VOBODNA SLOVENIJA AÑO (LETO) XXIX (23) No. (štev.) 40 ESLOVEN JLA. LIBRE BUENOS AIRES 8. oktobra 1970 Ob SO-letnici Koroškega plebiscita •Dne 10. oktobra preteče petdeset let, kar se je izvršil na Koroškem za nas tako tragičen plebiscit. S tem sta bila od Slovenije odtrgana zibelka slovenstva in slavni spomenik slovenske KOMUNISTIČNA TAKTIKA V ČILU KRŠČANSKI DEMOKRATI Z ALLENDEJEM Allendejeva Ljudska fronta ni dol- j eno minuli petek sporočil krščanskim go proučevala zahtevo krščanskih de- j demokratom, da je pripravljen razprav- mokratov o vključitvi v čilsko ustavo i ljati z njimi o vključitvi garancij v , gotovih določil, s katerimi naj bi bila , ustavo pred svojim predsedniškim na- samostojnosti, kjer so Slovenci pred zajamčena svoboda v Čilu tudi pod > stopam. Opazovalci menijo, da je čil— tisoč leti volili „po svoji volji“ svoje , Allendejevo vlado. Allende je poslal ska komunistična partija taktično pri- stala na razgovore s krščanskimi demokrati, ker meni, da bo mogla po vojvode, državne poglavarje. Ta nesreč- j predsedniku čilske krščansko-demokrat-ni plebiscit je ločil od nas sloven- j Kke stranke Beniaminu Pradu pismo, ako Koroško pod Dravo, da si so se v katerem mu sporoča, da čilske usta- | Allendejevi izvolitvi v kongresu 24, občine z večino glasov (55%) izrekle. ve pred njegovim nastopom ne name-j oktobra in n;egovem nastopu vlade 4 Vocación de grandeza En su discurso, pronunciado en la reunión de gobernadores, que se llevó a cabo el 29 de septiembre, el presidente de la Nación general Levingston, expresó entre otros los siguientes conceptos: “Es evidente que el proceso revolucionario se encuentra en un momento crítico, que exige acción inmediata y concreta en todos los órdenes de la vida argentina. Debemos desarrollar plenamente al país e integrar sus diversas regiones geoeconómicas. Ello implica además que nuestro sistema económico adquiera cada vez con mayor énfasis un profundo sentido social que permita a todo el pueblo argentina gozar los frutos del su propio esfuerzo. Ello requiere la movilización y la participación total de la población del país, ya que sin este requisito la profundización de la Revolución Argentina no za priključitev k Sloveniji. Od 25.000 i rava spreminjati, ker da je njegovo ¡ novembra itak izpeljati že med volilnim ! tendría obÍet° ni destinatario. Requiere del pueblo todo un profundo sentido Slovencev je glasovalo 15.000 za j „dolgotrajno demokratsko nastopanje bojem napovedano „revolucionarno us-SHS in 10.000 za Avstrijo. Odločilo pa zadostna garancija za to, kakšno bo tavo” in sicer z „ljudskim plebiscitom“, je 12 000 nemških glasov, od katerih . zadržanje moje vlade“. V odgovoru A-] Minulo soboto pa se je čilska so jih 5.000 dala ponemčena mesta, lende nadalje trdi, da bo reformiral krščansko-demokratska stranka zbrala 2.000 pa take osebe, ki niso bivale v coni A, a so po raznih mahinacijah plebiscitne komisije dobile pravico glasu. Tz tajnega arhiva te dobe v ameriškem zunanjem ministrstvu je dobil po- ustavo, toda šele potem, ko bo 4. no- na svojem izrednem zborovanju ter raz-vembra nastopil vlado in da bo nje- pravljala o vprašanju kongresnih voli-gova nova ustava „vsebovala temeljne , tev 24. oktobra. Frei se zborovanja ni svoboščine.“ ¡udeležil. V stranki je bil viden razkol: Krščansko-demokratsko vodstvo z ' Freijevo krilo je zahtevalo, da krščan-kojni dr. Alojzij Kuhar dokumente, na : odgovorom ni bilo zadovoljno ter je > sko-demokratski poslanci Allendeja ne podlagi katerih je mogel napisati te- J vztrajalo na tem, da morajo biti ustav- j medtem ko so Predvsem mla- meljni članek za slednje razumevanje ' ne garancije, ki jih zahteva, vključene din®ki del stranke ter Tomičevi pri- j nacional, que permita visualizar el camino a seguir con desprendimiento y vocación de grandeza. En síntesis, la Revolución Argentina se profundiza, acelera su ritmo y producirá los cambios necesarios. El gobierno compromete en ello todo su esfuerzo y reclama del pueblo de la Nación unión, fe y tolerancia.” Poklic veličine Predsednik Argentine general Levingston je v svojem nagovoru na sestanku guve' nor:cv vseh provinc dne 29. septembra med drugim tudi debil naslednje: „Jasno je, da se naš revolucionarni preces nahaia sedai v kritični ♦■očk? in zahteva neposredno in konkretno akcijo na vseh poljih argentinskega življenja. Do skrajnosti moramo razviti deželo in povezati med seboj njene raz-staši s predsednikom stranke Benjami- j jjgne geoekonomske pokrajine. V tem je tudi obseženo, da dobiva nas ekonomski nom Pradom, ki jih smatrajo za skraj- ; sistem čedalje večji poudarek na globokem socialnem čutu, ki naj pomaga vsemu v ustavo „čim prej“. . ..." , 'I . no levico stranke, zahtevali da se gla-j argentinskemu ljudstvu, da lahko uživa sadove svojega dela. jo poslal v glavm s,an Allendejeve suie v kongresu za Allendeja. Prevla- To pa zahteva dosledno soudeležbo vsega prebivalstva, kajti brez tega dal° ie le™ Mo ter je biI° sklenieno- vsaka poglobitev Argentinske revolucije ne bi imela smisla. Zahteva od ljudi da bodo čilski krščanski demokrati v ' tudi globok državljanski čut, s katerim lahko zaznamo bodočo pot z odpovedmi kongresu 24. oktobra oddali glasove za j jn poslanstvom za veličino. V Ljudski fionti je medtem prišlo Allendeja, ce bo do 20. oktobra vklju- j Skratka, Argentinska revolucija gre čedalje globlje, čedalje hitreje in bo do notranjih trenj ter je Allende kon- čil v ustavo zahtevane garancije. , tuc]i izvršila vse potrebne spremembe. Vlada se obvezuje, da bo za ta napela vse sile, pa trdi vzpodbuja prebivalstvo države k združitvi, veri v bodočnost in Nixon v Beograda ZAGREB BREZBRIŽEN, LJUBLJANA OSAMLJENA k strpnosti.1 Iz življenja in dogajanja v Argentini ČASOVNA OPREDELITEV IN „POLITIČNA STAVKA“ tega plebiscita, članek je izšel v Zborniku Svobodne 'Slovenije za leto 1956 (str. 47—79) pod naslovom: Poglavje iz tragedije koroških Slovencev. Tu je natančno prikazana — severnoameriška krivda za izgubo slovenske Koroške. Do zdaj je namreč veljalo, da je odločilno vplival na potek izida italijanski zastopnik v mednarodni plebiscitni komisiji in pa prezaupljivost Slovencev v zmago pravice, zlasti po Wilsonu razglašenih točk o vpoštevanju narodnostnih mej, ter to, da niso z dovolj močno vojaško silo zasedli pravočasno slovenske ozemlje. Enako se je poudar- j Nasserjeva smrt je deloma prekri- ' zdravljalo nad stotisoč glava množica, jala tudi premajhna zainteresiranost žala potovalni načrt, ki ga je imel pri- Nixon je tudi stopil iz svojega avto-osrednje jugoslovanske vlade, ki je bila pravljenega ameriški predsednik Nixon mobiia ter se z ljudmi rokoval. Nav-z Italijani v prijateljskem razmerju ter je bilo kazno, da bo moral iz svoje dušenje zanj je bilo veliko in vsesploš-in so čutili bolj žgoče svoje vprašanje poti izpustiti sestanek z jugoslovan- no. na jugu države. Vse to je namreč res, nkim komunističnim diktatorjem Titom. j Povsem drugačno sliko pa je nudil ggene v?q politične stranke. Zato tudi krvavo res, toda krivda, da se je sploh Toda diktator Tito je spet napravil eno Zagreb. Diktator Tito je rred Nixonom ne deluje parlament. Že prvi'revolucio-določil plebiscit, za ozemlje, ki je bil svojih