča, da je prišlo v Valoni v Albaniji do manjših spopadov. Italijani so žrtvovali precej vojakov, dosegli pa niso ničesar. Nekemu našemu zrakoplovcu se je posrečilo izstreliti dva italijanska aeroplana.' Berlin, Nemčija, 24. avgusta. — Kljub temu, da zavezniki neprestano pripovedujejo, da so na Balkanu v ofenzivi, so faktično le v defenzivi in se neprestano umikajo. Grško prebivalstvo se je precej pomirilo. Prepriča-da bodo dobili nazaj vse ono ozemlje, kate- — *......—................... Navdušenje v Nemčiji. V Nemčiji je veliko veselje, odkar se je vrnila "Deutschland" — Odlikovanje. Bremen, Nemčija, U4. avgusta Danes je cela Nemčija skoro pijana veselja, da se je trgovski sub-marin "Deutschland" srečno vrnil v svuje domače pristanišče. Ko se je "Deutschland" prika zala, so ji šli nasproti vsi čolni, ki so se nahajali v luki. in jo potem spremili v pristanišče. Kapitanu in moštvu je vse čestitalo in jih pozdravljalo kot naj večje junake domovine. Na čoln ni smel nihče drugi kot dva ravnatelja dotičnc družbe, katere je last submarin. Ko se je zvedelo, da je submarin srečno vdrugič preplul morje, so vsi časopisi izšli v posebnih izdajah. Vse je bilo tako veselo kot bi Hindenburg dobil največjo zrna go. — Kapitan je dobival od vseh strani številne brzojavke. Kapitan Koenig in moštvo je ze lo hvalilo Amerikance, češ, da so jih dobro sprejeli, kakor tudi, da se ameriška vlada strogo drži vseh nevtralnih pravil. Jutri se bo sestal s kapitanom cel regiment nemških, ameriških in drugih žurnalistov. Poročila naznanjajo, da -bo te dni prišlo v Bremen več visokih oseb, kakor prineov, diplomatov itd. — Stari grof Zeppelin je naznanil, da bo osebnop ozdravil kapitana in moštvo. Prišli bodo tudi sledeči ugledni Nemci: nadvojvoda Oldenburg, admiral von Scheer, državni tajnik, Helfferich. Krupp in dr. Kajzer Viljem je poslal Koeni-gu brzojavko, v kateri mu čestita. Koenig in moštvo bo gotovo visoko odlikovano. Iz Avstro-Ogrske. Boji z Italjani. Iz ogrskega parlamenta. — Madžari pravijo, da bodo zanaprej malo borj ponižni. — Vodja opozicije. BRANILEC GORICE. Nemški socialisti v Ameriki in Liebknecht. Tukajšnji nemški socialisti so pričeli s pripravmi za demonstracije, s katerimi bodo pokazali svoje simpatije s sodrugom dr. Karlom Liebkueehtom, katerega se je, kot je bilo poročano, obsodili na štiri leta. V New Yorku se bo danes vršila konferenca, pri kateri bodo socialisti celo stvar ukrenili. Norman Angeli ni v ječi. London, Anglija, 24. avgusta. — Poročilo, ki je došlo iz Berlina, da je Norman Angeli, angleški pacifist, v ječi, ne odgovarja resnici. Angeli je že prestar za vojaško službo. DENAR SE LAHKO ODPO&LJE V STARO DOMOVINO TUDI PO BREZŽIČNEM BRZOJAVK. Cena kronam je ista kot pri navadnih pošiljatvah; le za naslov se računa o5 centov za vsako besedo. Najboljše je, da se nam pošlje $4 za vsak naslov; ako bo kaj preveč, ali kaj premalo, bomo poslali nazaj ali pa sporočili, da se Se dopošlje. Zdaj je mogoče poslati le okro-Zle »vote, kot naprimer: K100, 200. 300 itd. do K 10,000. Brezžične pošiljatve gredo vse v Nemčijo, od tam se pa pošljejo de larne nakaznice po pošti na zadnje mesto. Natančno smo poizvedel!, da take pošiljatve dospejo primeroma hitro za sedanje razmere. — Zgodi se pa kaj lahko, da pofiiljatev traje tudi dalj časa in to, ako se napravijo napake pri brezžičnem brzojavu; denarja se ne more izgubiti, pač pa je mogoča zakasnitev, ako ze urine kje n«. paka. Kdor zeli poslati na ta način denar ▼ staro domovino, mora natančno napisati naslov in dodati: polije naj m po brezžičnem brzojavu. Denar za brezžične brzojavke pošljite po postnem Money Orderu aU pa gotov denar v priporočenem pismu, ne pa potom privatnih čekov. Ob južno-tirolski fronti so se zopet zčeli spopadi med Avstrijci in Italjani. — Na Primorskem. Amsterdam, Nizozemsko. 24. avgusta. — Danes $e je vršila zelo zanimiva seja ogrske poslanske zbornice. Grof Apponyi je v imenu opozicije izjavil, da ne bodo člani opozicije v bodoče nič več kritizirali stališča, ki ga bo zavzela vlada napram zunanjim zadevam. Rekel je, da so opozicioualei popolnoma zadovoljni s sedanjim vojaškim položajem te rse strinjajo z nemško vlado, ki je iinenovafa generala Hindenburga vrhovnim poveljnikom avstrijskih, ogrskih in nemških čet na vzhodni fronti. Opozicija se v vseh vojaških zadevah popolnoma strinja z vlado in ji izreka popolno zaupanje. Zatem je ministrski predsednik grof Tisza v dolgem govoru odo-brval ta korak in se zahvalil za zaupanje. Rim, Italija, 24. avgusta. — Generalni štab italjanske armade je izdal sledeče poročilo: Ob juino-tirolski fronti so se zopet vneli vroči boji. — Sovražniku se je po hudih naporih posrečilo zavzeti našo pozicijo pri Cima di Cecce, ko smo pa vprizorili protinapad, se je moral s težkimi izgubami umakniti. Pri Monte Cauriol se vrše vroči artilerijski spopadi. Naši zrakoplovei prizadevajo sovražniku veliko škodo. Bern, Švica, 24. avgusta. — Iz Avstrije je dospela sem brezžična brzojavka, ki naznanja: Pred vojnim sodiščem v Celovcu se je moral zagovarjati general Riedel, ki je branil Gorico pred sovražnikom. Sodišče je prišlo do zaključka, da ni bil upravičen prepustiti mesta sovražniku. Riedlu so odvzeli generalno čast in ga odpustili iz armade. (Vojaka, ki zaspi na straži, o-besijo, generala, ki izroči važno strategično mesto sovražniku, pa pošljejo v penzijo. — To je dvojna mera, s katero meri Avstrija pravico. — Op. ur.). Norveški parnik potopljen. London, Anglija, 24. avgusta. — Lloydi poročajo, da je bil potopljen norveški parnik "Velox" — Moštvo se je rešilo. Danski parnik zaplenjen. London, Anglija, 24. avgusta. — Poroča se, da je nek nemški tor-pedni rušilec zaplenil danski parnik "Thames", ki je vozil ies. Paraliza. Tekom včerajšnjega dne se je pojavilo 109 uovih slučajev, 31 jih je pa umrlo. Dr. Emerson, zdravstveni komisar je naznanil, da je največ bolnikov izpod šestnajst let, toda tudi nad dvanajst jih je precej. Paraliza v Philadelphiji. Philadelphia, Pa., 24. avgusta. -Pojavilo se je zopet 23 slučajev v enem dnevu, 12 otrok je pa umrlo. Dozdaj je bilo v tem mestu vseh skupaj 364 slučajev; umrlo jih je pa nad sto. Avstrijski kabinet. Amsterdam, Nizozemsko, 25. av gusta. — Neko poročilo iz Dunaja se glasi, da je bil avstrijski kabinet enajst ur pri seji, in sicer od 10. ure zjutraj do devete zvečer. Vsi ministri so bili pričujoči. Podrašenje kruha. San Francisco, CaL, 24. avgusta. Tukaj se je podražil mlečni kruh na lOt. Hlebi, ki so stali dozdaj 5c, so za poldrugo unčo lažji. Tirpitz in U-čolni. Tirptiz pravi, da bi obnovil voje-vanje s submarini, če bi si s tem prav nakopal novega sovražnika. _,........ Washington, D. C'., 24. avgusta. James W. Gerard, ameriški poslanik v Berlinu je danes poslal državnemu tajniku Lausingu dolgo poročilo, v katerem pravi, da je admiral Tirpitz izdal "manifest", v katerem pravi, da je potrebno, da Ne mčija obnovi vojevanje s podmorskimi čolni. Von Tirpitz je bil, kot znano, mornariški minister. Kljub temu. da ni manifesta izdal kot uradna oseba, je vseeno mogoče žnjiin veliko dosegel, kajti on ima zelo velik upliv. Državni uradniki niso hoteli dati o poročilu nobenega natančnejšega poročila. Splošno mnenje pa je, da ni pri Tirpitzovem manifestu popolnoma nič uradnega, temveč, da je vse skupaj le zadeva Mornariške lige, vendar kljub temu je stvar taka. da je vredna, da se ji posveča kolikor mogoče veliko pozornosti. Zadnji čas je Nemčija očitno pre-krševala svojo obljubo, da ne bo več uepostavnim potom potapljala sovražnih in nevtralnih parnikov. Ko so Združene države stopile na prste Nemčiji in zahtevale oil nje, da prekine z uepostavnim vo-jevainjem pod morjem, je Tirpitz odločno nasprotoval nemškim diplomatom, ki so se uklonili zahtevam predsednika Wilsona. Kajzer je od Tirpitza pozneje zahteval, da odstopi, kar je admiral tudi storil, nakar je pričel s svojo propagando med narodom. "Bremen" je na sredi morja. London, Anglija, 24. avgusta. — Nemški trgovski submarin "Bremen" je baje, kot se poroča iz Ko-danja, na potu proti Združenim državam. Nahaja se zdaj najbrže nekako sredi morja. Ta ko je baje rekel ravnatelj družbe, katera Iastuje "Bremen". On je dobil od submarina brezžično brzojavko, v kateri pravi kapitan, da bo v petih dneh v Združenih državah. Pozor pošiljatelji denarja! ▼■led negotovega dostavljanja pošto, ki Je namenjena is Amerike r Avstrijo in Kemčljo ter narobe, ■prejemamo denarne pošiljatve do preklica le pod pogojem, DA SE 78 LED VOJNE IZPLAČAJO MOGOČE Z ZAMUDO. DENAR NE BO V NOBENEM SLUČAJU IZGUBLJEN, ampak nastati za-monajo le zamude, m jamčimo n vsako denarno poiiljatev toliko časa, da se izplača na določeni na. »lov. Istotako nam jamčijo zanesljiva ameriške banke, s katerimi cmo sedaj v zvezi radi vojne in ljanjm denarja. Oene e • K f K 1 5.... .85 | 120____ 16.20 10.... 1.50 | 130____ 17.55 15____ 2.20 | 140.... 18.90 20____ 2.85 j 150.... 20.25 25---- 3.55 j 160____ 21.60 30____ 4.20 j 170.... 22.95 35.... 4.90 j 180.... 24.30 40.... 5.55 j 190.... 25.65 45____ 6.25 j 200____ 27.00 50.... 6.90 | 250.... 33.75 55.... 7.60 | 300.... 40.50 60.... 8.25 j 350.... 47.25 65.... 8.95 j 400.... 54.00 70____ 9.60 j 450.... 60.75 75____ 10.30 j 500.... 67.50 80____ 10.95 j 600.... 81.00 85.... 11.65 j 700.... 94.50 90____ 12.30 | 800____ 106.00 105.... 13.50 j 900.... 121.50 110.... 14.85 j 1000.... 132.00 Osemurno delo. POPOLNA ZMAGA JE DELAVSTVU BAJE ZAGOTOVLJENA. — MAGNATI ZAHTEVAJO, DA SE JIM DA PRAVICO POVIŠATI VOŽNJE CENE. — DELAVSKI VODITELJI SO OPTIMISTIČNI. Washington, D. 24. avgusta. — Splošno mnenje je da bodo jutri železniški kapitalisti, ko bo solnee že precej visoko, prišli pred predsednika Wilsona in mu naznanili, da se udajo delavski zahtevi. Delavski voditelji se niso pri tem popolnoma nič u-klonili, temveč vstrajajo še vedno na istem stališču, namreč*, da se jim takoj pripozna oseinurno delo, ne da bi se jim kaj odtrgalo od sedajnih plač, ki jih dobivajo za de-seturno delo. Kar se tiče plače za cezurno delo, bo pa rešila vladna komisija. Za to plačo delavskim voditeljem lii toliko. Mr. Garretson, predsednik delavske stranke, je, kakor tudi drugi delavski uradniki, zelo optimističen. Magnati so že večkrat ponovili, da se bodo uklonili le, ako se jim bo privolilo, da bodo povišali cene prevažanju potnikov in blaga. Predsednik Wilson je rekel, da bo to prišlo pred meddržavno komisijo in da jih bo v tem podpiral. Dalje zahtevajo magnati, da bi kongres upe-ljal tako postavo, ki bi v bodoče vsako tako stavko preprečila, naprimer nekaj sličnega kot imajo v Kanadi. S tem hočejo namreč toliko doseči, da bi odvzeli delavstvu pravico stavkati. Predsednik Wilson jim je dal razumeti,' da se ne strinja z nikako postavo, ki bi odvzela delavoem pravco do stavke, pač pa bo celo stvar izročil kongresn. Wilson jim je odkrito povedal, da jim ne more za nobeno stvar garantirati, ker vse je v rokah kongresa; kar bo kongres ukrenil, temu se bodo morali ukloniti. S tem seveda kapitalisti niso zadovoljni. Delavski uradniki.se kongresovili ukrepov popolnoma nič ne boje, kajti vedo, da bo kongres prej petkrat premislil predno bo kaj ukrenil proti organiziranemu delavstvu. Kar se tiče povišanja prevažalnih cen na železnicah, so delavski uradniki izjavili, da jih to popolnoma nič ne briga. Naj napravijo karkoli hočejo, potem ko jim bodo enkrat privolili, kar zahtevajo. Danes je bilo v Washiiigtoiiu sicer malo hladneje, toda v Willard hotelu so železniški kapitalisti gotovo krvavi pot potili. Sommesko bojišče. FRANCOSKI USPEH PRI MAUREPASU. — ANGLE-SKI NAVAL NA NEMŠKE POSTOJANKE JUŽNO OD THIEPVALA. — HUDI BOJI. — V BOJU Z BAJONETI SO FRANCOZI VJELI 200 MOŽ. Ker ee zdaj cene denarju skoraj vsak dan menjajo, zmo primorani računati po najnorejiili eenah in bomo tndi nakazovali po njih. — Včasih ee bo zgodilo, da dobi na-slovnik kaj več, včazih pa tndi kaj manj. Lizt dospe na zapad ponavadi par dni kazneje in med tem, ko doM naslovnik Ust v pri a- — Pariz, Francija, 24. avgusta. — Francoske in angleške čete so danes zvečer zvečer napadale in napredovale na dveh točkah somineske fronte. Francozi so spodili iz vseh zakopov pri Maurepasu nemške čete, zdaj imajo Maurepas takorekoč pred nosom. Angleži so tudi nekoliko napredovali, in sicer pri Thiepvalu, kjer so zavzeli par zakopov in tako prišli 300 jardov bližnje mesta Nemci pri Maurepasu pošiljajo na Francoze ogenj, da jih tako ovirajo pri utrjevanju novih pozicij. Pri višini štev. 121 so francoski vojaki vprizorili ba-jonetni napad na nemške postojanke, v katerem so imeli toliko uspeha, da so vjeli 200 sovražnih vojakov ter zaplenili več strojnih pušk, kakor tudi drugega vojnega mate-« rijala. Francozi so tudi nekoliko napredovali proti Comble-su; medtem pa Angleži ogrožajo nemške postojanke pri Guinchf-ju, vsled česar je Coinbles v veliki nevarnosti od dveh strani. Guillemont je že tudi skoro čisto obkoljen. Dopisnik "La Libre" poroča, da se vrši grozno streljanje na celi fronti od Vermadovillersa do Lionsa in naprej od Chaulnesa in Roye-a do Lassigny-ja. Uradno poročilo francoskega vojnega urada se glasi, da so Francozi odbili več sovražnih napadov; istotako se na nekem mestu glasi tudi poročilo angleškega vojnega departmenta, ki je danes došlo sem. Nemci so imeli baje velike izgube. Pri Verdunu so poskušali Nemci osvojiti ozemlje pri Fleury-ju n Tliiaumontu, toda uspeha niso imeli niti najmanjšega, pač pa velike izgube. Berlin, Nemčija, 24. avgusta. — Nemško uradno poročilo glede bojev ob Soinini se glasi: — Na severnem delu Somme je sovražnik včeraj na novo poskušal doseči kak uspeh. Angleži so napadli pri Thiepvalu in Pozieresu, Francoz pa pri Maurepasu, toda vse smo uspešno odbili. Njihove izgube so bile velikanske. Pred Verdunom so se pri Fleury-ju in Thiaumontu vršili hudi boji. GliAS NARODA, 25. AVG. 1916. "GLAS NARODA" ' (So!Mh ZMDtr.l . VLOTmo munm oo. t n iwwtiMi > Tort Otty. ■. *< rftUm Uot m frOi 1 I™ taMtoltawIod^ 400 , bmU) How lori-, &0Q ■ mnil.—w« 4J0 1-70 •mbAB RABODl" labaja rak tea nedelj ta prasalkov. "fl L A I NARODI11 ("Vat* c« tU« Peoplo") iaj anpt Bodal Holiday«. yearly 9SJM. ■ vodplM te irloMoM«. M uacorott p« kaj« naročali d« m aia tudi prejiaje M-da hitraJe mb SSilOTOjkS. undlU H »DA« «097 OortlsadL Usodne posledice. Tako v javnem kot privatnem življenju je najti stvari, ki privedejo, kadar so se enkrat pričele, do posledic, katerim ni mogoče biti kos. To velja se prav posebno za javno življenje. Dobro primero nam nudi v tem ».lučaju razširjanje militarizma, ki se skriva pod manj usodno zvenečim imenom pripravljenosti. Za sedaj Se ne stojimo pred dovršenim dejstvom. He vedno smo mnenja, da bo mojroče izločiti zadnjo kon-sekvenco, namreč splošno vojaško dolžnost. Tako predsednik kot skoraj vsi Mani kongresa se v dobri veri bore proti domnevi, da hočejo uvesti tukaj isti militarizem, ki je prinesel v zadnjih časih Evropi toliko zla. In kljub temu tirajo vsi in predvsem predsednik sam brez podpore po poti, na katero so se enkrat napotili. Od koraka do koraka morata predsednik iu njegova vlada dajati militarizmu koncesije če hočeta ali ne. Pripravljenost ima svoje neizbežne posledice, katerim se ni mogoče izogniti. To se je videlo takoj v prieet-ku, ko so se pojavili prvi predlogi za pomnožitev armade in ojačenje mornarice. Zahteve in dovolitve so postajale vedno večje. Militarizmu sovražni in na varčnost navajeni demokrati vidijo v oboroževalnem hujskanju meščanskega časopisja glas naroda, ki jim je na vse potreben za predstoječe volitve. Naravna posledica tega je. da tekmujejo z republikanci, kdo bi mogel l>odariti narodu čimnajveč vojakov in mu naložiti čimveč bremen. Ko so demokrati v poslanski zbornici porezali par miljouov od preveč radodarnih dovolitev sena ta za mornarico, je predsednik Wilson uporabil ves svoj upliv, da spravi poslansko zbornico zopet k pameti. — To je isti predsednik, ki je v pričetku vojne izrekel sledeče besede: — Jaz ne bom trpel, da bi se A-merika nalik Evropi izpremenila v vojaško taborišče. Po tem tiru gre naprej in da je temu tako, nam kažeta dva slučaja iz najnovejšega časa. Nori armadni postavi se je dostavilo amendment, potom katerega se je razveljavilo določbo, da so vpokojeni častniki podvrženi vojaškim zakonom. Posledica te določbe j« bila, da si noben vpokojeni ni upal kritizirati svojih bivših predpostavljenih ali pa red v armadi in mornarici. Naravnostni povod za ta amendment je bil spor generalnega majorja Ainsvrortha z generalom Woodom. V tem slučaju je bil prvi alabejši ter je stopil valed tega v pokoj. Ko je hotel nato obelodaniti knjigo, ▼ kateri je razkril veliko alabih strani t vojaški upravi, so knjigo prepovedali na podlagi voj- je wstaa- mmmM^M- ma upravičen. Krivica je le ta, da hočejo take važne stvari urediti potom amendmenta h katerikoli postavi, ne da bi imelo občinstvo, kaj pojma o važnih izpremembah. Na podlagi tega dostavka je ve-tiral predsednik celo armadno postavo ter zahteval, da se jo sprejme še enkrat' brez tega amendmenta. To se bo tudi zgodilo. Predsednik Wilson pa ni yetiral te postave, ker hoče imeti urejeno to tako važno zadevo. Vetiral jo je, ker baje nasprotuje duhu pripravljenosti in ker baje slabi to vojaško pripravljenost. Predsednik pravi med drugim, da tvorijo vpokojeni častniki del armade in zadnja postava v narodno obrambo je avtoriteto predsednika nad temi vpokojenimi Častniki še izdatno zvišala. Dokler pa ta postava obstoji, bi bilo napačno odreči predsedniku sredstva, da pokliče vpo-kojene častnike na podlagi vojnih določb na. odgovornost. Tu imamo slučaj, kako se hoče v tej prosti deželi vdušiti vsako prostost naziranja in vsako se tako upravičeno kritiko o vojaških zadevah. Vse to se vrši v imenu priprav-ljanosti ali militarizma. Še en dogodek. — Ko se je razpravljalo o pridobitvi danskih o-tokov v zakadili Indiji, se je izrazil vojni tajnik Baker, da so ti otoki v strategične svrhe neobhodno potrebni, da ni za to nobena cena previsoka in da je pričakovati še na-daljnih sličnih nakupov. Kot znano, pride človeku tek med jedjo. — O predlogu v senatu, da naj se vpraša prebivalsttvo otokov za mnenje, se ni hotelo pri vladi ničesar vedeti in danski mi-aisl :r za zunanje zadeve je dne 11. avgusta v danskem državnem zboru na tozadevni predlog izrecno izjavil, da noče vlada Združenih držav o tem ničesar vedeti. To je storila vlada, na koje čelu stoji predsednik Wilson, ki je dne 27. maja 1.1. izjavil na banketu neke mirovne družbe: — Vsak narod ima pravico izvoliti si gospocLstvo. pod katerim hoče živeti. Tudi to lepo načelo je šlo rakom žvižgat in so ga vrgli med staro šaro, kajti to zahteva militarizem. A^fc A^A A^A A^A A^A A^. COPYRIGHT UNDERWOOD «. UNDERWOOD, H. V. GENERAL PERSHING. Društvene vesti. To soboto, dne 26. avgusta, se Ji Si Ki Jb Ker smo že prod v rat m i desete Ozdravljen biti od mehnrnega katarja, bolnih ledic, pečenje urina, zgubo semena, želodieuib bolezni ln revmatizma. pomeni za vsakogar pravo srečo. Ako se hočete ozdraveti, od teh kroničnih bolezni, pi-Site za poj« na: J. F. DOLENC, P. O. Box 67, Detroit, Mich. .♦A A?A A#a A^A A^A A<>A jBt A^tAAA Veliko sem že čital raznih dopisov in izprevidel, da je veliko zanimanje za prihodnjo konvencijo naše J. S. K. Jednote. V prvi vrsti prosim vse gospode uradnike in delegate na prihodnji konvenciji, naj delajo previdno v vseh točkah pravil, posebno pa. kar se tiče bolniške podpore. To je skoraj glavna stvar, za kar se dopisniki najbolj zanimajo in podporo tako povišujejo, kot da bi bil •četrtdolar ali poldolar brez veljave. Ravno zaradi bolniške po-dpore je bilo največ prerekajija pri društvih, dokler so društva sama izplačevala bolniško podpo ro, zdaj pa pobijajo centralizacijo. Skupnost je povsod najboljša, taraj se podplrajnio skupno in delimo si skupno. Naravnost sean pa jaz zoper povišanje bolniške podpore. (Je so pa le sklene višja podpora in seveda v dva razreda, vami priporočilu, da bi vsi člani mesečna seja'gl. konvencije J. S. K. Jednote, J. S. K. Jednote plačevali za $1 enakega sajno-jželi tudi naše društvo izraziti svo-'podpore na dan v eno iii isto bla-p. društva" vjje mnenje, kaj bi bilo v napredek gaj 110 kak< bode vršila redna tukajšnjega 4'Slov stojnega boln. podp. društva" vjje mnenje, kaj bi bilo v napredek gajno kakor dosedaj. Udje, kate navadni društveni dvorani Beet-!Jednote in posameznih postaj. ri bodo pristopili za na dan, hoven Hali, 210 5. St., New York.j 1. Centralizacija naj ostane injnaj pa ustanove posebno na-klad-Ker je na dnevnem redu več važ-J bolniška podpora ravnat »ko. Sa-(no blagajno. Kolikor več bodo nih točk, tako glede letne veseli-1 mo bolnike se mora bolj strogo notri nanosili. toliko več bodo ve "vinske trgatve", ki se bo vr-;nadzorovati, šila tretjo soboto v oktobru, ter "petletnice" društvenega obstoja, ki je dolo-oena za iil. decembra t. L. je želeti, da so članstvo te seje polnoštevilno udeleži. j bodo lahko bolniki ven dobili. Ni- 2. Za snirtnino naj bo še en raz- kakor pa ni pravilno, da bi bili red za ij>250; botLuiška podpora $2, vsi udje pri naftcladni blagajni na dan do 4"). leta, ne čez. • ■1. (Jlasilo naj ostane tilas Xa- blagajni prizadeti. Da bodo vsi sobratje vedeli, zakaj sem tako odločno zoper povi- Dstroit, Mich. — lz mnogih dopisov v Vašem cenjenem listu sem izprevidel, da g. Hočevar čez mero hvalisa tukajšnje razmere. Delavske razmere so sicer dobre, ali to še ni vse, ako ubogi delavec dela samo za hrano in stanovanje. V dveh letih kot sem jaz tu in ne par mesecev, kakor g. Hočevar, sem izprevidel, da se po drugih državah oziroma naselbinah boljše izhaja nego tu. Res je, da je mnogo srečnih, 'kateri delajo pri Fordu in da imajo dobro delo, ali mnogo je tudi Fordovih delavcev, ki se pritožujejo. Po drugih tovarnah pa delo ni stalno. Dela se od 8 do 12 ur na dan, navadno pa še več, kajti tudi avtomobilski m a gnat i znajo izrabiti -moč delavca. Med se pa ne liže tu. kakor pravi g. Hočevar. Mnogo jih je že prišlo sem iskat dela, ali odšli so, ne da bi en dan delali. Seveda denar se pa tu lahko potrati kakor malokje v drugem mestu. Hrane iu stanovanja pa pri Slovencih sploh ni dobiti. Toliko v pojasnilo rojakom sirom Amerike. — S pozdravom Branko Strmšek. Sheboygan, Wis. — Delavske razmere so bolj srednje; plača je na odvisna od prostora in delavca. — Poročati imam žalostno novico, namreč, da je rojakinja Frančiška Modie, rojena Bač, dne 17. avgusta, previdena s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspala. Ranjka je bila stara 18 let iu 10 mesecev. Tukaj zapušča žalujočega soproga in pet mesecev starega sinčfka, stariše, sestro in strica. Pogreb se je vršil 19. avg. na katoliško pokopališče. Kako je bihi ranjka priljubljena med tukajšnjimi Slovenci, je pokazal njen pogreb. Pokojna je bila pevka v slovensik cerkvi sv. Cirila in Metoda in tudi članica ženskega društva 'Kraljica majnika' št. 157 K. S. K. J. ter dramatičnega (kluba. Žeuako društvo ' Kraljica majnika" se je udeležilo pogreba v polnem številu. Gmljivo je bilo videti, ko so sosestre umrlo spremljale zadnjič v eerkev in na pokopališče. V naši naselbini ni bilo med Slovenci talko lepega pogreba kot je bil ta. Toraj, rojaki in rojakinje, pristopajte le dru-št vam m Jednotam, ker nihče nc ve. kje ga čaka bela žena. Sorodnikom izrekam sožalje. Tebi, neporabljena rojakinja, naj bo lah- flNjififtl-IL tof* ..... ^lJIJ^.-..^ .. ' roda. 4. Članice, katera bivajo v stari sanje bolniške podpore, svetujem Kot se nam poroča, priredi dru-j domovini, sl- mora "lazaj sprejeti.'gospodom delegatom, naj vsak .r>. Konvencija naj bi se vršila pri svojem društvu pregleda vsakih ."> ali G let. . j knjige in pronašel bo, da se rav- G. Na konvenciji naj postavijo no za male. navadne bolezni v delegati samo kandidate za glav-J primeri z nevarnimi iu daljšimi tii odbor, potem naj gre volitev boleznimi izplača veliko bolniške u.l splošno glasovanje. j podpore. Tako se bolniška blagaj- 7. Glavni tajnik naj nima dru-.na krči z vsakim dolarjem, gega posla kot tajništvo. Tajnik ne stih1 biti dalj časa, kakor od konvencije do konvencije. !>. Dopisi, tikajoči se Jednote in posameznih postaj, naj bi se pošiljali glasilu, ne pa gl. tajniku. 10. Plač glavnih uradnikov se ne sme povečati. 31. Naša postaja je proti zdru- štvo sv. Joižeta tudi letos Martinovo veselico", in si-eer v soboto 11. novuipbra v sosednjem Brooklyn«. Ostala slovenska društva greaternewyorške naselbine so toraj naprošena, da to upoštevajo. Konvencija društva sv. Barbare. Ker je že malo časa do konvencije, naj bo tudi meni podpisanemu dovoljen mali prostor, da izrazim nekaj svojih misli; cenjeno konvencijo pa prosim, da jih kolikor mogoče vpošteva. 1. Organizacija potrebuje novega sistema iu ta je pa le mogoč, ako ima organizacija sposobne uradnike: zato je moja želja, da se odstrani ves stari odbor, ker gotovo bo dosti delegatov, ki bodo sposobni voditi te posle, posebno pa potrebujemo novega gl. tajnika. Poglejmo samo tako drage knjige, ki nam jih j3 preskrbe! sedajni odbor in zdaj leže pri postajah skoro nerabljive. Sploh je pa vse preveč neredno in počasno uradovanje v gl. uradu. 