demagoških potez ter je objavil, pris-el v Zagreb in dočakal Nixona, narni predsednik, general Ongania, pa po vseh podatkih spoznano za sloven-! da „pušča svoja čustva ob strani, ker da ga skozi mesto popelje v svoj roisL- j0 vzpostavil navado, da je enkrat let-sko, pa leži na ameriški opazovavni mu gre v prvi vrsti za blaginjo jugo- ni kraj Kumrovec. Zagrebške ulice so no zbral skupaj vse guvernerje argen-komisiji na Dunaju. j slovanskih narodov“. Zato se pogreba bPe praktično prazne, ljudje, ki so bili tinskih provinc, in vpričo njih obrazlo- Prvotni namen severnoameriške po- svojega prijatelja Nasserja ne bo ude- takrat na cesti, pa so po večini brez- žil načrte za bodočnost. Tega postopka litike je bil potegniti razmejitveno čr- Ježil ter bo raje sprejel ameriškega brižno opazovali Nixonovo in Titovo re je poslužil trdi sedanji predsednik to po reki Dravi brez plebiscita, le v predsednika Nixöna. Resni opazovalci policijsko povorko. Kontrast med spre- general Levingston. V torek, 29. t. m. smislu Wilsonovih narodno osvobodil- ugotavljajo, da je diktator Tito Nasser- jemom nih načel. Da bi bil Wilson bolje ob- ja takoj ob novici veščen o resničnem stanju avstrijskih pisal, ker mu mrtvi „nnja^j na:i ne j »v™»u» časopisna agencija. nun ooraziozn, sausen naj m du na- j cj,liki Učinkovitost vladanja zah problemov je poslal svojega opazovav- more več služiti, drugih „prijateljev“ | Ka’-or je običaj, skoro noben t”i da'jnü revolucionarni postopek sedanje j (,eva da oe v proces zajamejo široki ca prof. in knjižničarja harvardske u- Nasserjevega kova v Egiptu pa nima. , državnik ne obišče LlnbUane. Tudi oblasti. V svojih izvajanjih (del teh j rn ' ra da posamezno nastopajo niverze A. A. Coolidgea na Dunaj kot ^a njegov režim je vsekakor koristnej- i v ND-nav potavnlni načrt po Jugosla- , prinašamo v dvojezičnem uvodniku), je študijsko misijo. Ta si je izbral za si živi Nixon, kakor pa mrtvi Nasser, i vi i ni bila v^Mučena. Teda za to se • rcDonelc ocenil in bodočnost nakazal svoje pomočnike med drugim štabnega ! Nixon je potoval v Beograd, da bi —cia +”di ne tako „slovenska“ boli teorično. Podlaga Argentinske re- Kavčičeva vlada. i voluci je je še vedno ista: potrebno je postaviti red, doseči socialni mir, postaviti državo na pot razvoja. Ekonomsko močno, bo lahko uvedla socialne re-Odkar je prišla na oblast vlada Ar- forme_ k; „b zaMeva socialna pravig. jrentinske revolucije, so v deželi razpu-.i ^ Ko bo razvn;ni proces vsaj v pol- nn-u teku. šele takrat bo voiska. prepu-a'-pa proces ti^tur». ki si lih bo narod izbral na svobodnih volitvah. Razlika tega govora s podobnimi sedanjega ali prejšnjega predsednika je zlesti v tem, da ie general Levingston p-e-ej točno nakazal, koliko časa še misli sedami režim ostati na oblasti. Ta doba bo trajala še „štiri do pet let“, ; diktator Tito Nasser- jemom v Beogradu in v Zagrebu je bil je zbral v občinski zbornici mesta Bue- j Te pa }udi •asno pove(]a]) da Fe pojjti-=i o njegovi smrti od-| ta’-o velik da ni mogla mimo tega ; nos Aires vre guvernerje ter vpričo j gne str„„k0 „g bodo v svojj rtvi „prijatelj“ itak r.e 1 nobena svetovna časopisna agencija. nlih obrazložil, kakšen naj bi bil na- j rt-ri obHk: TIg}nkov}tost vlodania zah- pol. Milesa. Nobeden teh ni znal slo- skušal vplivati na diktatorja Tita, da venskega jezika. In ta privatni znanstve- bi ta zastavil svoj vpliv med Arabci, nik je določal demarkacijsko črto na zlasti pri Nasserju, da se arabsko-Karavankah in predlagal Ameriki — izraelski konflikt ne bi še poslabšal, plebiscit. Miles je prepričal severno- Ta načrt je Nixonu vsled Nasserjeve ameriško javnost o potrebi plebiscita, smrti spodletel, ker Tito sedaj pač ni-Ta se je dne 10. oktobra 1920 ma v ESiPtu osebe, ki bi bila toliko odločil v korist Avstrije. Pritožba in čustveno navezana nanj kakor je bil Komunistična dialektika RAZLIKA MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO Medtem, ko so v Beogradu množice ‘ L’Unita mojstrsko dialektično razložilo i pozdravljale Nixona in ga je komu- ; ,ak°Je: zahteva Slovencev, naj se ozemlje pod ^ sU Nixon in dik- | ^ÎlnaVgTm ! -Nixon je prišel v Italijo kot vrhov- Dravo prisodi Sloveniji, ker je večina tiUor Tlt° izdala skuPn° izjavo, v ka- j banketu sQ . * * ni vrdl*a rolitike, kameri smo konuni- občin büa za to, je mirovna konferenca teriJ kom»mLs’ti, kakor je znanopriredili buč- !radikalno nasprotni: v Jugoslavijo odbila, 'tako je neupravičen privatni . »mirno m pravično lesevanje i demonstracije rroti isternu . prihaja zato. da bo obiskal voditelje, človek odločil povzročitev plebiscita; mednarodnih problemov boljša pogaja- y Tnf^pl ..j -e bn komunistom Ni-m s katerimi dokazuje, da je pripravljen vsi drusri doe-odki ra ro le on cmio uja kakor pa spopadi“ med prizadetimi •................ ......... ' n-______- j.™ __i, I državami. V skupni iziavi tudi govorita To dvoličnost komunističnega zadržanja, v svobodni, demokratski Italiji in v nesvobodni, komunistični Jugoslaviji, je glasilo italijanske KF, vsi drugi dogodki pa so le po svoie pri- nia liaKor Pa spopadi" med prizadetimi ' , , ... " T. .... . c.amo o tem da nrihaia k niim raznesli k _ porazu. , državami. V skupni iziavi tudi govorita f obrodosel’ v 1 ahjl Pa ^a nlso marab- ' 26 ' ^ tel”’ P1 nJim’ Slovenci nimamo sreče s plebisciti. 0 ».dobrih in prijateljskih odnosih“ med-Ob prvem 1. 1866, ko so bili vprašani JuKoateviio in ZDA ter da se bodo beneški Slovenci za priključitev k Ita- ! »medsebojni odnosi še stopnjevali“, liji, so se razen enega samega glasu ! Nixona jo na beograjskih ulicah po- odločili za Italijo in se tako odločili . • .........." —. ............... od slovenske skupnosti v Avstriji. 1 ne, ko je bila Nemčija, h kateri je tudi današnji avstrijski zgodovinarji Avstrijski kancler dr. Renner se je sPad£da Avstrija, premagana, smo po pripisujejo edino mednarodni politiki prof. Cooledgu in njegovi š.udijski ko- ^udrd usocb slovensko Koroško v drugič zmagovavcev v prvi svetovni vojni in mi. iji posebej zahvalil za „ogromno ba m.rovni konferenci se je ne orožju. Tako državni arhivar dr. moralno in materialno pomoč mladi av- MoIotov zavzemal za priključitev Koro- Neck, kakor tudi prof. dunajske uni- ške k „državi Sloveniji“. Toda medna- | verze zgodovinar dr. K. Stuhlpfarrer, strijski republiki.“ pravljati kot s sebi enakimi. Nixon prihaja v Italijo, da daie navodila. Nixon prihaja v Jugoslavijo, da hi izvedel, kaj hočejo od niega. Nio»-ov obisk v Dalijo jo roleg običajne vljudnosti. tudi inšpekcija. Njegov obisk v Jugoslaviji pa je obetajoš dogodek. ros», re pa da posamezno nnstonajo brezštevilne brezpomembne skupinice. Dokler ne nastoni tisri trenutek, bo redania oblast vodila usodo države pod geslom: „Razvoj s pravičnostjo“ Vodila bo s tem usodo 23,250 000 prebivalcev Argentine. Toliko so jih vsaj našteli v državnem štetju, ki je bil v s-edo 30. se-tembra. Da dokončno preračunajo število prebivalcev in njih socialni položai. bedo potrebovali že 15 mesecev. To kljub elektronskemu pro-ccsn p-datkov. Medtem na. ko vlada ulanira in ra-č—»'■. r0 d„iavci prirravljajo na prvo veHko »tavi-o. od1"”* »e na vladi general T,ovingston. CGT jo le napovedala za ret ek 9. t. m. Nastop bo voriGtno v'*"'? v i"d»’~Jriis.l'om heJu masiven, a m»—n. Vo**',ar mod del»vi?tvom ni na m—o^o „^--d”'e»J° -o. stavke, g fviea-to sindikalne n-d- .