2- V glavni odbor naj se ne dovoli po pet članov od ene postaje. ampak le po enega, ker pri organizaciji smo vsi za enega in eden za vse. Vsaka pastaja naj pošlje enega najbolj razumnih elanov za delegata. Upam., da se bo dobrih uradnikov lahko dobilo. V gl. odbor naj bi se tudi ne volilo uradnikov drugih organizacij. ker so že tam dosti zaposlje-ui in malokateri bo obema oziroma še večjim dobro služil. JI. Kar se tiče združenja vseh organizacij pa po mojem mnenju ne bo nič, ker v našem narodu še sloga ni domača, ('e bi že prišlo do tega, bomo imeli pa čez pol leta že pet drugih novih Jednot. 4. Delegatje naj se kolikor mogoče ogibljejo saloonov in tistih zahrbtnih na migljajev (kar se na konvencijah ratio pripeti) in izid bo bolj povoljen. Ve« čas vašega dela naj bo posvečen resnemu delu v prid ostalim so bra t oni in so sestram cele organizacije. Veliko je delo, ki vas čaka, da ga izvršite. Želim vam obilo uspeha. Mihael Kramer, 11. tajnik postaje štev. 21. ROJAKI NAROČAJTE SE NA "0LA8 NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE. znano, da nameravati Nemčija ii pričam smo Avstrija navaliti na Srbijo in si naša.' odpreti pot do Carigrada. Bol ga rija si nikakor ni mogla misliti, da bi se mogli Srbi vstaviti Avstriji, vsled -česar je pa morala misliti na to da bosta hoteli Nemčija in Avstrija preko njenega o-zemlja, ko bosta na poti proti Carigradu. V takem slučaju bi se jima morala Bolgarija ali vstaviti z orožjem ali jima pa pustiti prosto pot preko. Ako bi se jima za-vstavila, bi jo gotovo doletela u-soda Belgije; ako bi jima pa prepustila prosto pot. potem* bi prišla v nemilost zaveznikov. "Celo vprašanje, ki se je tikalo Bolgarije in njene odločitve, ji bilo odvisno od ugodne rešitve glede Macedonije. Bolgari smatrajo Macedonijo za njihovo lastnino po vseh pravicah. "Bolgari polagajo svojo trditev, da je Macedonija njihova, na sledeče podlage: "1. — Krščansko prebivalstvo Macedonije je prav gori do Sare planine izključno le bolgarsko. Tako so se izrazili nepristranski potniki (angleški, francoski, nemški itd.), ki so prepotovali deželo. "2. — Macedonsko prebivalstvo .se je vedno nazivalo bolgarsko in njihove simpatije so bile vedno z Bolagrijo. Na tisoče jih je v Združenih državah, ki vedno odločno izjavijo, da so Bolgari in ne Srbi. Mi imamo zdaj v Bolgariji okoli 100,000 Macedoncev, ki so za časa turške vlade pribežali v Bolgarijo. V Bolgariji so Macedonia kot učitelji, politiki, trgovci, vladni uradniki itd. Preko 300 macedonskih častnikov je v naši armadi, nekaj teh je celo polkovnikov in par generalov. V Srbiji ni gotovo več kot 100 Macedoncev, ki so tja pribežali. "3. — Pogodba "svetega Štefana" od leta 1878. katero sta sklenili Rusija in Turčija po njiju vojni, je določala meje Bolgarije. za katerimi je bila skoro cela Macedonija. Teh ni bila zarisala Bolgarija, temveč Rusija. — Bolgari so prisegli, da se bodo držali te pogodbe, katero je sklenil Car Osvoboditelj. "4. — Srbija ni nikdar prei letom 1892 zahtevala Macedonije. Takrat jo je hotela imeti, ker ji je Avstrija odvzela Bosno in Hercegovino. In takrat so se pričele intrige radi Macedonije. —" lahko, da bo zmaga Ghnrchill pravi, da je konec vojne v negotovosti. Bivši prvi lord admiralitete. kolone! Winston Spencer Churchill, je rekel v zbornici, da je treba, da se dežela pripravi za dolgo vojno, da se mora sploh eelo deželo organizirati, kajti vojna bo. po njc-goveui mnenju, še zelo doI«*a. Kaj misli Viviani. Bivši francoski ministrski predsednik Viviani. sedajni justični minister, je pred par dnevi pri neki priliki rekel: " Dasi je nam zmaga zagotovljena. bo vseeno treba še veliko poskusov in dela predno bo mogoče vničiti pruski militarizem in preprečiti nadaljne zločine, ki jih povzroča to zlo. Ne mogoče je, da bi nrišlo do miru. predno ne bi bila naša zmaga, dokler ne bomo dobili zadoščenja, dokler ne bo pravica triumfirala." Pozdrav delegatom! Lock po rt, 111. Viktor Kantz. Zakaj je šla Bolgarija v vojno. žil vi in proti Zavetišču. Tistih 25 jsjek "bolgarski diplomat" — centov, ki se jih plača vsako leto, kot se sam podpiše — je napisal naj ostane pri Jednoti za onemo-jv ue\vyorškem "Times-u" čla gle člaue, katerim je že bolniška nek, katerega v naslednjem pre-podpora potekla. Ivajamo: 12. Članov, ki so že pri drugih] "Nek člankar je nekoč rekel, organizacijah glavni uradniki, se da je šla Bolgarija v vojno, ker ne sme voliti v gl. urad. J je bila mnenja, da "se Rusija ne 13. V nadzorni odbor zadostu- bo več udeležila vojne jejo trije nadzorniki namesto petih. Pomožni odbor naj odpade. 14. Ako mora iti kak član k vo-jakoun. sprejme saino polovico smrtnine.in nobene podpore. V času, ko je v bitki, tudi nič ne "To je nekoliko res, vendar gotovo je, tla s tem ni vse povedano in natančno pojasnjeno, zakaj je šla Bolgarija v vojno. ".Bolgarski ministrski predsednik je, predno je šla Bolgarija v NAZNANILO. Slovensko podporno društvo sv. Petra št. 50 J. S. K. Jednote v Brooklynu, N. Y„ priredi LETNI PIKNIK v nedeljo dne 3. septembra 1916 v Henry Walter's Emerald Parku, Glendale, L. I. Rad bi izvedel za svojega bra trnca KARLA URACNERJA. Donwa je iz Planine na Štajerskem. Njegova mati mi je pisala. tla naj se ji oglasi, ako je šo živ. zavoljo dedščine. Prosim cenjene rojake, a.ko kdo ve za njegov naslov, da mi ga javi, oziroma naj se Karol sam oglasi- — John I.ieskovšt}k, R. F. D. 3. Box 154, Johnstown, Pa. Govorice o miru. za Združene države. 15. V slučaju kraju št raj k, se naj štrajkarje podpira, ako bodo po končanem štrajku poravnali svoj dolg. 16. Vsi člani morajo prestopiti k bližnjim postajam. Ako kak član noč« društvu, ga zboli, nadzorovati to bližnje društvo. Od bližnjega tajnika mora imeti vse li.stine izpolnjene in po-, slane na svoje društvo, kamor spada. Potem je šele bolnik deležen bolniške podpore, ravna ta'ko. n;ma pravice bene bol. podpore. 17. plačuje asesmenta. To velja samo v°j,,a- nekemu ameriškemu časnikarju preteklo jesen odkrito V ■ , , 'povedal, da hoče Bolgarija Mace-da je »v kakem ' ... i i i donijo in da kdorkoli .p jo bo dal, jo bo imel na svoji strani. "Zavezniki, boječi se. da se ne bi s tem pregrešili proti Srbiji, niso hoteli dati Bolgariji Macedo- . . , , ... . ni je in spoditi Srbe ižnje. Samo prestopiti k bližnjemu obljubm so da bodo Bolgarijo po - mora v slučaju, da yojni zadovoljiU> zakar bo srbija dobila — akp bo!t — povračilo z avstrijskim ozemljem. "Srbi so ji isto obljubovali. toda na to se Bolgarija ni mogla za-. , našati. kajti žnjimi so imeli že iz- Ako se ne kušnje iz Balkanske vojne, ko ni- ° U0 |so hoteli Srbi zapustiti Maeedo-.. . . , nije. Delegata naj posije vsaka «Nih5e ne raore pričakovati, postaja na glavno zborovanje, če- dft M bili zavezniki . po dve, ali j ravno šteje le 10 članov, samo da štirHetlji vojni |>ri volji spoditi je kak clan med njrau. zmožen za grbe iz Maeedonije, temveč bi to. Nobena postaja ne sme poslat« edlagali le> da bi se te dve de-vec kakor enega delegata, ako- ^ nft kak nat,in sporazumeli. prav šteje cez 300 članov. • Kompromis bi bil pa za Bolgari- 18. Ako sta dva brata, se ne jQ sjaba stvar. Mineta voliti oba v glavni urad, < ozdravljivo. Nizke cene — najbotj>a pomoč zagotovljena po moji dolgi akjiinji. Vabim vsa za brazplačno preiskavo. 409 Fourth Ave., Pittsburgh, Pa. nasproti poAte ANTHONY KRZENTIH, STAVBENIK IN K0NTRAKT0R izdeluje risbe in proračune. Njegova posebnost je popravljanje iu prenavljanje poslopij. LES OPEKA CEMENT Pisarna: HOTEL MUCHITZ, Forest City, Pa. ~ EDINI SLOVENSKI HRVATSKI HOTEL ▼ RANKINU, Cor. Hawkins Ave. in 4L ulica. Jos. Starčevič, lastnik SLOVENCEM dobro snu U s Butler St., Pittsburgh, Fa. Izvrstne domačo kakor tudi imporiirane pijače, gorsk in mrzel prigrizek vedno nt razpolsgo. Bojakom se priporočam. ArtAOh rYV» rtrth rVrVh rtlwWhy* mY»r»Y,v .......A - _ * ■ GLAS NAHODA. 25. AVG. 1916. Jogasiovanski ■urrr Katol. Jerineta 15 a 5 >.*jfporir«rui dne 24. januarja 1901 v državi Mtnneaot« Sedež v ELY, MINNESOTA GLAVNI UBADNIKI: jr.r Mduik: j. A, GERM, 607 Cherry Way oe boa *7. Brad Jock. Pa. »^•predsednik: ALOIS BALANT, Box 106. Pearl Ave., Locals. Ohio. »j.s» ni ta ju Ik : OEO. L. BROZICH, Ely, Minn. fV.i^ajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. £ pnik: LOUIS COST^SLLO. Box 683, Salida. Cola. VRHOVNI ZDRAVNIK: IK MARTIN IVEO, »00 N Chicago St., Joliet, 111, NADZORNIKI: nt** ZIJN1CH, 421 — 7th St., Galnmet, Mlek. w: FR ft PEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kane. JOHN AUHEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland. O. J* )HN KRf IŠNIK. Route 2, Burley, Idaho. . i POROTNIKI: t 'tAN JTJSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. h 1»EPH PI8HLAR, 30ft—6th St., Rock Springs, Wyo, « J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Waak, POMOŽNI ODBOR; JortEPK lKRBTEL, od dmitva sv. Cirila In Metoda, »tev. \ Ely, Minn. M»IIIS CHAMPA, od društva sv. Srcs Jciusa, Itev. 2, Ely, Minn JOHN GRAHEK, st., od druitva Slovonec, itev. 11% Ely, Minn. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih sadev, kakor tndi denarns 'Mjntve, naj ee poiiljajo na glavnega tajnika Jednote, U *he pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna piama od strani ilanov pe a* keds <>xtralo. Drufttveno glasilo: "GLAS NAIODi^- IZ URADA predsednika J. S. Kat. Jednotc. I>t'l«'iti v naznanje, kako naj odimtujejo na zborovanje. Delegati i/. New Yorka in iz I Vnns\ I vanije naj pridejo na 1'niou postajo v Pittsburgh, due S. i-ptembra popoldne. nakar odpotujejo ob 9.10 sveeer. Tam jili In. pričakoval znani Alojzij llor-vat Braddocka. I Metati i/. Ohio n«* pridružijo v • b-velaiidu ob 11.45 aveeer na luion |H»h.taji. Delegati iz Illinois in Indianapolis st* pridružijo v Citirali na North Western postaji ob 6. uri zvečer dne 9. septembra; tako bo-'<< le|e«*ati potovali skupaj vsi na eni kari. Kupijo naj m listke za tja in o-bratno. Prihranilo se bo pri vsakem $2.65 iz Pittsburgha. Listki bodo dobri do 31. oktobra. To raj pozdrav vsem delegatom, članom in elanieam J. S. K. J.! John A. Germ, predsednik. toni jo k M JU, kraj IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA J. S. K. J. PROŠNJA. < ' njene krajevne zastopnike uljudno prosim, da za ta mesec 11 jo a>' >meiit na glavni urad. ee je le mogoče, ne kasneje kot do .ivgusta. Glavni tajnik in blagajnik morata imeti vse knjige v i i>b tem » asu, da bode mogoee nadzornemu odboru pregledati ne n o stanje Jeduote teden dni pred zborovanjem. Ako ima katero društvo svojo sejo pozno v avgustu, je tem po-i.ipro>< no, asrsiiieut pl&tati kakor je ra/pisan. Ako se pojavi-.ik<' razlike, jih bom drag«' volje popravil in uredil po zborova-tako da ne bo n dne oškodovan. Za to naklonjenost od strani ■ vrnit društev bom zelo hvaležen. POJASNILO. Društva, katera žele poslati kaj proeil ali brzojavov na zbo-r.. ;> n j*- Jeduote, naj jih naslove na "J. S. K. J. CONVENTION VKMOKV HALL, EVELETH, MINN.", kjer se bo zborovanje vr- ■ itn Se enkrat opozarjam vsa ona drušva. katera nimajo zadostue-j'.i -levila elanov /a poslati svojega delegata, da mi naznanijo, ako M' ■<». ali ako s«- bodejo pridružila s katerim drugim društvom v to N\rho. Njih poverilne liste in pojasnilo, na en ali drugi način, moram imet i najkasneje do 1. septembra. Kolikor se vožnje tiče za delegate in uradnike iz Pennsy Ivani-je in Ohio, mi poroča brat predsednik Germ, da bo on preskrbel kupno vožnjo. Vse podatke glede tega bode on razposlal. Ako kdo n« sprejme, je |>rošen na njega se obrniti za časa. Ostali delegati so prošeni ravnati se po posebni okrožniei. razposlani pred par dnevi. Naj gledajo na to, da pridejo v Duluth. Minn, v NEDELJO DOPOLDNE, da zamorejo biti navzoči na zborovanju v Eveleth-u v pondeljek zjutraj. Ako žel: kdo imeti še kaj nadaljnjih informacij, naj se obrne name. Z sobratskim pozdravom vsem članom in članicam udani Geo. L. Brozich, glavni tajnik. NAVODILA ZA DELEGATE IN URADNIKE J. S. K. J. za potovanje na 10. glavno zborovanje Jednote na Eveleth, Minn. 1. — Ker se je sedaj malokje dobijo znižane cene za potovanje, j- presen vsak delegat in uradnik, da si kupi sam vozni listek do ne s! ,i zborovanja in nazaj. Vsi naj gledajo da pridejo v Duluth. Minn v nedeljo dopoldne, dne 10. septembra. V Duluthu bode sprejelo delegate društvo "Duluthski Slovani" Geo. L. Brozich, glavni tajnik, m jih spremilo na postajo. Vlak odide iz Dulutha ob 3.40 popoldne n.t Duluth, Missabe Northern železnici, katera bode preskrbela po-■ ben voz za skupno vožnjo delegatov. Vlak pride na Eveleth ob 6.30 zvečer. Evelcthsko društvo bo napravilo sprejem in odkazalo prostore za delegate in uradnike. 2. — Vsak delegat naj bode preskrbljen s poveril ni m listom, pravilno izpolnjenim in podpisanim kakor zahteva forma, ki je bila poslana tajnikom krajevnih društev za oddajo delegatom. Ce je mogoee, ZHeti je tudi, da ima vsak delegat potrdilo od agenta železni-< kjer si je kupil listek. To potrdilo se imenuje "Mileage Voucher" in Je tudi bilo poslano vsem delegatom. Ce se na kateri postaji ne more kupiti tiket naravnost na Eveleth, Minn., naj se kupi do Dulutha in potoin zopet od Dulutha naprej, cena je ista. Minnesotski delegati se pridružijo ostalim na Evelethu v nedeljo zvečer, dne JO. septembra. 3. — Deseto glavno zborovanje J. S. K. Jeduote se začne V pondeljek zjutraj dne 11. septembra, ob poldeveti uri. Vsak naj pazi. da na svojem mestu. .Ce ima kateri kak važen zadr-Jeduote. M i * > ■£ ■ " - v % < ■ - .v,. UNOIRMOOD A UNOCRWQOD. N. * f* % NAJNOVEJŠI VOJAŠKI DALJNOGLED. ZBOROVANJE J. S. K. J. v EVELETH, MINN. Joseph A. Mattel 1, KI v, Miuu. Matevž Zgone, 1, Fly, Minn. John Merhar, St. o Ely, Minn. Joseph Kolene, o Ely, Minn. Matt Komp, •> O, La Salle, 111. Joseph Av bel j, 'i, Federal, Peuiia. Louis Balant, ti. Lorain, Ohio. John lleiiich. 9, Galumet, Mich. Joseph Plautz, 9. Galuuiet, Mich. Dr. J. V. Urabek, 12, Pittsburgh. Peuua. Frank Krajsek, ■13, Baggaley, Peuua. Joseph Merhar, 15, Pueblo, Colo. Gregor llreseak, H;, Johiibtowu, Peuna. John Putz, 18, Rock Springs. Wyo. Frank Fori una. 1*. Rock Springs, Wyo. Louis Halant pob. 19, Lorain, Ohio. Frank Justin, 19, Lorain, Ohio. Frank Koehevar, 'JO. Gilbert, Minn. Frank Skrabec, L! 1, Denver. Colo. Anthony Motz. • • >*• South Chicago, 111 John Primozieh, 25, Eveleth, Minn. George Kotze, Eveleth, Minn. Anton Z. Arko, -7, Diamond ville, Wyo. Leo. Slabodnik pob. Ely, Minn. Valent. Peternel, Louis Hrovat, 29, Imperial, Peuna. 31, Braddock. Penua. Gregor .1. P oren ta, 32, B'ek Diamoud, Wash Anton Krzen, 33. Trestle, Peuna. John Jereb, 35, Lloydeil, Penna. Joseph Dremelj, 36, Conemaugh, Penua. Mihael Kovanslitk. Conemaugh. Peuna. Frank Milavec, 37. Cleveland. Ohio. Rudolph 1'erdau, 37, Cleveland, Ohio. Joseph Culig, 38, Pueblo, Colo. Valentine Bruketa, 39, Roslyn, Wash. Anton - Kosoglav, 40, CMaridge. Peuna. John Prijatelj, Pueblo, Colo. Math Kramar, 44. Barberton, Ohio. John Hribernik, 45. Indianapolis, lud. Frank Marolt, 47. Aspen, Colo. Marko Gush t in, 49 Kansas City, Kans. F. G. Tassott i. 50, Brooklyn. N. Y. Frank Augustine, 52, W. Mineral, Kans. Joseph Homovec, 53, Little Falls. N. Y. John liupnik, pob. 57, Delmont, Peuna. Martin Shetiuc, 58, Bear Crtek. Mont. John Movern, pob. «i0. Chisholm, Miun. Matija Vardjaii. 61, Reading, Penua. Fr. Praprotnik, pob. «4, So. Ranpe. Mich. Joseph Zalar, (i(J, Joliet, llliuois. Edward Dusich, 68, Monesseu, Penua. John Maloverh, 71, Collinwoood, Ohio. Joseph Mravinec, 75, Cannonsburg, Pa. Louis Usui k, 78, Salida, Colo. Frank Praprotnik, 8T, Aurora, Illinois. Anton Borše, 82, Sheboygan, "Wis. Matt P. Kareich, 84, Trinidad, Colo. Frank Sustersieh, 85, Aurora, Minn. Anton Oberstar, pob. 87, St. Louis, Mo. F. G. Tassott i. pob. 90, New York. N. Y. Anton Oberstar, 92, Rockdale, Joliet, 111 Andrej Bartel, 94, Waukegan, 111. Anton Celarc, 94, Waukegan, 111. John Movern, 107, Duluth, Minn. Frank Skrabec, pob. 111, Leadville, Colo. John B. Smrekar, 114, Ely, Minn. John Somrock, 114, Ely, Minn. John Kupuik. 116, Delmont, Peuua. Leon. Slabodnik, pob. 117, Sartell, Minn. M. P. Karcich, pob. 118, Cokedale, Colo. Frank Praprotnik, pob. 119, Aurora, Mien. "Veleizdaje" v Avstriji Vojno sodišče je spoznalo krivim "veleizdapje" štiri Cehe — Čoka. Burivala. Vojno in Nitolika. člane češkega zbora. Prvi je bil obsojen na šest let ječe, drugi na pet let, zadnja dva pa na eno leto. "Veleizdajalci" s« postali, ker so agitirali v prilog Češke in se javno nepovoljno zgražal io Avstrii. Težko se more pričakovati, da bodo ječe in vešala pomagala avstrijski vladi. Njen konec bo prišel ; ako ue kot rezultat zavezniške zmage, pa kot posledica nezadovoljnosti avstrijskih narodnoetij. iiemlja Mogo&a sevajoče razpoka Iz prirodoslovja. (Nadaljevanje). Koliko so se prizadocvali pred Humboldtom. zagovornikom teh misij, in izkušali zvezdoslovei. da bi odkrili pravi vzrok take nerazumljive razdelitve živalstva in rastlinstva čez in čez po sedanjih tako različnih toplotnih pasovih: vse zastonj, vse jim je izpod letelo. Iskali so vzroka na solueni obli in v solnčnih pegah, klicali na pomoč južne vetrove in toplo vlažnost, in cel o takih ni •muujkalo, ki so — kakor nedavno Schiaparelli — v domišljavem svojem duhu pred ranili se iskati razlaganja v titan-skeni premikanju osi sveta! Razlagaj, kakor hočeš, pradavno tropično opdnebje, razprostrto celo po sedanjih ledenih deželah: s solnčno gorkoto in ž njeno razdelitvijo po zemlji ne opraviš nič, če ti ne pomagajo vnanji svetovi potegniti zemlje za toliko tisoč let bliže k solneu, in zopet za toliko tisce let dalje oil solnea. Do tega razlaganja pridemo tudi mi proti koncu tega premišljevnja. Kdor pa tega ne mara, ta mora reči: Od solnea prihajajoča toplota to ni bila. Moral je biti tak gorkotni izvir, ki je napolnil ves svet čez in čez s tropičnim življenjem. Kaj je lože verjeti, da je kak komet ali drug vnanji svet kaj pripomogel, ali pa da si je zemuja sama pripomogla k takemu stanju in sieer s tem, da je iz svojega vročega drobil izparivala vročino po tistih glo bokih razpokah, iz katerih je vzdi-govala tudi svoje visoke gore? Primerjanje organizmov starega in novega sveta nas sili trditi, da se je res kaj takega godilo po A meriki v temnih pravekih, tedaj, ko je že Azija redila nekaj prvotnih organizmov. — V Ameriki pomnožena gorkota je brez dvombe močno vplivala tudi na azijsko čeprav Ameriki toliko nasprotno stran sveta. Kar je do razbeljene ga drobu globoko razpočena Amerika trpela preveč vročine, to se je skadilo na dolgi poti krog sveta tje do Azije. Ameriška prehuda vročina je o grevala Azijo. Tista divja sila pod zemeljskega ognja, od katere je v Ameriki jemalo konec rastlinstvo in živalstvo, prav tista nekaj ukročena sila je podpirala razvoj or ganskega življenja v Aziji. Našle dek tega je bil ta. da so v Ameriki poginili organizmi prvotnega stvarjenja, temu nasproti pa so se v oddaljeni Azipi rešili pred poginom in se okrepčevali pod toplim podnebjem. Torej se je v Ameriki v primeroma poznih dneh razširjalo življenje, dočim je po Aziji žed ozorevalo v svojem večjem in starejšem razvoju. Zategadelj je tolikanj razločka, med ameriškim iu azijskim živalstvom in rastlinstvom. Razloček je tako silen, tla ne manjka geologov in sploh naravoslovcev, ki trde, da je Amerika mlajši svet nego Azija, ali da se je Amerika, jednako kakor še dandanes posamezni otoki, vzdignila šele v tistih poznejših vekih iz moija, ko je bilo vsakovrstno življenje že precej razvito in utrjeno v starejši Aziji. Bodisi tako Hi drugače, težko je vendar le razumeti, zakaj niso pradavni prebivalci ob svoji naselitvi po Ameriki vzeli s seboj v novi svet niti žita. uiti sadja, uiti u-kročene domače živine. A morda je v tistj. starodavnosti, ko se je ameriška zemlja še vezala po suhem z Azijo, celo azijskim zemljam po-rna« j kovalo go vede in žita? Morda se je pretrgala suha vez med starim in novim svetom, predno so Azijci sami dobili te dobrote ?A Humboldt je te misli, da se je selitev nekaterih azijskih rodov Ameriko godila z ladijami po morju. Azijci, od viharjev na morju zasačeui, niso bili pripravljeni za selitev v Ameriko, zakaj prostovoljno se gotovo niso iznebili takih najimenitnejših darov stare svoje domovine. — Marsikatero vprašanje o stvar-jenju na starem in oveni svetu se nam ponuja vpričo tako imenit-liih razmer: a tukaj ni prostora iu časa zu to, torej prepuščamo take stvari lastnemu premišljevanju citate l je v. Komur ugaja A. R. Humboldtovo razlaganje tropičue dobe celega iveta. temu ne bo treba klicati na pomoč vnanjega sveta, da razjasni temo ledene dobe. A. Humboldt pripisuje trouično iobo velikanski razpoki zemlje. Ta razpoka je šla v globokost do raztopljenega. drobu naše zemlje in odprta je ostala ves tisti vek, v katerem je zemlja od konca do kraja imela tropično podnebje. Do raztopljenega osrčje se je odprla je segala nad sto milj daleč od ju-j ga proti severu poleg verige Andov, ki so še dandanes polni gorečih gora. Iz take orjaške razpoke se je strašanska vročina — bi de-, jal — razsipala čez iu čez po zemlji in po ozračju. Ko je čez dolgo časa nova sila ali tista, ki je odprla to razpoko.' zopet jo zaprla in pokrila to brez-( dno iu njegovo strašansko ognji-, šče z novo skorjo, tedaj je bilo od ogrelih voda ozračje sila napolnjeno z vodenimi soparji; megle in o-blaki so popolnoma zakrivali zemljo pred solncem. Kakor hitro se je zaprla ognjena razpoka, takoj je prenehal pri tok podzemeljske vročine. Kaj pa potem t Temni debeli oblaki so se valili po zračju nad zemljo, solnee ni sijalo, moč njegovih žarkov ni mogla prodreti debelih oblakov. — Zemlja brez solnene gorkote in pritoka lastne vročine se je ohlajala, ker je višje, nad oblaki plavajoče ozračje izžarjalo toploto. Soparji v zgornjih višavah s ose ohlajali /. izžarjaujein vedno hitreje in močneje: čini manj je bilo vročine, tem hitreje so se potem zgoščevali soparji. Z meglami iu oblaki že poprej nasičeno ozračje ni moglo obdržati v sebi zgoščenih sopar je v ali take sile vodenih kapljic: dež se je ulival na zemljo, kakor bi se bili pretrgali oblaki. Neprenehoma so lile plohe, neprenehoma se je ohlajalo zunanje soparno ozračje. Na ohlajenih mejah oblakov so se delale mrzle padavine. Med svojim padanjem po spodnjem gorskem ozračju so se zopet ogrevale in jemale nižjim skladom ozračja nekaj preobilne gorkote. Dež je lil še vedno brez prenehanja. In brez prenehanja, kakor je lil dež, prihajale so mrzlejše iu mrzlejše' padavine od zgornjih mej ozračja in požirale med padanjem več iu več gorkote spodnjih skladov zračne odeje. S tem pa se ni hladilo le spodnje ozračje, ampak hladila so se iu«.1i zemeljska tla. Na ta način se je ohladilo ozračje s soparji vred. Padavine v višavah so zmrzovale; sneg se je delal v višavah. Sneg se je med padanjem začetkoma raztajal v obližju gorkejših tal. dež je lil in lil. S ča-som se je pogubila spodnja gorkota. sneg se ni več raztajal, nekaj ga je padalo v debelih kepah na zemljo. Krog mizlih kpp so se zgoščevali soparji in preoblekli kepe z vodo, voda pa je že med padom zrarzovala na sneženih kepah ter jih preoblekla s prozorno ledeno 1 skorjo, kakoršno dostikrat ogledujemo na debeli toči z belim snežnim jedrom. — Tedaj je padala toča. S tem se je pospešilo ohlajanje po ozračju in po tleh. Kakor hitro pa je minila tista preobilna gorkota, ki je prej kepe oblivala z vodo, padale so kepe brez ledene skorje, toča je pojenjala, snežilo je na debelo. da je bil dan oteinuel in bil kakor črna noč. Snežilo je nepretegoma dolgo iu dolgo, dokler ni sneg pobral preobilnih soparjev in vlage iz ozračja. Na debelo je zapadel sneg ravnine, doline, hribe iu pogorje visokih gora. Iz gora se je udiral sneg po plazeh v doline. Po kotlih in po prepadih in po dolinah se je gostil sneg pod lastno svojo težo. Zgoščeni sneg je zmrzoval, izpre-minjal se v led. Z ledom so se napolnili kotli in prepedi. iu doline in ledniki so nastajali; sneg in led je odel deželo. Na ta način sta se po A. Hum-boldtovem uku vrstili tropična in ledena doba. Vzrok, da se učenjaki iu geologi niso poprijel i tega Humboldtovega razlaganja, je izvečine ta, da se geologi ne morejo zjediniti med seboj. ali je jedro naše zemlje raztopljeno. ali ni. Prisiljeni smo torej ogledati si še druge teorije, domneve ali hipoteze. da izprevidimo. ali so bili drugi učenjaki srečnejši s svojim razlaganjem kakor Humboldt, ali ne. Tudi v drugih glavah se je porodila marsikatera hipoteza. Geologi, fiziki in zvezdoslovei so po zemlji in po nebu iskali temelja. na katerega bi postavili stavbo svojega uka. Skoda, da ne po-namo za gotovo vse tedanje razdelitve morja in celine, pa tudi ne prevladajočih vetrov in pomorskih pretokov. Zato nimamo podnožja, na katero bi stopili, da nam pride pred oči pravi pogled pri rodni h dogodb tistih dnij. Prirodoslovcem ni mogoče pokazati pogojev, katerih je bilo treba v tistih vekih, da so se vrstile tople in mrzle dobe druga za drugo s tolikim nasprotjem podnebja. Ker je strokovnjakom Ze od davna dobro znano, da dobiva Evropa svoje štiri do pet Celzijevih stopinj toplejše podnebje, kakor ji gre po njeni zemljepisni legi, iz Atlanikega oceana od tfiplege za- livHkega toka, zato so sklepali nekateri učenjaki, da med ledeno dobo ni bilo tega imenitnega poinor-*kega pretoka toplih voda. (Dalje prihodnjič). "Za svobodo in enakopravnost" Kmalu po prvem avgustu je bilo i/. London poročano, da so se malone v vseh mestih in vaseh v Au-glijpi vršile demonstracije iu velika zborovanja, pri Katerih so sprejemali resolucije, da se naj "vojna vrši tako dolgo, dokler ne bodo angleške čete iu njihovi zavezniki priborili svetu svobodo iu enakopravnost NAŠI ZASTOPNIKI. kateri bo pooblaščeni pobirati naročnino za "(J lasi Naroda" ln knjige, kakor tudi za vse druse ▼ naSo stroko spadajoče injsle. Jenny Llnd. Ark. in okoliea: Mihael Cirar. San Francisco, Cal.: Jakob 1-ovtln. Denver. Colo.: Frank Skrabec. Leadville. Colo.: Jerry Jaionlk. Pueblo, Colo.: Peter Culig, Frank Janesli in Jobn Germ. Salida, Colo, in okolica: Lools Caste Ho. Clinton. Ind.: I.atubert Bolskar. Indianapolis, Ind.: Alois Rudman. Woodward, la. in okolira; Luka« Podbregar. Aurora, 111.: Jernej B. Yerblfi. Chicago, 111.: Frank Jurjovec. Depue, 111.: Dan. Badovinac. Joliet, 111.: Frank Laurlch, Juha Zaletel In Frank Baniblch. La Salle, 111.: Mat. Komp. Nokomis, 111. in okolica: Math. Uai-•hek. So. Chicago. 