‘e. z1"-*» <*o »tavko mnogi o-n„žili -o l-J-n »o m^eresi delav- stva. boli na zadnjih mestih. I Z TEDNA TEDE N ii položaj Evrope ni hotel okrepitve t ki poudarja, da je edino Francija bila proglasil sv. Katarino Siensko za novo lunizma ter je zato odklonil vrnitev i naklonjena Slovenski rešitvi, odločujoč cerkveno učiteljico: Teden dni prej je Toda začelo se je načrtno raznaro- 1 r >i m dovanje slovenske Koroške. I komunizma .. Zastrupili so slovenskega poslanca K°roake k matičnemu narodu. In ko je vpliv na Wilsona pa da ie imelo d e1 o enak naslov podelil sv. Tereziji Avilski. Papež Pavel VI. je minulo nedeljo zbor je nato pozval oba, Ovanda in upornika Mirando, naj odstopita. Ovan- župnika Poljanca, ukinili Mohorjevo prišel L 1947 f}om s Sovjeti, je Molo družbo, prepovedali slovenski jezik v uradu in v cerkvi, razkropili slovenske duhovnike tako, da jih je od 80 moralo polk. Milesa, ki je prvi predhodnik plebiscita (Naš tednik, 2 okt. 1969). V Varšavi so se začeli razgovori med Zahodno Nemčijo in Poljsko glede iti na nemške fare 67. L. 1942 so po- ' roški Slovenci za svoje osnovne pra-slali 200 družin v druge kraie. Za 1. 1 vice, kljub bolj precizno uzakonjenim 1943 so bili določeni novi tisoči družin. 1 meddržavnim obveznostim do manj-V celoti so že izselili nad 3000 Sloven- šinskih narodnih skupin. Boj za slo-cev v taborišča, kjer jih je pomrlo nad vensko šolstvo je v osredju naporov, 800, čez tisoče so jih pozaprli po ječah ki zadevajo v skrajni šovinizem, kakor in nad 200 obglavili... Koroško vpra- je pokazala letošnja afera z vetrinj- tov prepustil Slovence same sebi. In tudi danes — 25 let po drugi svetovni vojni — se morajo boriti ko- ; te naše Karantanije, ki je stala ob zi- i (rlede vpraSanja zahodne poljske meje. Mi Koroške ne moremo preboleti, * ured;tve medsebojnih odnosov, zlasti __X- Lî în r»fo lo nn f7i_ I - . . šanje je bilo — „rešeno“ v smislu načrtnega ropolnega iztrebljenja naroda. In tudi ob koncu II. svetovne voj- skim gradom. Danes se spominjamo petdesetletnice belki moderne svetovne demokraciie, ko je pod njenim vplivom predsednik Jefferson 1. 1776 sestavljal ameriško ustavo. 50-letniea naj bo posvečena mirnemu in plodnemu sožitju Slovencev z Nemci na. Koroškem in ta nni bo rodovitna, za koroške Slovence. Naj nam ne ho tam. k.ier nam je tekla zibelka. plebiscita, o katerega izidu in zmagi izkopan prezgodnji grob. td Tiskovne agencije poročajo o m-obTemu ožemi ra. ki ga je Poljska dobila m rečen Nemčije po drugi svetovni verni, molčijo pa o ozemlju, ki ga je Poljski vzela Moskva po drugi svetovni vojni. V Boliviji se je skupina častnikov pod vodstvom grala Mirande uprla predsedniku Ovandu in ga pozvala na odstop. Ovando se ni vdal. častniški do je končno i zbežal v varstvo argentinskega poslaništva v La Pazu, Miranda pa je prevzel vlado a se mu je takoj uprl gral. Torrez in bombardiral vladno palačo. James R. Cross, britanski konzul v Montrealu, je bil ugrabljen minuli nonedeljek. Ugrabitev je izvršila, tkjm. kvibeška OF, francoska separatistična skupina, ki je zahtevala za. niegovo izpustitev na svobodo pol milijona zlatih dolariev, izpustitev iz zanorov več senaratistov ter svoboden polet izpuščenih ujetnikov „ali na Kuho, ali pa v Alžir“. Je to prva diplomatska ugrabitev v Kanadi. SPOMENICA SVOBODNIH SLOVENCEV, POSLANA PREDSEDNIKU ZDA N1X0NU Spoštovani ¡gospod predsednik! Narodni odbor za Slovenijo je v svobodnem zapadnem svetu predstavnik demokratičnih Slovencev v emigraciji, ki odklanjajo komunistično diktaturo v Jugoslaviji, katere sestavni del je Slovenija. Do svoje smrti lanskega novembra, je predsedoval temu Narodnemu odboru, ki ga: tvorijo demokratične slovenske politične stranko, dr. Miha Krek. bivši minister in podpredsednik jugoslovanske vlade v Londonu. Pred Vašim odhodom v Evropo, ko boste obiskali tudi Jugoslavijo, izpolnjujemo. željo svobodoljubnih slovenskih demokratičnih izseljencev, ki, 2,'vij.o v. Severni Ameriki, Kanadi, Južni Ameriki in zahodni Evropi, da Vam predočimo eno najhujših ran, ki jih je zadal komunizem slovenskemu narodu. ....'Med drugo svetovno vojno je komunistična partija Jugoslavije v propagandi dokazovala, da je njen edini cilj, borba proti okupatorju. Svobodoljubni Slovenci se niso dali prevarati in so spozna1!, da je «davni cilj partije, —- kar danes vodilni komunisti sami priznavajo —izvesti (kom. revolucijo in nato z diktaturo manjšinske komunistične partije zavladati .narodom Jugoslavije. Zato so bili v času 'sovražne ' ckuoncre proglašeni za zločince vsi, ki so se upirali komunistični revoluciji. Za zločince so bili proglašeni tudi vsi t;st;, ki so še borili proti nacističnemu .ofoupatomu, če se niso podvrgli vodstvu komunistične partije in podpi-,, ralj; njenih ciljev. Slovenci so se kot svobodoliuben narod uprli z orožnem namenom komunistične partije in to tako, kakor so jim dopuščalo razmere v času sovražne okupacije. V Sloveniji so se protirevolucionarni organizirali v domobranske fbrrnaciije, katerih namen je bil braniti dom in družino pred komunističnimi zločini, in preprečiti uvedbo komunističnega režima, Domobranski'borci šo bili globoko prepričani, da z borbo proti komunizmu v Sloveniji branijo tudi' svobodo zahodnega sveta. Posebno še, ker so bili komunistični partizani nadvse sovražno razpoloženi proti zapadmrn demokracijam, predvsem proti ZDA. Ko je sovjetska armada omogočila komunističnim partizanom, da so leta 1945 prevzeli oblast v Jugoslaviji, se je nad dvanajst tisoč slovenskih protirevoluCionariev-domobrancev, ki so se boril? proti komunizmu, s 'številnimi civilisti umaknilo v Avstrijo, kjer so prosili za zaščito an-grežke okupacijske oblasti. Angleške okupacijske oblasti pa so-koncem maia 1948 začolo vračati slovenske domobrance v Jugoslavijo z izgovorom, da jih hočeio prepeljati v Italijo. Kot posledica tega vračanja je naš slovenski narod zadela največja nesreča v zgodovini. Jugoslovanski komunistični režim je po končani voini in po končani revoluciji brez zaslišanja in sodbe dal junija 19^5 pomoriti nad 12.000 slovenskih domobrancev-protirevolucionariev, k; so bili pred smrtjo strahotno mučeni in nato pometani v množične grobove. Primerjajoč število pripadnikov slovenskega naroda in Združenih držav Feverne Amerke, je to toliko, kot bi sovražnik v enem mesecu pomoril 1.500.000 vojakov Združenih držav Amerike v starosti od 18 do 40 let. Vemo, da mrtvih ni mogoče obuditi. Naša prošnia ie le ta, da posredujete pri vodnikih komunistinega režima v Jugoslaviji: da vrnejo pomorjenim borcem za svobodo slovenskega naroda čast, ki so jim jo vzeli s tem, da so jih proglasili za zločince: da komunistični režim Jugoslavije označi in pove, kje so grobovi teh nesrečnih žrtev; da staršem, ženam, otrokom in sorodnikom omogoči pietetno počastitev mrtvih vsaj oh 25-letniei njihove mučeniške smrti. Zaupajoč v Vaše odločno stališče proti komunizmu in za svobodo narodov, kar sie tudi javno poudarili, Vas prosimo, da ne prezrete naše prošnje. Stare Miloš, vršilec dolžnosti predsednika Narodnega odbora za Slovenijo Buenos Aires, 24. septembra 1970. Slovenski umetniki V Stockholmu „Nobene igre ni, ki bi bila samo igra; vedno, pri vsaki igri je prim*. Dfuš vo slovenskih likovnih umetni- ^ana kaka odgovornost. Vendar se radi ele, arimo z mhlijo, da ee bomo moglj i kov je imelo letošnje leto od 22. avgu- j izogniti de'anju, da bomo lahko ravnali ne kot celotna osebnost, ampak le n> j sta d> 17. septembra V Stockholmu pol, da ne bo treba globoke notranje vezanosti. A na dnu 3voje osebnosti vemo, \l galcr'1 ”Svea“ razstavo del svoj.h i da RESNIČNA LEPOTA ŽIVLJENJA IZHAJA IZ NJEGOVE GLOBOKE UE ,elanov. Predstavilo se ''e 17 slikarjev s ' T„T ________ / j po tremi deli, 15 grafikov s po 3 do 5 grafikami ter enajst kiparjev s po tremi plastikami. SNOSTI IN NEIZPROSNOSTI.