111.: Frank Černe 1 Springfield. 111.: Matija Barborl& Cherokee, Kans.: Frank Kežiaalk. Oglesby, 111.: Matt. Hrlbernlk. Waukegan, 111. in okoliea: Fr. Pet-kovSek ln Math. Ogrin. Columbus, Kans.: Joe Kuafelc. Franklin. Kans.: Frank Leskovee. Frontenac, Kans. in okolica: Frank Kerne in Rok Firm. Kansas City, Kans.: Peter Schneller. Mineral, Kans.: John Stale. Ringo, Kans.: Mike Pencil. Kitzmiller, Md. in okoliea: Frank Vodopivec. Calumet, Mich. In okolica: Pavel Sbaltz, M. F. Kol)« In MarLtn Rade. Manistique, Mich, in okoliea: Frank Kotzlan. So. Range. Mich. In okolica: M. D. Llkovlcb. Chisholm, Minn.: K. Zgonc m Jakob Petrlch. Duluth, .Minn.: Joseph Sharabon. Ely, Minn, in okoliea: Ivan Gouže. Jos. J. Peshel in Louis M. Perudek. Eveleth, Minn.: Jurij Kotze. Gilbert. Minn, in okoliea: L. Vesel. Hibbing, Minn.: Ivan Pougc. Kitzville, Minn, in okolica: Joe Ada-mlch. Nashwauk, Minn.: Geo. MaurLo. New Duluth. Minn.: Jobu Jerici. Virginia, Minn.: Frank lirovatlcb St. Louis, Mo.: Mike Grabrtan. Klein, Mont.: Gregor Zobec-. Great Falls, Mont.: Matb. Urleb. Red Lodge, Mont.: Joseph JoraJ. Roundup, Mont.: Tomaž I'aulln. Gowanda. N. : Karl SternlSa. Little Falls. N. Y.: Frank Gregorka. Barberton, O, in okoliea: Math Kramar. Bridgeport, O.: Frank Hočevar. Collinwood, O.: Math. Klapnlk. Cleveland, Ohio: Frank Sakser. J. Marinčič, t'baa. Karllnger, Jnkob Bea nik, John Prostor Ln Frank Meh. Lorain. O. in okoliea: J. Kumfie ln Louli^ Balant. Niles, Ohio: Frauk Kogovgek. Youngsfovvn, O.: Ant. KlkelJ. Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa.: M. Klarlch. Ambridge, Pa.: Frauk JakSe. Bessemer, Pa.: Louis Hribar. Braddock, Pa.: Ivan Germ. Bridgeville, Pa.: Rudolf Pletergek. Burdine, I'a. in okoliea: John Dem-Sar. Canonsburg. Pa.: John Kokllcb. Cecil, Pa. in okolica: Mike Kočevar. Conemaugh, Pa.: Ivau Pajk ln Vid Rovansek. Claridge, Pa.: Anton Jerina. Broughton, Pa. in okoliea: A Demšar. Darragh, Pa.: Dragutln Slavic. Dunlo, Pa. In okoliea: Joseph Hahor. Export, Pa.: Frank Trebetz. Forest City, Pa.: K. Zalar ln Frank Leben ln Math. Kamln. Farell, Pa.: Anton Valentlnčlč. Greensburg, Pa. in okoliea: Frank Novak. Irvin, Pa. in okoliea: Fr. DemSar. Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja ln John Polanc. Luzerne, Pa. in okoliea: Anton O- aolnik. Meadow Lands, Pa.: Georg Scholta. Moon Run, Pa.: Frank Mafek. Pittsburgh, Pa. in okoliea: Z. Jakshe, I. Podvasnik, I. Magister ln U. R. Ja-koblch. South Bethlehem, Pa.: Jernej Ko-privfiek. Steelton, Pa.: Anton Hren. Unity Sta., Pa.: Joseph SkerlJ. West Newton, Pa.: Joslp Jovan. Wiilock, Pa.: Fr. Šeme ln J. Peter-nel. Tooele, Utah: Anton Palčič. Winterquaiters, Utah: L. Blažlch. Blade Diamond, Wash.: O. J. Parent*. Davis, W. Va. In okoliea: J. Broslch. Thomas, W. Va. in okolica: Frank Kocijan in A. Korenchan. Kenosha, Wis.: Aleksander Pesdlr. Milwaukee, Wis.: Joslp Tratnik la Aug. Collander. Sheboygan, Wis.: Heronlm Svetlin In Martin Kos in John StampfeL West AIlls, Wis.: Frank Skok. Back Springs. Wyo.: A. Justin. VaL •telkii 1b Valentin Mao&Uk GLAS NARODA. 25. AVG. 1916. Slo • ko sveta Barbaro ZA ZED1NJKNE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. Sedež: FOREST CITY, PA. ' m da« 21. )uufja 1902 ▼ drimri Pnsirlruto. GLAVNI URADNIKI: PndMOatk: JOŽEF PETEBNEL, Box 90 W11 lock. Pa. I podpredsednik: KAROL Z_.VI.AR, Box 547, Forest Olty. Pa. EL podpredsednik: L/J C18 TAUCHAB, Box 836, Bock Sprints, Wy* Tajnik: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. EL tvjnlk: JOHN OSOLIN. Box 492, Forest City, Pa. BlaoJnlk: MABTIN MUHIČ, Box M7. Forest City. Pa. Poub'ajMenoc: JOSIP flAT.AR, 1004 North Chicago St., Jollet, m« VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr. MAETIN IVBC. BOO Chlctfo St. Jollot, m, , NADZORNI ODBOR: • Predsednik : ICNAC PODVASNIK, 6325 Station St E. E., Pittsburgh, Pa. C nadzornik: JOHN TOBNlO, Box 622, Forest City, Pa. n. nadzornik: FRANK PAVLOVČIČ, Box 700, Conemangh, Pa. IIL aadkorntk: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Ave^ Cleveland, Ohio. POROTNI ODBOR S Predsednik: MARTIN OB REŽ AN, Box 72, East Mineral, L porotnik: MARTIN ŠTEFANČIČ, Box 7S, Franklin, Kana H. porotnik: MIHAEL KLOPČlC, 528 Da v son Ave., B. F. D. L Grsoa-fteld. Detroit, Mich. UPRAVNI ODBORI ProdMdnlk: ANTON HOČEVAR, R. F. D. Na 2 Box 11%, Bridgeport. O« L upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135, Brooghton, Pa. n. upravnik: PAVEL OB REG AR. Box 402, Witt, ILL Dopisi naj se poHlJaJo L tajniku Ivan Telban, p. O. Box 707, Foriet Ckr, Pmna. DrnRveno glasilo: "O L A S NARODA"« Cilji. (Nadaljevanje). — Tudi, — je odgovoril Janko kratko. —- .Jerica ! — jt- v tistem hipu zakričala 1'ospišilovka. — Oh! Kui»lu l)i bila pozabila. Sestra vas vpniša, kdaj hočete jutri zajutrek. M«*nda malo pozneje, k<-r j«- iii'delja. — I'oznejf ii»>. Ljubše bi mi bi lo še pr»-j. — Kaj tudi ob nedeljah tako zgodaj vstajate? — Moram, da gr<*m k maši. — A k niitši. No. saj grrstr lahko pozneje. Potem s<> učim. Vrh trga pa moram biti [»ri šolski maši. — In kaj delate popoldne? — Grem h krščanskemu nau ku. — H krščanskemu nauku?... .laz pa ne greni nikoli. Poinob'ala sta. Nato je vpraša la »Jerira tiho: l !>• kaj prispeval k "Skladu" naj blagovoli poslati svoj dar na blagajnika tega odbora: g. Anton Bur gar, Cortlandt St., New York, N. V., ali pa 44 Hallcck Ave., Ridgewood, L. Isl., N. Y. Vsak najmanjši dar bo s hvaležnostjo sprejet in potrjen. V veseličnem odboru so zastopana sledeča tukajšnja društva: Podporna društva "Sv. Frančiška", "Sv. Jožefa", "Sv. lVt-a", "Sv. Ane", "Bratska Zveza", "Samostojno"; pevska društva "Sla* vee'\ "Domovina", "Brooklvnski zvon" in "Jugoslovanski tnuibii-raški zbor". Podporno društvo "Slovenija" iu dekliški tamhuraski od pu ---r -- --------------.„ . V...JU tu m rvuntvi Willi'1.!., klub "Slovenka", katerih zastopniki niso bili pri seji veseličnega bora navzoči, se priključujeta sklepu večine. COPYRIGHT UNDERWOOD UNDERWOOD. N..*., PREDSEDNIK ČITA KONGRESU SVOJO POSLANICO. — {'akaj ! Jezno je vstala od mize. A prestopila je komaj korak, ko se je nekaj zapraskalo: zastala je krilo. omahnila in padla na stol, na katerem je sedela Mimica. Vse skupaj se je zavalilo po tleli. Pospišil. Janko in stric so skočili pokonci. A medtem so se že bila odprla kuhinjska vrata. Vstopila je Jerica, prestrašenih, objokanh oči. Pobrala je otroka s tal. pritisnila ga k sebi in zanič-Ijivo pogledala sestro: — Pijanka! Potem je izginila v kuhinjo, tešeč jokajoče dete. — — — Temno je bilo. ko se je vračal Janko zvečer od Jurkoviča, kamer je bil spremil strica. -— Po Božiču ne smeš več tukaj stanovati. — mu je rekel stric. Janko ni nikoli natančneje o-pazoval ljudi j, pri katerih je stanoval. Pil je Mobrega srea. da se mu je vse zdelo dobro in prav. — Ljubil je svoje knjige; na ljudeh je opazil samo to. kar se "z grabi vitli", kakor pravi naš pregovor. Zato se je čudil: Zakaj bi moral iti od tukaj? Kako krasen razgled imam z okna: sosedov vrt z lepimi brezieami, celo mesto vidim, vse hiše in palače, pokrite z belim snegom, izpod katerega mole tu in tam pritlikavi dimniki! Kolkokrat se je spomnil pri po-ledu na te dimnike na primer o-uih snienih možičkov iz pravljic, katere .je čital v ljudski šoli! Seveda. že izdavila ni več veroval vanje, a premiševal je rati onih mesečnih zasneženih pokrajinah, po katerih pokaeajo pritlikavci, kjer se na smrekah blesče dementi v biseru v potočku... Sedaj <"ita v šoli klasične stvari: pesmi, povesti, o katerih jedili more učeni gospod profesor celo uro govoriti pametno in prepričevalno. Ne rečem, da bi mu Janko ne verjel, onih pravljic le ne more pozabiti, tudi če bi mu kdo iz ined součeneev ob priliki dejal: — Največji si v šoli. pa se za take otročarije vnemi ješ! Prišedši domov je Janko sain povečerjal. Gospodinja mu j» znesla hitro na mizo vse, kar j< imela pripravljenega. Potem jm je rekla, da ima še nocoj zunaj veliko opravila. Ogrnila si je pelerino iz črne kožuhovine. katero je bila prejšnji dan poslala neka gospa, da bi jo gospod Pospiši moderno prenaredil, ter odšla od doma. Janko se je vlegel v posteljo in zaspal. Pozno v noč ga je vzbudilo te kanje in vpitje. Vzdignil se je % postelji in poslušal. Gospodinja je hripavo kričala — Kaj ste delali ž njo?... da bi vas... Mimica! Ti si norec, bedak! V kuhinji je nekdo hlastno ne kaj iskal. Janko je skočil iz postelje in s« za silo oblekel. Odprl je vrata ii stopil v kuhinjo. Jerica, le slabr oblečena, je premetavala neka; po stari skrinji. Ko se je začula da se odpirajo vrata Jankove so be. ne naglo zbežala v sobo. Toliko. da si ni priprla krila. Nato je prišel Pospišil z Mitnico na rokah. Janka nit Popazil ni. — Miiuiea. moja Mimica, moja tičiea, moja golobičiea! — in uj čkal je otroka na rokah ter letal po kuhinji, preplašen zroč v otro kov obraz, na katerem ni bilo vi-deM nobenega sleda življenja vej. — Zbudi se, revica. naša ueve-stica, iz spanja, sa.j ti spančkaš, — saj ti spančkaš... —- je obupiio vikal in bežal iz kota v kot. Dirjal je nazaj v sobo. pustivši vrata za seboj na stežaj odprta. — Janko je stopil za njim. Dete se mu je zelo smililo. V sobo je prišla Jerica, ki se je bila bolje napravila, in je začela prigovarjati svaku, naj dene o-troka v posteljo. Gospodar je rahlo položil mlado bolnico na blazinico iu se sklonil nad njo. kakor da bi poslušal, če otrok še diše. In potem so se strnili vsi trije nad njo: Pospišil. -Jerica in Janko. Hipoma je prišlo nekaj v mrtve ude detetu. — Zganilo je z malimi, tankimi ustnicami in odprlo meglene oči. Tedaj je prišla iz spalnice gospodinja. po vrliu oblečena v zeleno. razpremo krilo, črez rame ji je narodno visela črna pelerina. blatna iu mokra. — Kaj pa je. neumneži, saj ni nič. vsi ste neumni! — in omahovala je luni posteljo. Dušljiv. sparjen duh je prihajal od nje. — Saj gleda, lepo gleda moja punica... Ti pa si bedak, ki vpi-ješ. da je umrla! Nestalno je ciucala z glavo. — Prav gotovo bi bila umrla; vsa je bila že modra. — je rekla Jerica. — I "mrla bi bila ! — je ponovil Pospišil nevede, kakor v omotici. — Ti si neumna! Spat pojdi! Kaj imaš tu opraviti? —^ Ko bi mene ne bilo, bi bila Mimica umrla, — se je zagovarjala Jerica. — Umrla bi bila. — je ponovil Pospišil, kakor iz uma. — Jutri pojili po zdravnika, Josip, — je prigovarjala svaku Jerica. — Po zdravnika pojdem, in ti ne boš umrla, Mimica, — in skloni! se je nad otrokom ter ga poljubljal. — Vsi ste neumni. — je rekla gospodinja in odšla v spalnico in zaprla vrata. V. Drugi dan je prišel zdravnik, star. suhljat mož trdili lic in sivih las. Pregledal je otroka in par-krat zmajal z glavo. — Ali je nevarno? — ga je v-prašai Pospišil z nagnjeno glavo in odprtimi usti. — Ilm! — zdravnik je ztnigal s pleči. j — (io.spod doktor, prosim vas.. i moj jed in i otrok... I — Težko, težko... i ? — Poskusite, rešite mi otroka, i jaz vam dam vse! j Toliko da ni povzdignil rok, a (ustnice so sc mu tresle iu z očmi ;ni trenil od zdravnikovega hladnega obraza. (Pride še.) Odborniki so sledeči: Pokrovitelj: Frank Sakser. Predsednik: Josip Rcms. Podpredsedniki: John Jurkovič, Anton Plevel, Frank T« uiaž, Anton Cvetkovič in gospa Frane. Keršmauc. Tajnik: Vinko Zevnik. Blagajnik: Anton Burgar. Pomožni blagajnik: Gabriel Tassotti. Nadzorniki: F. G. Tassotti, Josip Pogačnik in Alojzij Šlu;.har Pomožni odborniki: Anton Štaudohar, Michael Pirnut, Ludvik Muc in Valentin Orehek. CENIK KNJIG | kolere) jima ▼ zalogi SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 CORTLANDT ST. NJSW YORK, W.' POUČNE KNJIGE: Abecednik nemški —.25 Ahnov nemškoangleški tolmač, vezan —.50 Berilo drugo, vezano —.40 Cerkvena zgodovina —.70 Hitri računar ;—,40 Poljedelstvo —.50 Popolni nauk o čebelarstvu, vezan $1.00 Postrežba bolnikom —.20 Sadjereja v pogovorih —.25 Slov.-angleški in angl.- slov. slovar —.50 Slov.-augl. in angl.-slov. slovar 1.50 Trtna uš in trtoreja —.40 Umna živinoreja —.50 Umni kmetovalec —.50 Veliki slovensko-angleški tolmač $2.00 na VELIKI PIKNIK ... .katerega prirede.... Greaternewyorski Slovenci za slovenske reveže v stari domovini v nedeljo, dne 27. avgusta 1916 v obče^anem vrtu pri "Revnem Lazarju", Union Turnpike Road, Richmond Hill, L. Isl. Prieetek ob 1. uri popoldne. Vstopnina za možke $1, za ženske 50? Pijača prosta. Svirala bo izvrstna godba. Žrebanje lepega dobitka, ribolov i. t. d. ZžST Sodelovala bodo vsa tukajšnja zabavna društva. Za obilno udeležbo se priporoča ODBOR. Cenjene Slovenke in Slovenci! Znano je vam vsem, v kako mučnem in bednem položaju se nahaja naš slovenski narod v starem .kraju. Koliko gorja med našim narodom v naši rodni domovini je že povzročila še vedno trajajoča svetovna vojna, ni mogoče popisati; bedno stanje tisočerih družin •;e pa bo pokazalo v celi svoji grozoti šele po končani vojni, ko bodo ^aman pričakovale može, očete, sinove in brate, ki so bili pred vojno njih oskrbniki. Vsak narod je že davno pričel nabirati za sklad, s katerim bode skušal blažiti gorje vsaj najpotrebnejših in pri tem sa-»naritanskem delu tudi mi Slovenci ne smemo zaostati. Klie naših pomilovanja vrednih sirot iz starega kraja je zado-bil odmev pri vseh tukajšnih slovenskih društvih, vsled česar se je osnoval odbor iz vseh društev, ki bo priredil Piknik, kot iz vabila razvidno, v korist "Skladu za uboge »Slovence v starem kraju". Zato apeliramo ponovno na vse gwaternewyorske Slovenke in Slovence in na vsakega posebej, da se te prireditve v kolikor mogoče obilem številu udeleže in tako pripomorejo do čim izdatnejše podpore svojemu trpečemu in izstradanemu narodu v stari domovini. — V vseh domovino ljubečih srcih naj bo le ena misel, en odmev: 'Odpri roke, odpri srce, otiraj bratovske spUel" ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE: Doli z orožjem 1 Božični darovi Hubad, pripovedke, 1. in 2 zvezek po flustrovani vodnik po Gorenjskem Leban, 100 beril Mesija, 1. in 2. zvezek Na različnih potih O jetiki Odvetniška tarifa Pregovori, prilike, reki Titanik Trojka, povest Vojna na Balkanu, 13. zvez. $1.85 Zgodovina c. in k. pespolka št. 17 s slikami Zgodba o povišanju Zgodovina slov. naroda 9. zvezek Zlate jagode, vea. Življenja tmjeva pot —.50 :—.15 <—.20 -<■.20 i—.20 —.80 —.20 c—.15 i—.30 —.25 —.30 ■—.50 —.50 i—.30 i—.40 i—.80 —.50 Z slikami mesta New Yorka po —.25 Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjeviča Rudolia (Tragedija v Meyerlingu) —.75 SPILMANOVE POVESTI: 1. z v. Ljubite svoje so vraž. nike 4. zv. Praški judek 6. zv. Arumugan, sin indij -skega kneza RAZGLEDNICE: Newyorske s cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po ducat po Album mesta New Yorka s krasnimi slikami, mali —.35 —.20 —.20 — 4* —.03 —.25 ZEMLJEVIDI: Združenih drža? mali veliki Astrijsko-Italijanska vojna mapa Balkanskih držav Evrope Evrope, vezan Vojna stenska mapa Vojni atlas Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseh drugih držav po Avstro-Ogrske mali veliki vezan Celi svet Velika stenska mapa D. B. na drugi strani pu celi •vet —.10 —.25 —.15 —.15 —.15 —.50 $1.50 —.23 —.25 —.10 —.50 ■—.23 *1.50 go- OPOMBA: Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi tovini, poštni nakaznici, ali potitnih znamkah. Poštnina je pri vseh *enah fe vračunana. V ^ * Pozor rojaki! Ravnokar je dotiskana velevažna in velezanimiva sloven-ska knjiga: ^ , SLOVENIJA VSTANI! izpod peresa Dr. Nike Zupaniča. ^Jijiga govori o sedanji nalogi in bodoei vsodi slovenskega naroda. Pet tisoč izvodov je bilo poslanili našim vjetnikoni v Rusijo, pet tisoe jih je na razpolago ameriškim Slovencem. Rojaki, sezite po najzanimivejši slovenski knjigi, ki je bila kdaj tiskana v Ameriki! Stane samo 50 et. in se dobi pri: j » * i-» „..' Dr. N. Zupaniču, 1369 E. 40 St. Cleveland, Ohio. -»i GLAS NARODA, 25. ATO. 191«. Vrt, vrt! Pove«*. — Spiral I. fttrukeP (Nadaljevanja). "Kaj pa ttni atra*i!f' ooefAvil j« nam pri nebi in Jietkaj rentačil. It*či ji kuj si pa ni upal, zato ker je bila Tnniua inati. Vendar je i«l tivojf minit o njeni jKnrtrež-livoKtL Drugi daii jo bila Lenčka zopet ktotkor po navadi. No, pa Špela ae je le oglašala dan za dnevom pri Koščku in kaj ]M>raagala. Večkrat jf tudi po celo uro pr« sedela pri goepodarju. "Kaj «i imata neiki toliko povedati?" jezil me je Andrej, pa rekel ni nič. Onadva *ta ianeH pač svoje pogovore. Špela se j« vedno bolj aprijaznovala z mislijo, dn bi bila Tona lahko kdaj gospodinja pri K-prejšnje čase, pa vendar-le dokaj d-obro. je takoj zu-spano oglasil in jel po »v njih luislrh neznansko hitro vstajati, gospodarju se je pa zdelo. da je i,e trikrat zaspal, ker ga inilo. Kchhi-kova i«* ni bilo na izpregled. Šimnova prva pot je bila v hlev k živini, toda Košček mu je odkazal drugo opravilo: "Živini se ne mudi tako. saj jo bos .še desetkrat lahko opravil. Prva daljša pot K oseko v a je Si daj pojdi /. menoj v hišo, malo bila k sodniji, kamor je šel delat'očedil me boš za vratom." pisma s Špelino Tono. j "Ne vem, če se bo že dobro vi- Jemuasta, t;.ka reč se kaj hitro delo?*' pomišljeval je Sinitn. raznes«-! Vse je govorilo o tem:( "Zadosti je že svetlo, o za-nekaterim je bila to samo novica, dosti!" drugi so se pa jezili, zlasti Andrej "Pa s.ij bo čimdalje bolje." in Koš.-kova hči Polona. j Košček je imel ž» vse priprav- "Uudiika, eno jiiua bom pa za- Ijeno: «sk;it je, glavnik, britev, mi-godel, če se tudi pes obesi!" zna- lo in stolček. Ko je stopil Šiiueii šal s«- je Andrej. v hišo, pokazal mu je pripravo na Polona pa ni vedela nobene za- mizi, sam pa gosti, dasi bi jo bila rada. Tarna- predpasnik ok 1* J'*, glasno in tiho, kakor je žc na stolček pr bil o. "Braniti jim ne in or mu, ne bil obrnjen proti peci. pregovorim jih ne — menda mora "I.e dobro naredi in varuj, da že tak > biti." To m, bile njene me ne vrežeš. Za plačilo boš par-/adiij«* besede. j krat pil", naročal je že sede Toda prišla je pomuč, 'odkoder Šimnu. se je ni nadejala. S staro Hrerak-( "Kar brez skrbi bodite, tako ljo nisia l»ili po«ebni prijateljici, vas bom polepšal, da bo kaj!"za-pa j<- prišla kar nenadno k nji ti- trjeval je le-ta. * ■.ti četrtek, p redno sta potem v, Toda, če bi ga bil Košček tako orila'" vnraaal io le rinkoč Ko pHt'k U,i*,ila Hl Ki**ek iu Tona videl. kakor ga ni, prav gotovo onia vpiaaai jo je nnkm. k«-,j(|s,av|jat <>kUce , w mu W| ^ Qh kakQ tUo&krat .) "Polona!" zinila je stara nerodno je Šiinen držal škarje! Breiiklja. tKako je stopal okrog Koščkovega "Kaj poveste, mati.'" pogleda- hrbta! In predn-o je enkrat mig-la jo je osupuo Polona. j nil s škarjami! Pa se mu je pre- "Tvoj oče iu Tona se ne moreta več odstriglo in treba je bilo po : I krat bi mi še nuščal; naj se nosi. kakor ve in ta. saj mu ne izro--čim zopet tako brž svojega, vratu. V pol večnosti — kakor je de- ČAKAJ! ČITAJ! ČUJ! Kaj pa je tako. važnega? Ali ste že bili v hotelu "G1L-BREATH" pri rojaku ANTONU jal Košček sam pri sebi — je Ši-, gEESHEN-u v Collmwocdu? men dovoli svoje opravilo iu šcl| AU veslej kaj so kraJljske klo. v hlev. pa poprej ni pozabil izpiti base? obljubljenega plačilu. Košček je pa začel hiteti, da bi bil prej oblečen. Toda kaj. ko mu Ali veste, kako dobro dene kozarec izvrstnega, piva? Ali poznate pravo slovensko po- je zopet jela kri teči! Precej je strežljivost in gostoljubnost! imel opraviti, predno jo je ustavil po Simnoveni načinu. Potem ni bilo nobene večje nesreče, samo pri škornjih je bilo malo zamude. Pri peči na klopi so stali, svetli i:i osnaženi, da nikoli tega, kur Ali hočete vse to uživati, iu še veliko vč dobrega, kakor n. pr. fine sinodUe. sveži guljaš ter še celo godbo? Ako ste. rojaki, prišli utrujeni v mesto Cleveland, dobite snažne skoči mačka izza peči in jih pre-, in prijazne sribe za prenočišče, vrne na tla. Kajpak ltp-ši zaradi Teraj nikakor ne zamudite iz-tega niso bili, posebuo veliko grji j Jeta v COLLI X WOOD, O., kjer jel rojak ji inu je pripravo na pa tudi ne. Malo jih je potegnil vas bo gostoliubno sprejel Si je ogrnil višnjev z žepno ruto a ^ bili dobri AKTOM SFPqw»w krog vratu in sedel Malo pml lenimi je Košček "J™™ i oknu tako, da je ,,lUrat stopkl k mnJ^y - J < HO ILL GILBREATJ "Že", je bil Špelin pritrdilni odgovor. "Kako jef" "Podsla se je." "Poglej, naju je že davno pamet srečala: gotovo ji ne želiva slabega." "Saj tudi sama ni neiimua. Dejala je, da se ji ainiliš." "To je dejala?" "Prav to." pravi jat i in poravnavati. Seveda, kolikokrat v svojem življenju je pa Simen .še strigel? Kakšnega [otroka bi bil š.- oskubil za silo, a ženina j<* treba striči drugače! Košček je potrpežljivo sedel in vzeti "Kako, da ne?" "Košček je — Toiiin boter." "Oh, pa res!" "Re*, res!" "To je duhovno sorodstvo." "Sam ptpel nt'ki lahko dovoli popraš«-val, <•♦• bo že kmalu dobro No, to me pa veseli. — Pa v«s, v tak ^kon, pa le poredkoma iz hi ko le ni bilo. zatrjeval je, <3a prav kmalu bomo naredili. Po- po)4elmih vzrokov." ije že dovolj, da ne mara, da bi glejM-daj ze precej dobro ho- .p(>t lt.t je inei,da že od tega,'mu jih prav čisto vzel. toda u- " i • i- kar je bila ta stvar na vrsti pri men je imel na vse to vedno isti Ko*e;;k je v« v veselju posku- krščanskem nauku, pa človek ta- odgovor: "Precej bo, samo tukaj-sil hoditi po hs*i. Res se mu je ko ]ahko ])OZ;ibi! >/Al mi> da je moram majhno posneti." Pa boljMilo dasi je bila rana se bo- ,ako/' |jo ZOI)<,t ,trige, in stri,^I da ^ leea, toda ve^da novica mu je da-( -Jaz <1ro vem!„ \ ^ Ko^.ek že resno baI za HVQ^ jala laiH i, da je stopal z nenavad^ - Bog vam poplačaj, mati, da lase in strahoma pogledoval na no ankoto. m- t() nazDan;|j fjaz boiu oče- kazalec pri uri; no, pa še šest ni Da m* bode t a Košček iu Tona m povedala, naj si Tono iz glave bilo. vzela, bila je po teh pogovorih do- izbijejo, pa "bo vse dobro iu naj Nazadnje se je Šimnu njegovo gnana stvar. Tono je mati prego- ne gredo oklice v napovedovat, delo vendar-le še zadosti popolno vorila usmiljenje do ubogega Če bi se potlej Šele ustavili, kak- zdelo; Še enkrat je pogladil z Koščka je igralo veliko ulogo —, ;,„, reč bi ljudje zagnali. Še en- glavnikom Koščkove redke lase. Košček se pa ni branil ne tako, ne krat Bog plačaj!" (potem pa odložil škarje in glav- tako, nikar /»• z vv-mi štirimi. | "Jaz sem storila sauio svojo nik mizo, češ, s takimi-lo škarja-"AiHln j bo hud, kadar zve." svojo dolžnost, no, pa tebi tudi mi striči ni karsibodi, ko se od To j^ bila Iuis«d Ton in a iu Košč- indi dobro želim." | las kar izmuznejo, kova. tixla — naj bo, če hoče; kaj "Vi ne veste, kako ste mij "Britev je pa ostra", tolažil ga l'a u,or' • j ustregli, pa očetu mora biti tudi je Košček, "le hitro me še Andrej j«* res kmalu spoznal, to prav; čemu bi se potlej jezili.'obrij!" da Tona ne bo njegova, in jezilo Se danes jim vse potem." ga je to. Toni ni zameril, ker jo "Le povej!" je imel še vedno rad in jo upal J da se ne bo še vse prevrglo. Šta-1 remu Koščku pa ni mogel kar tebi nič ineni nič odpustit i. 4*Toda, Zadovoljni sta se ločili. VI. "To bo brž", tolažil je Simen in se obračal počasi in okorno ter začel hoditi z milom in britvijo okrog svojega gospodarja. Sedaj je šole trpel Košček! Simen je pritiskal iu vlekel trdo po vratu Hvala Bogu, vreme bo že le kaj hudega naj mu storim?" mi- ,M»!" tako je naznanjal svoje ve- KošČkovcm, da bi bil ta kmalu hill je iu krotil svojo maščevanja „elje v petek zjutraj Košček. Še vpil. željno*? "Ako kaj naredim, pa pred solnčnim vzhodom je vstali "Kar ne odreže gladko, pa ne bom s«'del, da bo joj! Najbolje bo, ^ \n A ^opil pred vežo. da se pre-| odreže", stokal je tudi brivec da ga ue bom več videl; saj poj- priča, ali je vedro. Pa je bilo prav sam. dem č«-z tri dni od hiš«-." ; l«,po jutro. "No, še danes, š<- da l "Meni pa še nekaj rada reže", Zvečer je I ako mislil, ko je le- našnja po* k izpraševanju bo ma- čudil se je Košček in trpel uda-žal pod streho v slami. Ni bila |0 huda. potem bodo pa sitnosti »o — zaradi lepote. wrirum Nt po tif»t«*in re6enu Bur- v kraju!" "To sva napačno naredila, ker ja savka je razsajala in zaiutšala Vrnil v j.