“ Znameniti nemški profesor medicine dr. Paul Schilder. izseljenci N®£Ear& POLITIČNE I-~ ‘■*+ O 'V ' .. h,:...r Tnl-o piše HuMjansko . Delo“ 19, ’ septembra t 1, Ka'-p ie prišlo do tega zaključka. Nekaj dejstev. Slovenski nase1 'enci v Sydneiu so se že le'«. 1960 pove""Ii v Slovensko društvo. Kmalu, so orišli do ppo-nanjn, da jim jo potreben lasten dom. Z"to so le’a 1964 ustanovili za v Svdnelu. in izde^li ro-ebon uravilui1-. no ka/enem so de1o,’ni člani eVrHe rkc-M 3 zarnoike. 1_i ..bodo uroiali in vodili vse delo, skrbeli za točno knuVdv-d-^stvo Za z-u^nU-e «-o bili i-brnni: p. Valeriian Jenko OFM, AU^ed Brez-nik in v;n’-o Oviiac. 11. juliia istega le^a je bil pravilnik sprejet na skopni seli odbora Slovenskega društva Syd-nei (SDS) in Akcije za slovenski dom. Naslednje leto je bil na občnem zboru SDS pravilnik potrjen in sprejet. V prvem lelnem poročilu „Akcije za slovenski dom“ je ted 'nji redsednik SDS g. Jože Čuješ ostro kritiziral tiste, ki se od'egnjejo delu v društvu iz malomarnosti in ker jih je zaiel '_al materializma. Krepko je poudaril: „Vse, ki so kdaj koh delali za skupnost, smo oblatili in opFuveli. Zakai? Zato, ker so si le to zaslužili? Ne! Stopimo pred ogledalo in si poglejmo v oči. Od sramu bomo zardeli, ker bomo morali priznati, da smo v večini primerov z blatenjem drugih iskali izgovor za svojo brezbrižnost in lenobo.“ G. čuješ' je pa tekom let svoje mnenje spremenil. Vzpos+avil je dokaj prijateljske zveze z uradnimi zastopniki komunistične Jugoslavije. Šel je še korak naprej: letos je začel izdajati list „Slovenska kronika“ kot glasilo SDS. Hoče ga prikazati kot nadabevarne lis^a z istim imeopm, ki ie začel izhajati leta 1954 in prenehal leta 1956. Idetno ra je sedania Slovenska kronika bistveno drugačna, ker se je spremenil tudi čuješ. To spremembo pojasnjuje obolnost. da mu daje finančno oporo za list Adriatic Travel Center, to ie potovalna ageneba, ki je v Syd-nelu trgovinska eksrozitura, jugoslovanskega komunističnega resima Ta ekspozitura je skušala tudi podpirati „Misli“ p. Ambrožiča, ki je ponudbo odločno odklonil. Uredništvo Svob. Slovenije je dobilo od svojega prijatelja v Svdneju 13. septembra pismo in med drugim poroča, da p. Valerijan .Tenko, eden izmed treh zaupnikov „Akcije za Slov. dom“ ni več v Slovenskem društvu v Sydneju, ker so ga „izrinili“. Navedli smo nekaj delstev. Marsikomu ne bodo povsem jasne. Zato objavljamo v celoti članek, ki ga je napisal Jože Prešeren in le izšel v ljubljanskem Delu 19. septembra t. 1. na strani 18 pod naslovoma: Hrun okoli „Slovenske k-onike“ in „Iz^ebenci nočeio iar-ma duhovnih vodij politične emigracije“. i Takole se glasi članek, kateremu ie uredništvo Svob. Slovenije vstavilo le podnaslove: BUHOVN7K VOÖIJ EMIGRACIJE tikansko. Naše slovenstvo izvira iz slovenske zemlje in slovenskega na-oda. Ni prišlo k nam z ognjem in mečem, zraslo je iz raših src, srkali rmo ga z materinim mlekem in razvijali ob p0. „Afera med Slovenci v Sydneju“ nosnem pogledu na naše zavedne očete. Potovanja v domovino pomenijo na- Slo-on1« živi v naših srcih, politična Šim izrelencem več kot zgolj odhodi nema re“a'erih sp nam v Se na pmi tniee, nekaterim pomenilo odsev ' • ' ec^° ' ’rd. ud°_ v napor h za svo- niih ide "ne pripadnosti. To seveda naj- * ■ n ' i r ž n mi i in sim epskih ču» it , , štev v Slovenskem društvu! br.li moti tako imenovane d^ornie vo- dbebie S^vencev v Avstraliji. Pošred- Slovensko društvo, ni cerkev, kjer no zvem s po^ovan-’! v domovino ima moraš poslušati in ne odgovarjati! Prj t-di nedavna, afera med Slovenci v Sy- nas sme ime'i vsak svoje mnen'e, do» dneyu. klfer spoštuje tudi mnenje svojega ko- V Dvdneyu je namreč pred nedavnim ilana! Vsi Ee striniamo v encm' da *am po večletnem premoru ponovno začel 'l0 °‘c'11 'n i,cdno, ko \ e >. mn- izhajati list „Slovenska kronika“, gla- okorelih in za- ri’o Slovenskem* društva Svdney. že starellh. P°l>t!cmh strank. Kdor hoče v, .vi i i- 1-11- zganjati slovensko politiko, nai to dp. pr n številka obnovi glasila, ki . .... 1 ’ 1 ue • vi i j. v . . . la v Slovenili in ne v Avstraliji ali A* ?e izs’a v letosireiru mam, je razbila ^ J n ^ meriki. Lahko je Žebotom in kompaniji „soli-: i“ pamet Slovencem doma. Kdo le či'a njihove spomenice in manife- vse dvome slovenske politične emigra cije v Avstraliji, Argentini in drugod, kamor je list prispel — list ni bil tak, „ . , ,. .v,,. . ,i- „ „ ste? Gospodje, ce imate koralo, 1P kakršnega bi si zeleh m kakršnega so . . „ ’ 16 x.ii9 o,___„i,„ i,—d"mov m 1111 volitve: naj odloči večina, saj ste „demokrati“ ali samo „demagogi“. “ ■fi-ee nadalje navaja, da se zakrk- bili navajeni. „Slovenska kronika“ Je začela izhajati ob finančni pomoči — v obliki oglasov — potovalne agencije Adriatic Travel Center, ki se na široko ukvarja z organizacijo potovanj v 11Jeiu fcnii&raij*je opnajo le na Jugoslavijo. To je zadostovalo, da so domneve -ni ue^mj.oiniamje, ot- „duhovni vodi elji“ začeli na ves glas -‘'■'-e** v domovini p„ -u9 izjavljati, da. vzdržuje list „ekspozitura i 0“711“-!“- 111 110 inorejo ua jugoslovanskega komunističnega reži- J>' UiUo“>u v "i““-/“ uvou-...™.».,., ua ma“. Seveda znt-o ni"o izbirali sredstev ua vi«n mnu» vsn&uo ne ¿ve- in načinov, s katerimi bi onemogočili Ue 1"‘u,u;no piepucaiije, na je te-izhs.ianje lista in razbili enotnost dru- iuUjlu bo&oj ie m^oinjevanje nruswe-S'vouega. od^m-a. ^riie društveni „zanp- P^avn. uvoniivear je nuvoeno pro-nik?“ so hoteli odločati o delu in usme- ^ v .Uuua.ui', ni ni iiutel Kiativi j/rcvri tvi Sloyen~kega društva .Sydney. i Vlce omuowa no svononnega izv.„zuvvja , , ...... , . “i odločanja Cer si ceio lastil pravi- Pred nedavnim le izšla drnca leto- . - . v. .„ ‘ , , ...... “° do snupnega uius-venega premo- sn-p. steviP-a ...Slovenske kronike“, ki ,,,,, , . , . zenja, not oo to nočen ur„svveni „„acii- ie s'-n"ai v celoti posvečena nedavnim . , , , A , nivvi . Ijvodnik je bil hKrati tudi opo- zoo- l-om, ki bo v oktobru, „člani morajo vedeti resnico!