- v hišo in se namenil'nisva pripravila kropa; kdor se prav pobožno izmoliti jutranjo brije ali druge brije z mrzlo vodo. Tli) ze dišim, naj dišim vsaj dobro, 694 E- 152. St., Collinwood, Ohio. potem se je ipogledal v ogledalo,)_(IS t* 6x lx v t)_ malo popravil srajčui ovratnik in1 NAZNANILO IN PRIPOROČILO. ruto za vratom, ki m bila čisto n« sredi, in bil je zadovoljen sam s' Cenjenim rojakom v državi Pennsylvania naznanjamo, ^a jih bo v kratkem obiskal naš zastopnik seboj. •"Obleka naredi človeka", pokazalo se je tudi pri Koščku; res ni bil videti talko star. kakor je bil, in če se je ženil, ni bilo či«to neumno — vsaj sam je tako mislil. Kar klobuk je dejal na glavo, pobral z dvema prstoma še ne-' znatno smet z levega rokava in ga' Janko pie5ko nekoliko pogladil. da je lepše stali, . . , ' V^ • i rr ..... ki je pooblaščen sprejemati naročili se namenil po Poiio, da bi sla, . VT ,,..". - • .. . inmo za Glas Naroda in izdajati počasi v zupnisce. . , A .. I tozadevna potrdila. — Upati je, "1 Simen — saj sam ve. kaj je da mu boJo ŠU rojaki v vgeh Qzi_ potrebno storiti, kaj bi mu pose- ^ na roko hej pripovedovalPopoldne bom * Ursdniitvo pa že tako sani doma. Len č. k i tudi -_____[_ Pustite električni motor delati za vas. Vaš mesoreznik. mlin za kavo in vse druge stroje naj goni električni motor. Veliko več časa morete imeti za postrežbo odjemalcem, ako pustite, da vrši vaše delo električni motor iu vaš prostor bo čistejši in vaši odjemalci bodo zadovoljnejši. En motor s«-lahko ima za male stroške in elektrika n<> stan«' mnogo. Cprašajte, kako se ga rabi pri prvi priliki, ko obiščete kak urad Edison Company. The New York Edison Company * Ar Ynur Scrvice General Offices: Irvinp Place cr.J l?tli .street Br.»m h Oflicc Show R00-3* for the Convenience i!«e Publii- Broadway Illclanrey Slicct 10 Irving Place »1:4 Wcm lil Sa i l Op"n until midnight • ■ 1 t: tihtli Stirrt F. I.'.^th Street 1. H<>t!i Street ua S'N k a ~ 11 i treba nič naročati, kar brez NAZNANILO. skrbi pojdein. Denar imam prj se- v.ivli•„ ^ T, r , , , ' Naznanja se Johnu Laharnar- bi. drugo tudi menda, aha robec ^ ^ ^ nj brat AnJ je v tem ze^u - ze vse dobro. ,lj)aharnar hudo pone8re6U dne 19. Sedaj pa odpre natihoma vrata itn« 71 • i • \ . . „ ... avgusta lUlb. Zda jse nahaja v Bontkov sedemletni Pepcek 111 po- rv„ • . , -- - • ,,,, . .. , F 1 I Davis Moore bolnišnici v Llkms, moli osuplemu Koseku pismo. «r , ,, , , ^ . 1 1 , I W. v a. Zaeno naj vzamejo na ■ To- e s<-m yam prinestd P« »«' ailje tudi moji bratje in o5 da rekli, da morate takoj prebrati • mojemu inožu ure nj ve govori mah pismonosa. 1 življenja štete. "Kje si pa dobil pismo?" po-j Ivaira Laharnar, soproga, I naša radovedno Košček. (23-25_H) Davis, AV. V a, "Kojnivčeva mati so mi poda-(------• rili o za vratom obril iu o j» lahko skrivaj prinesel pod Mrigel? Precej po molitvi ga bom vas :kaj skeli!" streho škaf vode. Strop ni bil bog- moral iti klicat. — Oče na-š, kate- "Zlomka no. še prav obreži me, V!- kako trden, zato je s palico ,i si v nebesih — da bi le Tona ne kakšen pa boni?!" majhno povrtal vanj in počasi vli- /aspala, ženske niso zlepa naprav-val vodo ua ono mesto — bilo je ljene. ob devetih morava biti že to ravno nad posteljo Koščkovo. v župnišču. — Posvečeno bodi Videl tteveda ui nič, a upal je, da tvoje ime — tako mi je v želodcu doseže svoj nanieu. Počasi j« de-'uekaj slabo, pa danes si še požir-lal, da j-- poteklo več kot četrt ka »livovke ne tunem privoščiti; ure. Nato pa je ael urno doli in kaj bi rekli gospod župnik, če bi žeuitev? Nič. naj bo v pismu, kar hoče, še [»rebraI je ne bom, morda bi se samo jezil." •Jeza je grabila Koščka in zmečkal je pismo ter je vtaknil v žep, obenem pa godrnjal: tisoč akrov zemlje v največji slovenski koloniji v Ameriki, katera je v Clark okraju in državi Wisconsin. Zemljo prodajamo v kosih po 40, 60. 80 in več akrov ua lahke in dolgotrajne odplačila. Onim na- "Sitnica. koliko ima opraviti fiu\ *uPcei^ k\fele' P^tavimo z menoj, sedaj mi se pisari! Pa tudl dobro hiso„ hlev dovolj velik tudi nalašč ne odprem pisma! zacetck m razorjemo nekaj zem- Nov uzoren pisalni stroj! TV— N&A OLIVETp The Standard Vmblc Writer Mtt^ KUPITE GA SEDAJ! "Tudi nekaj resnice — henca- Hm hm. kako |)a. da je olrok taJlje, a vse to na lahke in dolgotraj- začel trkati na vrata. dišal po nji? I, za enkrat bo treba "Kdo j«-T oglasi s«- brž Ko-J potrpeti. — Pridi k nam tvoje ' I kraljestvo — oreklicano som ta-".Mislil miii, da spite", lagal je krat neumno blekuil, ko sem šel Andrej, "in bi vas bil rad vzbu-Jv župuišče pravit, da mi je Jera dil. M«'4ii se zdi, da tam pri *red-( uiurla! Zakaj nisem molčal? Ce-ajem okuu streha ni dobra; zate-|t„u sem neki rekel, da se bom ka; kaj, če bi sel popravljat, sa- preselil k Poloni! E. morda so pa uio ključa do akopnikov nimam, pozabili gospod, da bi bili le! — "O, zateka, zateka, pa še hu- Zgodi se tvoja volja, kakor v ne-do". odgovarjal mu je KoSček, besih, tako na zemlji — škoruji "skozi strop je že prišla voda,'w» pa lepi, glej, kako se svetijo, v**- zglavje imam mokro, tako da a temi se bom pa postavil! — Daj sem m; moral prav k zidu poiuak- nam dane« — to bodo v nedeljo niti. Pa ni bilo nič videti, da bi na ušeaa vlekli! — Daj nam da-bila streha kaj strgana." Ines naš vsakdanji kruli — e, saj "K, burja (»oiače vsako luk- >e be zdiialo, v eni uri me ne bo wjo-" | poznal nobeden človek, da st m "Na ključ, pa malo zamaši, če pil. Saj ni treba, da bi jim prav te ni strah!" |pod ni« govoril. Pa čc bi me tudi "Nič, kaj me bo strah? — Vi-(spoznali. kaj pa je to hudega, pi-dite, pa «te dejali, d^ ponoči ui- jan ne bom!" M-m doma." Taka je bila JtuAckova jutranja "K", zagodrujal je Kottdk,1 molitev, dokler se ni prekrižal, "le zamaši, da mi ne bo teklo na Potem je odprl omarico iu storil posteljo, kaj bi tinto?" (po vsakdanji svoji navadi, precej Andrej ja malo ropotal okrog nato pa je vpil pred »vrlimi: oglov im pod streho — m na Koiič .men, feiuien, taJc dan je že, na no-luf J« kapljalo. ge. oa nog«, U na oofe!" Iri pi pr«ti "Nič hudega!" "Oh. vendar no, že kri teče! I*a kako! Cel teden se mi bo poznalo! Ti si tudi pravi! Tebi britev dati v roke. . . " ".laz pa pravim: nič hudega,! . ... oče! Kdo vas bo pa gledal pod IM>t01" da P^avnajo ovratnik! Sa j se ue bo nič vi-,SVOJ ^ f ?a delo!" I ko naročal, naj precej preberem? I. če poglodam, kaj je načečkane-ga, tudi ni taka reč, bom vsaj vedel, kaj ji je tako pri srcu." (Dalje prihodnjič). OPOMIN. Vse oue, ki mi kaj dolgujejo in zdaj bivajo izven Minnesote, tein- sijo. Jaz ne bom kriv, ako bodo "Kdaj bom pa kri ustavil?" ^ ^potrebne stroške. Tukaj "To je moja skrb. Precej bo je- zue, me®f ,firta%^a m Jaz njala leči. Vi menda še ne veste "^obhodno potrebujem denar.. ue, kako dobro in hitro zasuši ra.< A . ^ath" ^^i ^ no platno, ali pravzaprav tisto.|216 0ak St ' MmD' kar se od platna nastrže. No, bo-, ^___ ste le videli!" Simen je vzel nož in malo časa strgal po brisači, potem je pa od-stržek pritisnil jm rano iii res u-stavil kri. "Tega bi pa ne bil verjel", i■/.-pregovoril je ne dolgo potem Košček. ki je bil poprej že ne vol j en, da ga bo hlapec tako obril, da še za med ljudi ne bo. n sedaj se mu je obraz zopet razjasnil. "Kaj mislite, da jaz prav res nič ne znam?" Šimuu se je zdelo skoro za malo, da mu Košček tako slabo za-upa. "Ze znaš. kar znaš", odgovoril mu je Kovček pol pritrvaje, pol ga grajaje, zadcaj rana ga j« ie vedno pekla, daai ni več krvavela. Rad bi bil tuds rekel, naj loti, m- NQ¥i Koi&or topeč Simu w ci iipal, toš, fcfors Dr. KOLER, 638 Peu Atc., PitftsbarcSi'Pa. Dr. Kpler Je na jutare (OJ slo-venakt zdravnik, » P e c i J al I ■ t v PlttBburffhu, ki Ima lSletno Erakao v tdruv-Jenju ti'inlh mo ftklh boib^nl. aifllla ali u-s trupi Jen Je krvi ,zdravi h jrlaMOvl-tiin~S0^ kTra je liumel dr. prof. Brllcb Ce im^te mosolje mehureke po telesu, v arhi-lzpadanls las, bolečina v kosteh, p.*dite in Izeiatll vam bo kri. Ne čakajte, ker ta bolezen ae nelese. Izgube samena nenaravnim potom, zdravim v par dneh, kapa vac ali tri-per In tudi vse dru*e posledice, ki na-atauajo radi Izrabljivanja nam eg a sebe. Euienje cevi. ki vodi iz mehurja ozdravim v kratkem čaau, Hydroeelo aH kilo ozdravim v 30 uran in aicer brez operacije. Boleanl mehurja, ki povzrofiljo bole- ?lne v krltu ln hrbtu in v6ulh tudi pri spuSčanju vode. ozdravim a ffoto- V°twumatlzam, trganje, bolečine, ete. kline, erbete. ikrofle In druaa hotna ne odplačila. Pridite in poglejte farme svojih rojakov , ki so se naselili tu pred več leti, porazgovo-rite se z njimi, pa bodete zagotovo kupili farmo tukaj. Pišite po po jasnila. Naslovite: Homemaker Land Company Dept. 3, Tioga, Wis. OGLAS. Cenjenim rojakom priporočam •roja NABAVNA VIHA. ta najboljšega grosdja. Najboljše staro belo Tino files ling 10 gaL $6.50, 27 do 28 gal. $15.50, 50 gal. $27.50. Staro rdeče vino Zinfandel 27 do 28 galon $14, 50 galon $25. Lansko belo vino 27 do 28 galon $14, 50 galon $25, rdeče Tino 27 do 28 galon $12.50, 50 galon $22.50. — 100 proof močan tropinjevee 4^4 gal. $12,10 gaL pa $25. Pri omenjenih eenah je vitel tndi Tojni davek aa Tino. — Potovalni agent je rojak M. ŽogeL a JAGODI Da, triumf na tem polju je tu! Ravno je prišel — in prišel leta, predno so ga izvcdenci pričakovali. Izdelovalci so delali celo življenje, da dobijo ta idealni stroj. Oliver je zopet zmagal kot je zmagal, ko smo dali svetu prvi vidljivi stroj. Gotovo ni pisalnega stroja na svetu, ki hi bil sličen novemu Oliver "9". Mislite na tako nežen pritisk, da bi stopinja inačice pritisnila tipke I POZOR! Najnovejše iznajdbe, katere je opaziti na tem stroju, kontrolira vse Oliver. Celo naši prejšni modeli — slavni kot so bili — niso imeli dvojnega premikača. Ta daje celo kontrolo črk in znamenj v mala prsta leve in desne roke. In ta vam pusti, da jih pišete le s 28 tipkami, najmanjšim številom na kateremkoli pisalnem stroju. Pisalci na vse druge stroje lahko rabijo Oliver "9" takoj ter hitreje in lažje. 17 CENTOV NA DAN! nost, kar se jo je kedaj dalo SVARILO! Ta krasni novi Oliver prihaja po stari ceni. Ne sta ne več kot zastareli v primeri z novim razkritjem. Dočim so novi deli Ollver-ja dragi, smo zenačili večje ntroške s tem, da smo napravili konstrukcijo bolj pri-prosto. Odločite se sedaj videti ta umotvor, predno izdate dolar za kak drugi pisalni stroj. Če rabite kakega drugega, se prepričajte, koliko Te£ stori ta. Če rabite Oliver, je naraT-no, da si želite najfinejši model. Zapomnite si, da pe ta najnovejši Oliver 449" največja vred-v kakem pisalnem stroju. On ima vse prejšne posebne iznajdbe — vidno pisavo, avtomatični "spacer", 6 in y2 unče touch ter dodatno poljnbni premikač, ismenjalni trak ter vse najnovejše iznajdbe. Kljub tema pa smo se odločili, da ga prodajamo vsakemn po naitm slavnem načrta — 17 centoT na dan. Sedaj si more Tsakdo nabaviti ta najboljši pisalni stroj, s slavnim PRIN-TYPE, ki piše kot tisk. Se danes pišite za vse posameznosti ^^^^ do poznali čuda tega pisalnega stroja. Spoznajte, sakaj se poslužujejo tipisti, delodajalci in privatniki povsod Oliver pisalnega stroja. OdpoŠljite dopisnico takoj. Nikakih ob ves-nosti. Veselilo nas bo pojasniti vam vse. THE OLIVER TYPEWRITER CO., 310 BROADWAY, NEW YORK, N. Y. IPPBPMaaOBBHBnBI J- ^ Rojaki, Slovenci, spominjajte se slovenskih revežev i staršu* Hraiu/ •_/____ _ _____ i, Šil £7 ...... J............ r - GLAS NARODA. 