“ poudarja na koncu Jože čuješ. „Z društvenim odborom nekaj ni v reflu“ Ob smrti Frsmceta Bevka NEKAJ SPOMINOV Iz Slovenije smo prejeli vest, da je na dan svoje osemdesetletnice umrl pisateD' France Bevk. Rojen je bil 17. septembra 1890 v Zakojci v cerkljanskih hribih. Bil je časnikar, pesnik in pisatelj. Med obema vojnama ie živel na Goriškem, kjer je tudi napisal svojo najleršo povest: Kaplan Martin Čedermac. Opisal je tudi izseljensko problematiko v dvodelni povesti „Lukec“, kjer se ta mali deček poda v daljno Argentino za očetom. Tu objavljamo Spomine, ki jih je ob Bevkovi smrti napisal Anton Kacin. Ob njegovi 'smrti se mi spomin vrača v tista mračna leta, katera smo • preživljali v dušljivem ozračiu morečega fašističnega pritiska. Režim si je bil postavil kot najvažnejšo državno nalogo ob meji to, da. i-briše Sloveuce z narodnostnega zemliftvida teh 070-meli. Z Bevkom smo se srečaval? no-gosto. Sestajali smo se v kavam1 na Travniku, brali zlasti inozemske č"-o-pise, ki so še smeli prihajati, igrali šah ter se razgovarjali o vsem, kar je zbujalo rozomost v javnem živlienm. Posebno o literaturi. Stalni člani tiste nevezane družbe so bili poleg Bevka še Jan1-o Kralj, Polde Kemperle, inž. .Jože Rustja, Lojze Bratuž in še ta ali Oni. Do leta 1929, ko ’e odšel v Slo-venro. ie zahajal v is*o kavarno t’’di zdravnik dr. Lojz Kraigher, nisat^ii iftareišega rodu, ki na, -o ni veliko dm-iil z nami. Stalni člani! Seveda, kadar ni bil kdo zaprt ali na letovanin na kakem nufstem sredo-orackem otolm -1 i ■pod atroa-fni pohcusVirn nadzorstv*-.,-^ zaradi katerega ni smel v javne lokale. Janko Kralj je preživel vsaj pol leta na Lipari; pozneje se je moral umaknit iz Gorice. Bevk je bil večkrat zaprt, konfiniran in rod policijskim nadzorstvom, Lojze Bratuž je bil zaprt, pod policijskim nadzorstvom in končno so ga škvadristi zastrupili. Kemperle je bil večkrat obsojen in zaprt. Sredi novembra. 1928 je prefektura u~'avila Goriško stražo, kameri ;e bil Polde odgovorni urednik. Popoldne je pri Zlatem jelenu sedel v avto, da bi šel na deželo med znance, kot je bila njegova vsakotedenska navada. Pri Sv. Luciji je uolicija avto ustavila in preiskala. Našla je tovor municije in bomb. Kdo jih je naložil? Jasno, da nihče drugi kot slovenski časnikar Polde Kemnerle. Tako 'je romal v zapore v Gorici in ; ^’’mu. Medtem pa je bila policiia obve-I ščena, da Kemperle nima nič pri stvari. Tista municija je šla proti meji in mor-<1?. pozneie po drugi miti prišla tudi mejo u0 naro?;lu Paveličem"1! utia-š.o” »p rrihove oddelke na Hrvaškem. Pelde Kemperle, ki ni bil prav nič po- doben človeku z bombami, je zaradi njih presedel sedem ali osem mesecev v raznih ječah. V glavnem je bila to družba, ki je ostala na teren", še potem, ko so bili mnod re obupali in se umaknili čez mejo v mirnejše podnebje. Vsi smo bili prepričani, da je doma kljub vsemu še prilika za narodno delo, da nekulturne razmere ne morejo večno trajati in da se bodo vremena končno zjasnila tudi nam. Upanje nas je držalo pokonci. Bevkovo leposlovno delo je težko spraviti pod enotno literarno signaturo, to pa ne zato, ker se je razvijal kot vsak pisatelj, ki samostojno gleda na svet in življenje, temveč zato, ker je i^toča^nu pisal dela, ki jih literarni kritiki pripisujejo zelo različnim, ako ne celo med sabo si nasprotnim smerem, npr. romane iz visokega sredn'ega veka in iz pokvarjene sodobne meščanske ali kmečke družbe. Pisal je za mladiuo, a tudi le"e legende, rrepojene z ve^sVo mistiko. Omenim naj legendo Posled-rra. tepžba. iz ’dnVke^a rudnike, !'ier je nekdaj zasulo skupino rudarjev. Prosili so zaščitnico rudarjev sv. Barbaro, nai jim pomaga. In pfihesla jim je s“eto pouo^ruco. Ko te pripravljal zbirke lee-end. sem ga onozoril na ta motiv, H ga ie upodobil Langus na veliki sliki za glavnim nP-riem stare cerkve svete Barbere v Tdmii. ki ie ni več. Iz dveh, treh e1-e'-.'h s+evkev 'e nepisal versko meču e ekguteno legendo, ki se še danes lepo here. Pl c 1 p veliko^ Bihliert-pufi U - ? f'(C_ vajo n°d sto nefdeset, kniig. Zaradi tega ra-huTnvim dogodkom v Slovenskem j - , , . , v zonio elanom društva pred občnim društvu v Syduev'i. Urednik lista Jože čnieš ie v uvodnem članku z naslovom ..Smejo členi vede+i resnico ?“ članom društva noiasnil del zakulisnih do-gaieni na tudi vztrajanj na temebnih smernicah lista. Tako pravi med dru-g;m: V minuiem juliju so zaupniki skli-„Mi smo za slovenstvo, ne za sovjetsko cali izreuno sejo društvenega voustva, niti vatikansko“ kjer so vodji seje preuio^ia pismo, v . . , , katerem omalovažujejo seuanji otioor, „Ko presojamo življenje slovenske zaluevajQ razveljavUev vec SKlepov U1 emigracije v Sydneyu si moramo bit, dajejo pripombe na ureJevanje „slo. predvsem na jasnem, da smo m, zad- krunll-e.v Zaupmiu, dejansko naj nji del rojakov v svetu, ki je pričel M W1 to nadz01TU odDor> s0 skratka ze-misliti. Kanada, Amerika m v zadnjem gami krojjtl usodo društva< Na tem letu tudi Argentina so že prišH do za- eestanku je prlšlo do med,ebojnih ob-kjucka, da slovenstvo ,n katol.čanstvo tožb> blalenj nekaterih čianov odbora nisba eden in isti poiem Mi smo za ia društvenega časopisa Pri volitvah slovenstvo, ne za sovjetsko, niti za va- je pri^0. tudi do izsiljevanj, podkupo- bi še ne bil znamenit, kajti mnogopis- Sl-arlek nekateri imenujejo kar „sejem . nost sama na sebi še ni veličina. Toda 0b te-i Priložnosti je bilo prebrano tu- v množici del jih je nekaj, katera bodo di Plsmo «rednika verskega lista „Mi- Slovenci brali še čez mnoga leta. Ena sll‘‘ patra Bernarda Ambrožiča, ki pa tekih je Kaplan Martin Čedermac, ro- so ga člani odl°čno zavrnili; nikakor man zapuščenosti in trpljenja v Sloven- se rdso mogB strinjati z namerami ski Benečiu. Ta zgodba je resnična, «rednika „Misli“, da bi prevzel mono-Drževna oblast je prepovedala rabo Po1 nad vsem slovenskim tiskom v Av-slovenskega jezika v cerkvi in cerkvena straliji. Kaze, da so se tudi bralci „Mi-gosposka se tej krivici ni uprla. To je sH*1 šele zdaj zavedli, da je prva na-bridko zadelo vse. Roman sem bral v lo£a tega lista očitati domovini take rokopisu. Takoj sem videl, da se je pi- in drugačne grehe in se nenehno opi-satelj v tem delu dvignil visoko nad rati na majavo dejstvo, „da v domovi-do tedai doseženo umetniško raven. preganjajo vero . Urejeni diplomat-Delo z izrazito narodno etiko je ob izi- odnosi med Jugoslavijo in Svetim du odmevalo v vseh slovenskih dušah; sedežem, urejeni odnosi med Cerkvijo odmev do danes ni utihnil. Krivico na- ln državo so po mnenju „Misli“ oziro-rodnega zatiranja je Bevk s tem delom mama njihovega urednika le pesek v postavil na dnevni red vse slovenske ocl' javnosti. J „Slovenski kroniki“ in številnim Če z neko drugo knjigo, je sicer ne- članom sydnejskega slovenskega dru* hote zapustil neminljiv dokument faši- štva, ki so ob obhku v domovini lah-ctičnega zatirafra. Goriška matica je ko dobro spoznali domače razmere, bo-v decembru poslala v predhodno cen- do „Misli“ s svojim krogom (p. Am-znro njegovo povest Mrtvi se vračajo, brožič, misijonar g. V. Jenko, V. Ovi-Oblast jo je mrcvarila enajst mesecev, jach in drugi) težko vsilile svoje mne-Dovoliena je bila šele v novembru 1936, nje. S tem, da društveni odbor imenu-n na naslovni strani je natisnjen itali- jejo „slovenska mafija“, predvsem sa-ianski naslov I morti ritomano in v mi kažejo svoio podobo. Zanimivo pa o^euajn z manjšimi črkami slovenski je vsekakor, da se „Misli“ tako živo za-nsslov. Plovensko knjigo je cenzura ho- nimajo za društveno delovanje v Syd-tcla nouižati, a je sebi izstavila suri- nevu šele no i"'du društvenega glad-čevalo duševne revščine in drobne biro- la „fFovenG-e kronike“. Kaže, da iin1 kratske zlobe. ni prav pci srcu usrešno poslovanje I V hinilu 1940 so Bevka spet zaprli društva, dobra organizacija vrste pribi internirali. Nisva se več videla. Voj- reditev, vsekakor pn je značilno, da p0 na nas je zanesla na nasprotne bregove, društveni „zaupniki“ šele po uspešni Anton Kacin (Nad. na 3. str.) LJUBLJANA: Mladinsko gledališče in jih vključil v ustrezne dele Simovi- obhaja leros 15-le nico obstoja. Za jubilejno sezono ima na sporedu 9 odrskih tekstov od katerih so 4 delo domačih avtorjev. Sezono bodo začeli 15. čevih spominov. NOVO MESTO: Industrija motornih vozil iz Novega mesta se uvršča med ... , , . ' 10 največjih v Sloveniji. V juliju je na- oktobra m bodo uprizorili „Silni bič“ slovensko mladinsko igro Danila Gorinška, sledijo Peter in Pavel, muzikal Jožeta čaia, Ukradena igra Žarka Pe- mei5ecu' tana; na sporedu pa bodo še naslednja dela: Prstan in vrtnica (V. M. Tekeri-Josef Por). V 80 dneh okoli sveta (Ju-les Verne), Snežna kraljica (dramati- zacija Jevgenija Švarca), Limonada Joe IMV je julija (dramatizacija Jirija Bredecke) ter Tragedija neke metle (Milan Serečo-vič). Cd teh devetih del bo Mladinsko gledališče po posvetu s pedagogi izbralo troje del ta osnovnošolski abonma, za mladinski abonma pa bedo u-pri šarili- dve je del. Od lanskih uprizori ev bodo tudi le'os na sporedu Wilhelm a Buscha Cipek in Capek, Carla Goldonija Sluga ' dveh,' gospodov ter .Charlesa Dickensa Oliwer Twist (dramatizacija Dušana Mlakarja). redila za 33.5 milijona dinarjev izdelkov ali za 127.% več kot lani v tem Skupna vrednost proizvodnje tq tovarne z blizu 2.000 zaposlenimi i predstavlja do avgusta 229,705.000 dinarjev — 110% več. kot v enakem lanskem obdobju. izvozila za 224.182 ednik Slovenke demokratke stranke in 'Jan Narodnega Odbora, ing. 1 ,ndislav Josip Bevc. doma iz kocijana. Lep Ladislav Josip Bevc — 80-Ietnik v <- vr ukrepa, kar jim kljub vsem mahinaci-V /TSrf •” jam ni uspelo. • a (ivaniorni- Glavna zasluga za odločni nastop n) m slavit o(;. raziiro:evalnim manevrom ljub-,0-letnico pred- komunistov v sokolskih vrstah gre ing. Bevcu, ki je že tedaj uvidel predečo rdečo nevarnost ter dal vzgled ! odločne nepopustljivosti pred njo. Za : časa vojne je nadalieval boj kot pred- ' sednik ilegalnega Sokolskega vojnega sveta. Vojni svet ie organiziral Sokolsko legilo in izdajal list „Naurei .zastava slave“, katerega sourednik je bil dolarjev izdelkov, v sedmih mesecih pa približno za 7.5 milijona dolarjev. Zanimivo je, da predstavlja izvoz te no-rovarne več Ko- polovico Vsega iiovOinesKe iut».UooA'ije. izvoz b.e je v prvih sedmih mesečin povečal za 108% v primerjavi z lanskim, skoraj vse pa so prodali na zahodnem trgu. ČRNOMELJ — Na več podružničnih smun crnomeljsKe oociue so bili i v saanu, da ne bi mogli pravočasno [ začeti novega šolskega le La, ker niso mogli dobiti učiteljev. Na več razpisov v časopisju niso dobili niti ene VELENJE: Zgodovinsko društvo za Slovenijo je organiziralo v dneh od 10. do 13. septembra zborovanje v Velenju, ponudbe. Tega delovnega sestanka zgodovinarjev, ki je že 15 po vrsti, se je udele- Umrli so: žilo okrog 150 , zgodovinarjev iz vse Slovenije in nekaj gostov iz drugih re- J LJUBLJANA — jpublik ter iz zamejstva. Poleg zgodo- 1 r, Bačič, Terezija Vine velenjskega okoliša so v ref era- fcimaei ArsniK, up,; bwie Gregorčič, tih obravnavali stanje gospodarske zgo- up.; Br. Boguan Zuzen, oaveauk v p.; dovine na Slovenskem. j Manna Kann, učit. v p.; Valentina Je- 1 Msiinv, up.; ncisuti iiiLii, up.; xxuiiueii Nevenka Jernej ec Praimz r. cerimt, POREČ: V Poreču je začel 9. septembra 17. kongres Zveze folkloristov Jugoslavije. Trajal je do 13. septembra in se. ga je udeležilo 145 strokovnjakov iz Jugoslavije, ČSSR, Bolgarije, ZSSR, Romunije, Belgije, Danske, Nemčije, Madžarske, ZDA, Italije in Avstrije, ki so prijavili 125 referatov. Deio kongresa je razdeljeno po sekcijah: ljudsko izročilo Istre, perspektive ljudskega izročila v sodobnih družbenih spremembah ter metode zbiranja in raziskovanja, znanstvenega in posebej estetskega ocenjevanja ljudskega izročila. Slovenci so sodelovali z naslednjimi referati: dr. Niko Kuret: Maske v slovenski Istri; Helena Ložar----Svat- ba v slovenski Istri od Valvazorja do JLVcUl jDaiuO ViCc$l'j V ABilU-lu) ikI i*l. j ClJ-ljct u.li.1*. KlC 1‘» {isO/f IViBv*. jwv*i bi^jcLii, biioj. temiiK, ooze Iviiji- go vez; i-iovro IviarmseK (ot/;; prou. iviaits Rožman, Majstrov borec; hrane Roz, stioj. v p.; Marija Lotrič r. ino-grašek, Ivanka Dermastja, herezija VaršeK r. Dolinar, va. (8oj; prof. Si-doiuja Jeras r. Guinot, lektorica iraneo-ščine na lj. univerzi; Lojze Dolinar, kipar; Ivan Rozina, trg. vp. MARIBOR: Neža bkoiic (76), Alojz Šimpelj (78), Frančiška Keršnik (83), Jurij Zidanšek (89), Robert Giamazi ,(.80), Rudolf Karba (64), Marija Prelog (68). do današnjega dne; dr. Milko Matiče- i RAZNI KRAJI: Ivan Matjaž, Pol-tov — Posebni način petja epskih ljud- žela, Vinko Udovč, kov. m., Tržišče; skih pesmi v Istri; prof. Mirko Ra- Jože Satler, elektrom., Kale pri Šenpe- movš — Vloga fantovščine v ljudskih tru, Jože Žvab, komercialist, Jesenice; plesih slov. Istre in na Primorskem; Anton Klemenčič, strojev., Rudnik; Ma- bu dr. Zmaga Kumer — Problemi ljudske- tija Abram, gasilec, Krško; Amalija postavili hiše. življenjski jubi-ej - je dosegel ■ polni aktiv-o ti kot pooblaščeni gradbeni inženir v Napi in kot vodilna .politična osebnost v naprednih vrstah slovenske emigracije. Diplomiral je leta 1913 na gradbeno tehnični fakulteti na Dunaju in do leta 1945 deloval v raznih državnih službah za gradnjo, modernizacijo in vzdrževane ce:t in mostov. Bil je tudi honorarni predavatelj na tehnični fakulteti univerze v Lhibljrni ter izpitni komisar. Objavil je več strokovnih del ter se neumorno udejstvoval v akademskih in kasneje v strokovnih in javnih organizacijah. Predsedoval je društvu inženirjev v Ljubljani in pododboru združenja rezervnih častnikov. Bil je pod-starosta sokolske župe LjubPana in od leta 1930—1941 starosta Sokola I na Taboru. V tej funkciji je ing. Bevc v. predvojnih letih 1937—1940 aktivno vodil borbo proti komunizmu. Z odločnostjo se je boril proti infiltraciji, s katero so se komunisti hoJeli polastiti sokolske organizacije. Vodji komunistične zarote sta bila tedaj sodnik Jože Rus in Fra-nio Lubej, katerima so se kasneje pridružili Zoran Polič in drugi ter se v ta namen posluževali najboli podlih intrig in laži. Komunisti, katere 'je disciplinsko razsodišče Sokola, izključilo, so z vso zagrizenosti« nadaljevali narad proti Sokolu. Po porazu no občnem zboru januarja 1940, ko je bila z večino 400 glasov pro+i 15 potriena odločno protikomunistično orientirana irnravn, so najprej pred rednim okrajnim in nato pred okrožnim sodiščem hoteli doseči ' preklic disciplinskega ing., Bevc. Pod okunom':o in no razpustit sokol- ‘ ske organizacije so se komunisti znova 1 hoteli polastiti sokolstva rod pretvezo i skupne borbe proti okupatorju. Sokol- : ski vojni svet pod predsedstvom ing. | Bevca ie te poskuse zavrnil, tiskarno lista „Naprej zastava slave“ pa je obo- : rožen komunistični oddelek spomladi : leta 1942 izropal in deloma uničil. Ing. Ladislav .