25. AVG. 1916. w m w .....j j'?" ■A A * a S Berta pU Suttneri OTROCI MARTE (Nadaljev auje rurnaua "Doli z oroijeml") (Za "Glas Naroda" priredil J. T.) »ff t f f t Nadalje vanje), I ♦ —- Ali je uniev? Se, otrok, mrtev tii, samo «.e/ko ranjen je. IVdaj ni bilo mogoče vi*e pomiriti. — Na v*ak način j»: hotela k njemu. Tod«, Sdvija! K iuu/u hoče«, s katerim se je. tvoj soprog tlvobojeval? — Kaj bodo rekli ljudje? »Ja/ >»• ne uu'iiiui /a ljudi. — Nuj rečejo karkoli bočejo. — Moj ljubimce morda ie umira T Torej bil tvoj Ijubiiiiee? m* j«- začudila Marta. Kako naj mu rečem drugače? — -Jaz ga vendar ljubim iz vse-jia -»voje^u steu. ldiva mati.... prosim t«'.... iiliva takoj.... Tri ilui j«- minilo, odkar -ta bila vprvie- pri bolniku. Hugou jr imel zaprt<> oči iu je t**/.ko *opel. I Ali ipi 1 je \prai>ald .Marta > še pet a joči m ^la^om. * Doktor Hreiwr je odkimal. Ne. zdi m* mi, da ne spi. Sil vi jm j** bila bleda iu vsa objokana. S«* vedno je upala, iiiri ji kdo ^aboilel noZ v sree. — Pri tem ni mislila toliko na Hii^oiih kot na svojega prijatelja. — Edini sin. Xjegovo veselje in njegov ponos.... Tako krasna bodočnost bo uničena.... K'-r s«- ne /aneseui prev«'č na svojo umetuost, sem poklical dr Liudeu« je odvrnil Hrrsser in nadaljeval: Gospa Sil\ija, dr. Linden lahko \sak trenutek pride. — Ali b' šli /a ta čas v sosednjo sobo? — Ali mislite, da ne smem biti tukaj? Moj Bug. kaj bi rekli ljudje? Njen obraz je zadobil silno žalostne poteze. Bolestno je pogledala Bressera iu zajeeala: Ostala bom. Zatem si je zakopala glavo v odejo Prišel jr profesor Linden Potrdi! je le ono. kar je bil pronašel dr Hresser. Nevarnost je bila jako velika. — Dami je bil spoznal tu se je zelo začudil. Zapisal mu je kinina. Ko se bo začela temperatura nižati, bo dobro, če bo dosptda nad štirideset stopinj, bo konec. — Obljubil je, /večer zopet priti. V predsobi je bilo vse polno časnikarskih poročevalcev, ki so hoteli izvedeti /a vse podrobnosti. — Hresserjev služabnik je dal vsakemu potrebno pojasnilo. Zuoeilo se je. V kotu je stala svetilka iu s svojo medlo svetlobo razsvetljevala sobo. Hugou je bil zaspal. Sdvija je sedela poleg njega iu držala njegovo detuieo v svoji. Na divauu sta sedela dr. Hresser in Marta iu se pogovarjala: Ali s«* š<- spominjate — ;»a je vprašala Marta — ko sva se peljala iz Kraljevega Gradca proti Horoveeu? — Tisti dan po bitki? — Da, spominjam se. še zdaj so mi pred očmi kupi mrličev, nad katerimi so krožili krokarji. — Tisti prizor je bil «e žalostnejši. — Žalostnejši je bil. pa ravno tako brezpotreben. — Da, greh j»* isti: boj med dvema ali boj med sto tisoči. — Žalostno je. žalostno. Moj ubogi prijatelj — je vzdihutla Marta. Strašno težko ji je bilo pri srcu. — Mislila je ua umirajočega moža. na žalostno usodo svoje hčere. — Od Rudolfa — tudi njega čakajo še hudi boji. ni dobila ž«- dalj časa nobene vesti. — Vedela je, da je uničena bodočnost njenih otrok. Premišljevala je o cerkvi. v kateri je videla toliko ranjencev; o pokopališču pri Sadovi, kjer je bil mladi cesar naenkrat zajokal. — O treh belih krstah, v katerih so počivale tri njene sestre. — In slednjič s«- je spomnil Friderika, svojega najljubšega, nikoli pozabljenega ... Bolnik st' je zblldil. — Vode.... Zdravnik je stopil k postelji, toda Silvija je bila že natočila ko-zarce iu ga približala bolnikovim ustnicam. — Pil je s težavo in velikim poželjenjem. — Zatem mu je omahnila glava ua blazino. Silvije ni poznal. Ze tri dni ni uiti z besedo uiti s pogledom izrazi!, da jo pozna. <>ua je t. vso silo hrepeueuela zatem, «la bi je spoznal. — Vedela je namreč, da bi ga osrečila ujena bližina. Zautouj liiu je šepetala : — Hugou, Hugou.... jaz sem.. . .jaz.. .. tvoja Silvija.. .. Ob desetih zvečer je prišel zopet profesor in konštatiral, da je mrzlica precej pojenjala. — To je dobro — je pristavil. Marta je hotela oditi domov, Silvija je bila pa odločno proti temu. — Jaz se ne premaknem od tukaj, dokler lie bo rešen, ali pa.... Besede "mrtev" ni mogla spraviti iz ust. — Za nobeno ceno ni hotela zamuditi trenutka, ko se bo prebudil, — Ko se bo prebudil, bo moral najprej njo pogledati. Bresser je bil odstopil Marti svojo spalno sobo, Bresser je pa šel počivat v »prejemnico. Silvija je še veduo sedela pri postelji. Dve uri kasneje. — Hugou je redno iu mirno dihal. Bresaer je bil oblečen zaspal ua divauu. bolniška strežnica je zadremala v naslonjaču. Silvija je neprestano gledala bolnika. — l darila je ena ura. V peči je prasketal ogeuj, s ceste je bilo slišati semtertja težke korake. t kji Ko je udarila ura dve, se je bolnik zganil. Silvija se je sklonila čezenj. — Imel je odprte oči. i,*Hugon, ali me poznalf stili pred očmi spomini: sestanek s Silvijo, prizor ua njenem domu, prihod Deluitzkyja in dvoboj. — Potem se ni spominjal ničesar več. Zdaj pa naenkrat: — Njen obraz je bil v temi, toda njen glas je bil spo&nal. Slednjič se je sklonila čezenj----Jja, to je bila ona. — To je bil obraz njegove ljubice. — Silvija, Silvija. ti si? — Torej te imam zopet? — Veduo bom tvoja. — Ali si rešen? — Ali si zdrav? Velika in lepa bodočnost se ti odpira. — Ničesar naju ne bo ločilo. — Kako ti je? — Kako se počutiš? — Serečen sem. Silvija. srečen. .. . Tako srečen.. .. Nekoliko se je dvignil, pa je takoj omahnil nazaj v blazine. Medtem je bil prišel tudi doktor Bresser k postelji. — Zavedel se je — je hitela pripovedovati Silvija. — Mene je spoznal. — Kaj ne. Hugon, kaj ne, Ilugou? — Kako ti »e Hugou?. Hugou, govori, govori.... Povej.... Stari Bresser je pritisnil prst na usta in rekel s šepetajočim, komaj slišnim glasom : — Pst! — Tiho ! — Umira____ (Dalje oriho se mu vr- IsCE SB DELAVCE za splošuo delo v tovarni. Vprašajte pri: Employment Department, Wes-tinghouse Elfcctric aud Manufacturing Company, East Pittsburgh. Pa. (P.)—8 v d) Or. LORENZ, •peel« llat rooftklb bolesnL Jsa aem edlnl hrvafiko govor* CI I pee la tint moAklh bolesnl r Ptttsburgtau, Pa. DR. LORENZ. Ml Peon Av. II. nadut, na nllee. Uradne ure: dnevno od 0. dopoldne do 8. ore Bvečer. V petkih od 0. dopolne do 2. popoldne. Nedeljo od 10. dop. do 2. po pol. NAJBOLJA TRGOVINA OPOJNIH PUAČ V ATVrF.RTTCT, Naročite vse pijače pri nas po pošti. Ekspres vam jih prinese v hišo. Rd. rž. Whiskey.. $2. $2.50 $3.00 Beli rž. Whiskey.. $2. $2.50 $3.00 Rum (rdeč)......$2. $2.50 $3.00 Gin ali Brinjevec. $2. $2.50 $3.00 Kimel........... $2. $2.50 $3.00 Anisette.........$2. $2.50 $3.00 Rozolijo.........$2. $2.50 $3.00 Vinski špirit.....$3. $3.50 $4.00 Vina sladka ali kisla........... $1. $1.50 $2.00 Pišite po natančni cenik whi-skeya, vina, okrepčujočih pijač itd. Mi plačamo ekspresne ali že-leznične strdke ako naročite za $5.00 ali več. Naročte tiskovine, zalepke, zidne koledarje, kupicc za žganje, odpirače, vse dobite brezplačno s naročilom. Denar pošljite po pošti ali v pri-poročenem pismu. C. F. ZARUBA & GO. 313 THIRD A VENUE. Dep. G. N. PITTSBURGH, PA. Brezplačen nasvet in pouk priseljencem. "THE BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATIONM za državo New York varuje priseljence ter jim pomaga, če so bili oslepatjeni, oropani ali če to s njimi slabo ravnali. Brezplačna navodila in pouk v aaturalizacijskih zadevah — kako postati državljan Združenih držav, kjer se oglasiti za državljanske listine. Sorodniki naj bi čakali dovo-ioile priseljence na Ellis ali pri Barge Office. Oglasite se ali piiite: STATE DEPARTEMENT OP LABOR, BUREAU OP INDUSTRIES AND IMMIGRATION, Newyoriki urad: 230, 5th Ave., Room 2012. Odprto vsak dan od devetih do joldne do petih popoldne in ob •redah od osme do devete are rrečer. Urad ▼ Buffalo: 704, D. S. Morgan Building. Odprto vsak dan od devetih dopoldne do petih po poldne in ob sredah od sedme de levete ore avafor Denarne pošiljatve za ujetnike v Rusiji in Italiji. Lahko se poiljt denar sorodni kom, prijateljem in znancem, ka teri se nahajajo v ujetništvu * Rusiji ali Italiji. Potrebno je, ka dar m nam denar pošlje, da s« priloži tudi ujetnikova dopisnica ali pismo in se nam tako omogoči pravilno sestaviti naslov. Ako nameravata poslati denar ujetniku, pošljite ga takoj, ko sprejmete njegov naslov, ker ako M odlašali, bi se lahko dogodilo, da bi ga na našli več um istem mestu in mu ne mogli uročiti denarja. TVRDKA FRANK 8AKBER, 8S Cortlandt Bt.. New York, M. T. IZUMITELJI želite li informacije kako da IZPOPOLNITE in ZAVARUJETE SVOJ IZUM, pišite v SLOVENSKEM JEZIKU in Vi bodete takoj dobili natančen odgovor v SLOVENSKEM JEZIKU. Knjižico zastonj vsakemu, ki jo zahteva. Pišite na naslov: A. M. WILSON, 309 Victor Bldg. Washington. D. C. "Sozf&iff&iTS&Bfi&nf&snf&st POZOR ROJAKI! :N«Ji »atoli« mašilo h ln«k* I»m>. kakor tudi Mika hrk« In brado. Od tar» nun« »raatejo v •tih todnlb knuL-t coall In dol«l Uaja kakor tudi naoiklni k nuni brki in bnula In »»bodo odpadali In (»{▼elf. Revmatizem. koatibol ali trraoje v rokah, nogah m v križn, v oamlb dn*h popolnoma osdra-via. rane. opekline, bala. tura, kraata in urin te. potna noyt» kurje oče*a. osabUna ▼ par dneh po-poIdusu odstranim. Kdor bi moje idravila bnts u a pa ha rabil mu jamčim ca »6 00. Pilite takoj po cenik, ki ca takoj poMjam taatnenj. JACOB WAB&O, 6703 Bonna Ave., Cleveland. Ohio. ifcČE BE OOZDARJK Za delati drva; $1.35 od klaftr- z« rezali kemični les. Za lupljenje; najboljša plača Ko preneba sezija, je dovolj dela od kosa ali pa v kempah. Za izdelovanje cedra; največja plača od kosa za rezati logso, stebre, trame, Švelarjo itd. Za splošno delo v gozdu; najvišja plača. Stalno delo skozi celo leto. I. STEPHENSON CO., Trustees, Ml—7 v d) Wolls. Mich. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. _ Cenjenim rojakom v Clevelan du, Ohio in okolici naznanjamo, da jih bo obiskal nai potovalni zastopnik Mr. FRANK MEH, kateri je pooblaščen pobirati naročnino cs naš list, knjige in drage v našo strogo spadajoče posle ter izdajati pravoveljavne potrdila vsled česar ga rojakom naj topleje priporočamo. Upravništvo "Glas Naroda" EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR (Notary Public)] f GREATER-NEW TORKU ANTON BURGAR 12 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. 7. IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma izkrcanja ali imena parnika. Obrnite se saupno na njega, kjer boste točno In solidno po- strelen! POMAGAJ BRATUI Kaj pravijo pisatelji, ofienjakl la drCavnlfl o knjigi Berta pl« Partner. "Doli z oroagem!" | Lev Nikolajevi« Tolstoj Je pisal: Knjigo sem s velikim nBi kom prebral ln v njej nadel veliko koristnega. Ta knjiga Mil vpliva na človek* ln obsega, neb roj lepih misli. Friderik pL Bodeoste^: Odkar Je umrla madams Staal al f bilo na svetu tako slavne pisateljice kot Je Snttnerjeva. Prof. dr. A Dodel: Doli s orožjem' Je pravo ogledalo sedaaj* ga Časa. Ko človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, da se blliajo človeštvu boljH čast Kratkomalo: siOo dobra knjiga. Dr. Lod. Jakobovald: To knjigo bi človek najrajie poljubil. V dno srca me Je pretreslo, ko sem Jo bral. Štajerski pisatelj Peter Rosegger piše: BedaJ sem v aeksa goedu pri Grieglach ln aem bral kn£go a naslovom "Doli a oroS-Jem!" Prebiral sem Jo dva dneva neprenehoma ln sedaj lahko rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem tlvljenjn. Ko aem Jo prebral, aem aaSelel, da bi ae prestavilo knjigo v tm kulturne Jealke, da bi Jo imela vsaka knjlgans, da bi Jo tudi v Šolah ne smelo manjkati. Na svetu so družbe, ki raxSlrJaJo Svete Plamo. Ali bi se ne moglo oatanorltl dražbo, Idi bi rasStrJala te knjigo? Houfk Hart: — To Je najbolj očarljiva knjiga, kar nm Jia kdaj bral-- C Neumana Hefer: — To Je najboljša knjiga, kar se Jlk s*. «01 ljudje, ki ae borijo aa svetovni mir. Hans Issd (na shoda, katerega Je Imel lata 1180 ▼ Berlina)) Ne bom slavil knjige, samo lmehoval Jo bom. Vaškemu Jo bom po. sadil. Naj bi tudi ta knjiga naila svoje apostole, ki bi BI laje kriSemsvet ln očlll vse narode. rbiairfnl minister DunaJewsU Je rekel v nekim svojem govoru v poslanski sbornld: Saj Je bila pred kratkim v posebni knjigi oplaana na pretreeljlv nafia vojna. Knjige nI impisal noben voja-•kl strokovnjak, noben driavnlk. pač pa priproaU Senaka Berta nL Sottnerjeva. Prosim Vas, posvetite par ur tsmn delo. Mtfii^ da se ne bo alkdo ve« aavdaSeval aa vojno, Sa bo prebral to kaJlM Slovenje Publishing Co., UOortlMuttStrMt, >K*v York Pity, a. T, _ » %'IA/• *: s A j .. * ^ / ' ' ™ \ ^ ; -V Vo .v' - ^ , Kadar je kako drufitvo nameTijeno kupiti Imntlere, znstave, renalj«*. ge itd., ali pa kadar {»otrehujete uro, vcrižico, priveskr, prstane itd., ne kupite prej nikjer, da tudi nas za cene vprašate. UpraAauJe Van stane le lic. pa si bodete prihranili dolarje. Cenike, več vrst poSiljamo brezplačno. PlSlte ponj. IVAN PAJK & CO., Conemaugh, Pa., Box 328. MODERNO UREJENA TISKARNA GLAS NAHODA VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH. [• • • .»i DELO OKUSNO. t«.1 «. > IZVRŠUJE PREVODE \ DRUGE JEZIKE. .'i ;•> w UNIJSKO ORGANIZIRA* m r-j i«. » POSEBNOST SO: DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI I. T. D. ▼sa naroČi i .a rofiL-iiTF, na: Slovenic Publishing Co. 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih držav, Velikost Je pri 38 palci hi« Cena 15 centoT. flf—a Zadej je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. ___ V zalogi imamo tadi « . m.S^H Stensko mape cele Evrope $1.50.___, Veliko stengko mapo, na em str aiu^Zjedili je ne države in na drnsri pa celi STet/cenaTl-50. Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije t mejo Avstro-OgnkeKItilijo. Cena ja 15 centov. Veliki vojni atlas vojskujočih se evropskih držav in ps ko'onj. akih posestev vseb velesil' II resnih semlforldcv. Cena aamo 25 centov. Naročila in denar poUjitt naj Slovenk Publishing Company, 83 OORTULNDT STESXT. HIW 70EK, K. T,