-.Bevc ie <-d uranovi-' tve oktobra 1044'član Narodne."» odbora za Slovenijo in od Je^a 1953 predseduje Slovenski demokratski stranki, i Pred vojno je deloval v JNS ter bil med vojno član direktorija iste stranke. Kakor "je po eni strani bil in ostal v j ospredju borbe proti komunizmu, se ie i po drugi strani trdi vedno boril proti okupatorju. Decembra 1944 ga je Ge-stapo aretirala in je bil skupni s člani Sokolske, Slovenske in Narodne legije zaprt na sodišču v Ljubljani do 10. aprila 1945. 5. maja 1945 je nastopil pot emi- j gracije, ki ga je preko Koroške in Italije pripeljala v Kalifornijo,^ kjer v j družbi soproge Ivanke ter družin sina j dr. Ladislava in hčerke Brede s 6 vnu- | ki uživa prostost in svobodo, spoštovan j od rojakov in domačinov, ki so v lokal- ; nem 'časopisu toplo pozdravili njegov j jubilej. Prijetno uspelega slavja na čast j jubilantu se ie poleg družine in doma- j činov udeležilo precej rojakov: r. Bo- | jan Ribnikar in soproga, dr. Frido Po- j gačnik 'n soproga, dr. Anton Ravnik, ' dr Aleks Ravnik, g in na. Mariči?., družina g. Franca Koltererjeva in drugi. čestitkam ob te' Ie”i obletnici in željam še mnogih plodnih let v delu za narod se pridružuje tudi Svobodna Slovenija. V f N C * .M Si sv. Jurija v bil v nedeb'o, 4, oktobra, Osebne novice Krst. V farni cerkvi Quilmesu ;e krščen Mervo Vitrib. sin VLadi-ira in Betke roj. Maček. Botra sta bila ga. Vladimira Brula in g. Slavko Urbančič. Krstil Me g. Jože Škerbec. BUENOS AIRES Sestanek Zveze mater in žena Na sestanku. Zvezo slov. mater in žena je v Slovenski hiši dne 24. 9. predaval g. arh. Jure Vombergar: „O praktični opremi stanovanja“. Izbral je to snov z ozirom na dejstvo, da ima večina slovenskih družin svoj lasten dom, zidan večji del po bančnih načrtih ali trenutni zmogljivosti lastnika Kajti derne in +o so kreacije, delo človeških j rok in ljubezni. So prostori v stanovanji, ki sej opremljam po gotovih splošnih normah, j kakor kobrni», j. s w ; oprede spalnice in jedilnice diha osebni okus in kultura, stanovalca. 'Zaradi bol'še~» razume”»'"’" ie j svo'a izvajani» . podprl s rroio1rciiami j fotografij 'razli?oih s+"novanjskih _pro-[ štorov in v živahni debati je pojasnil i še marsikatero vprašanje. Zahvaljujemo se g. arhitektu za , njegova izvajanja in ves trud in še 1 kdaj nasvidenje. Sestanek SDO in SFZ Zvezna odbora Slovenske dekliške organizaciie in Slovenske fantovske zve- znani smo, da smo izmed emigrantov ze prirejata vsako prvo nedelio v me prvi, ki so si v veliki večini najprej --- — —-i:—1-: — —** — 1-:' ga izročila v sodobnosti; dr. Rado Hro- Petkovšek r. Svetličič, Gor. Logatec; vatin - - Kriteriji za kategorizacijo Marija Levstek r. Lovšin, Radomlje; večglasja in ing. Bruno Ravnikar — Jože Dolenc, mehanik, Mengeš; Marija Rezultati matematičnih in statističnih raziskav v etnomuzikologiji. LJUBLJANA: „Delo“ je 5. septembra v vrsti nadaljevanj začelo objavljaj felton „Spornim generala Simo-viča in dokumenti o dogodkih 1932 do 1942“. General Simovič je bil predsednik vlade po državnem udaru 27. marca 1941, ko je vrgel Cvetkovičevo vlado. S to vlado je odšel v emigracijo, kjer je bil njen predsednik do januarja 1942. Le'a 1945 re je vrnil v Poljanšek r. Lepšina, Brežice; Anton Droč, uč. v p., Šempeter pri Gorici; Martin Tepež, up. (80), Kostrivnica; Ciril Pušnik, komercialist v p., Celje;; Mirko Ravnikar, Gornja Radgona, Marija Šparovec, snovalka, Žetale. Oprema je torej vezana na gotove prostore in njih zaporedje. Da bo praktična, je treba upoštevati razmere, v kakršnih smo, to je, da smo Slovenci z narodnimi tradicijami, da živimo v Buenos Airesu s tukajšnjo klimo in da živimo v 29. stoletju z odkritjem novih mladino v Sloveniji, materialov. In da bo oprema moderna, ni treba hlastati po trenutni modi, ki je muha enodnevnica. Izbrati je treba stvari, ki imajo stalno vrednost in so stalno mo- secn po mladinski sv. maši v Slov. hiši sestanek, na katerem razpravljajo o sodobnih mladinskih problemih. Na zadnjem sestanku, ki je bil 4. ok^obrd^ sta dekletom in fantom, kakih 100 po številu, govorila gdč. prof. Terezika Marn in g. ing. Jernej Dobovšek. Predavatelja sta podala kritičen pogled na Smrt Lojzeta Dolinarja Dne 9. 9. 1970 je umrl v svojem Jugoslavijo in obmorskem odpočivališču v našem Pri-začel risati spomine. Zgodovinar Voj- morju slovenski kipar Lojze Dolinar v Kur Ujakovič je zbral še potrebne dor svojem 77 letu. Rojen je bil 19. 4. 1893 kuriente, ki Simoviču niso bili dostopni m mu je jjilo kiparstvo neka slovenska ........................................» 0 Krištofu. Pri odkrhin iavorti Klotomo ir» nlmrama Vi e°*n. PDornemVa sem bil navzoč Go- zaradi blatenja in pljuvan:a tisMh, „ki so kdaj delali za skupnost. Danes si najbrže niti ne upa stopiti pred ogledalo, če ima še kaj sramu. Zakaj smo vse to objavili? V premislek vsem, tudi v Argentini, da so komunisti stalno na delu, da razkrajajo politično emigracijo in hromijo nieno delovanje. Več načinov poznajo. .Tudi pri nas v Argentini. vorit ’’e tudi. zastnnnik ljiVhli"o=U’h Ru-ov. neM gubernator. Po govoru je pohje.l-nil no a-mb in ga poljubil. Ta rroota o-ocrWa gubernatorja je napravila o P Pri vtis. Istega leta je sodeloval v New Yor-ku pri spomeniku za padle dijake new-yorške univerze, po vrnitvi v domovi- no se je posvetil kiparstvu v Sloveniji. Izdelal je portret slikarja Vavpotiča in lastnega. Tudi vrsta ženskih portretov je znatna. Če so portreti ožjega, intimnega značaja, sta pa dve panogi kiparstva namenjeni javnemu ogledu: 1.) spomeniki v vojski padlih in 2.) arhitekturna plastika. Izmed prvih mi je v spominu zlasti spomenik v Polzeli, pred odcepom poti na Goro Oljko. Izmed drugih bi omenil reliefe na stavbi socialnega zavarovanja in kip Mojzesa na stavbi NUK. Nekaj skulptur je tudi v slovenskem podeželju in tudi v Srbiji. število slovenskih kiparjev je bilo že ob Dolinarjevem nastopu precejšnje in se je za njegovega umetniškega delovanja še večalo. Tako je Dolinarjeva nekoliko samotarska narava izbrala novo poprišče za kiparsko delovanje: že pred zadnjo vojsko se je preselil v Srbijo, kjer je uspešno kiparil. A o tem delu nimamo izčrpnejših poročil, dari so doma o tem obširno pisali. Zato o tem ne morem pisati nadrobno. Slovenski biografski leksikon niše, da izhaia njegova tvorba, ki obsega i-amen. bron in les, iz realizma, a že zgodaj Taže stilizacijo v dekornMmio =me” Toliko ker je Dolinarjeva stilna naprednost T'n+i'~rv’^r>o ir Dolinar nik ekspresionizma v slovenskem kiparstvu ;n kot tak zasluži omembo v vsaki slovenski umetnostni za-odovini. SANi JUSTO Sestanki v Našem domu V zadnjih tednih so bili v Našem domu v San Justu trije lepo obiskani sestanki. Zadnji četrtek v septembru je mladini, dekletom in fantom, govoril o svojih vtisih o Evropi prof. Tine Vivod. Zveza mater in žena iz San Justa je drugo nedeljo v septembru priredila sestanek, na katerega ie povabila . ... _______ . tudi može. G. p. dr. Kukoviča je razvil naslovom: „Razvoj se nadaljuje — poj izredno zanimive misli o temi „Mož in mi se čistijo,“ je izpadlo nekaj vrst. Pravilno se glasita zadnja dva odstavka takole: Vsak teden ena SREČNO JIH POZDRAVI Simon Jenko O večerni uri stal sem poleg Save, drla z glasnim šumom je z višav v nižave. IVed dvajsetimi leti v ‘*,Svol»D€ii»i Sloveniji** 5. oktobra 1950. — Št. 40 POZIV IZ ZASUŽNJENE DOMOVINE ' Novice o škodljivih poizkusih, da re v emigraciji ruši enotnost slovenske protikomunistične fronte in o tem, da nekateri zbirajo izjave, ki naj bi jim dale nekake politične legitimacije, ,co pri drlo tudi do naših bratov, ki se na domačih tleh, v zasužnjeni domovini, borijo za resnične ideale slovenskega naroda. Ti naši bratje, ki vsak dan rri-rluškujejo utripom narodovega srca, ki dan za dnem, noč za nočjo, delijo z njim preganjanje, gaženje osebnih pravic poedinca in naravnih pravic celega naroda, .ki -vidijo, kri, ki v potokih teče, in solze, ki se posušiti nočejo, so v prvi vrsti legitimirani, da izrazijo željo, da se naš program spremeni ali novim pogojem prilagodi. Predstavniki slovenske katoliške politične organizacije, iz treh slovenskih dežel, so se dne 5. septembra t. 1. tajno sestali. Na sestanku so sprejeli sledečo izjavo: „1. Slovenci zahtevajo združitev vre.-a slovenskega ozemlja v Zedinjeni. Sloveniji, ki naj bo enakopravna državna enota v bodoči Jugosla- vi i, kot zvezni državi jugoslovanskih narodov. . 2. Kakor odklanjamo komunistično nasilje, tako obsojamo tudi vsako raznarodovanje in zahtevamo, da se v smislu naravnega in božjega prava popravijo slovenskemu narodu v preteklosti storjene krivice. 3. Pozdravljamo stremljenje po združeni Evropi, od katere pričakujemo, da pravično uredi sožitje svojih narodov. V sedanjem težkem trenutku pozivamo vse slovenske. skupine, da se združijo na tem narodnopolitičnem programu.“ * To iziavo so mi poslali s proš-nm. da jo priobčim vsem slovenskim emVantom. Ko to s to objavo storim, poudarim, da bomo vsi Člani slovenskega zastopstva v tuuni tudi v bodoče skrbeli in se trudili, da bo f e,o SNO m SLS v emigraciji od-govenalo zelism in potrebam zasužnjenega naroda. Vsak bo razumel, da zaenkrat še ne morem objaviti imen udeležencev in kraja farnega sestanka. New York, koncem septembra. Dr. Miha Krek POPRAVEK Pri krajšanju uvodnika v št. 39, pod žena v zakonu.“ V nedelio, 4. oktobra, pa sta na ro-di+eliskem sestanku šole „Franceta Balantiča“ govorila ga. Pavlina Dobovško-va in g. Pavel Fajdiga. Naslova pre Nekateri latinoamerikar.ci pa še dodajajo: - . - ... , . WeJa „tretjega sveta“ (o kateri še davania sta bila: „Pomen slovenske šole ni izrečena zadnja beseda) v bistvu ra nro-ontinskn in simronolrn Sivlionln “ ni zgrešena, škoda je le v tem, da jo je komunizem že preveč prevzel kot svojo in da se ji, v zgrešeni obliki, pridružujejo premnogi, morda dobronamerni, katoliški laiki in celo duhovniki. A koncept tretje poti proti rdečemu nasilju, ki se skriva v sovjetskem imperializmu, v boiu, ki ga ta prevrača v boj^ proti takozvanemu zahodnemu imperializmu in ameriškemu kapitalizmu, ali bolje proč od njih, je pravilen. Najti naiprikladnejšo obliko te poti pa je dolžnost vsakega, ki sta mu svo- za argentinsko in slovensko življenje; Udeležba je bila na vseh treh sestankih prav lepa. SAN MARTIN Velika tombola Tombola v San Martinu je v nedeljo, 5. oktobra privabila veliko število rojakov ne samo iz San Martina, ampak tudi iz drugih krajev Velikega Buenos Airesa. Ob 16 je napovedovalec g. Lojze Rezeli začel klicati številke. V veliki naoetosti so vsi upali in priča ko- iitvi ii«iJtJLUoti vsi uran 111 uiicahu- u 7 . vali, kdo bo zadel prvi dohbek — kra-' ^ 'P Travica na man. ____ _____jr___i.: i____t.: j. ... Kn banska izkusma m r sen stereofonski kombinado. Sreča se je nasmehnila ge. Dragi Kovač. Drugo tombolo (zložlnvo vrtno mizico s stoli) pa je na šolarsko tablico, ki jih ie Slovenski. dom razdelil vsem šolanem brezplačno, zadela SUvra Škerli. Lepo uspeli tomboli ie sledila drruabna pri- ; reditev ob zvokih priljubljenega orke- ; stra „Planika“. Predavanja Troje uspelih predavanj smo imeli v zadnjem času v fTI oven "kem domu. Na roditeljskem sestanku dne 12. šepnem- banska izkušnja in čilski primer sta lahko zadnji poziv silam resničnega svobodnega sveta, naj se združijo na skupni fronti. Uredništvo bra, je imel dr. Alojzii Starc lepo in +a označba ni pravilna, i važno vzgojno predavanje, kateremu je sledil živahen razgovor. — Na rednem se"tanku Lige Žena Mati v San Martinu dne 17. septembra ;e predaval prof. Pavle Verbič „V koraku s sodobnostjo“. Izvirne in aktualne rredavn,-telieve misli so vzbudile veliko zanimanje med sanmartinskim ženstvom. — Dne 26. septembra pa ie g. I.oize Erjavec pokazal svoje odlične diapozitive M. Marolt OB OBLETNICI SMRTI V soboto, 31. oktobra bo v Slovenski j kapeli sv. maša za pokojnega glavnega urednika Svobodne Slovenije, Joškota Krošlja. V soboto, 21. novem, pa bo maša in komemoracija za pokojnim predsednikom N«"o4r>ega odbora za Slovenijo Ar. M:,'o Krekom. „O lepotah Slovenije“. Diapozitive je spremljalo besedilo in petje, snelo na traku. G. Lojze Erjavec je pokazal samo prvi del (Gorenjsko), drugič bo pokazal še Dolenjsko in štajersko. Mladinski športni dnevi Pregled lahke atletike med nami PROGRAM: športni dnevi, ta Olimpijada naše slovenske skupnosti, bodo v ponedeljek 12. oktobra dosegli višek svojega programa s turnirjem v lahki afletiki, zato je zelo na mestu nek splošnejši pregled dosedanjega udejstvovanja v tej najstarejši športni panogi. Neka splošna značilnost je dosedanja pomanjkljivost v tehniki vseh d:-sciplin. Skoraj brez iz?eme so izstonali le naravno bolj nadarjeni, kljub temu pa so se mnogokrat dosegli kar lepi rezultati. SFZ 9.00 9.15 9.30 9.45 10.05 10.25 10.40 10 55 11.25 11.55 12.10 14.00 14.20 14.40 14.50 15.00 15.10 15.40 15.55 16.10 16.25 Tek 1.500 m SFZ Tek 100 m serije SFZ Tek 80 m serije SCO Skok v daljino SFZ Skok v daljino SDO Tek 400 m serije SFZ Tek 300 m seri'e SDO Skok v višino SFZ Skok v višino SDO štafeta 4x100 m serije SFZ š^afe^a 4x100 m serije SDO Met diska SFZ Met .krogle SFZ Tek 100 m finala SFZ Tek 80 m finala SDO Tek 400 m finala SFZ Met softbolske žoge SDO štafeta 4x100 m finala SFZ štafeta 4x100 m finala SDO Tek 300 m fina’a SDO Tek 3.000 m S>FZ Pri tekih na 100 m smo nred leti imeli zanimiva tekmovanja. Velika škoda je, da uradnih časov ne moremo jemati preveč resno zaradi neizkušenosti kronometristov. V tem zelo pogrešamo starejše bivše športnike, ki bi, Opoldne bo na razpolago kosilo. Po nam bili vedno zelo dobrodošli. končanem programu pa sledi družabni Zadnja leta so časi na tem tekmo- večer, vanju nekoliko slabši, opaža pa se za- j nimiv napredek nekaterih mlajših čla- i nov. 1 OBVFSTfLA Slabše je s tekmovanjem na 400 m, i SOBOTA, 10. oktobra 1970: kije že samo po sebi zahtevnejše in j v Slomškovem domu ob 6 zvečer tež-e, morda še_ težje kot teki na dolgo Materinska proslava šolskega tečaja, progo. Ta disciplina zahteva ne samo I Vabljene vse mame in stare mame. veliko večjo mero treninga, temveč tudi Vabilo na proslavo slovenskega narodnega praznika in dneva slovenske zastave ESLOVENIA LIBRE dobro poznanje lastne zdržljivosti. Dokaj pogosto se je dogajalo, da je nekdo na polovici omagal, ali pa obratno, da je dospel med zadnjimi ne da bi izrabil svoje zmožnosti. Pri tekih na dolge proge v zadnjih letih pogrešamo dobro pripravljene tekače. Za ta tekmovanja pa je primeren ! s» žf“ «-v* «•* “»•”'* v- nje časov najbolj neizrabljene. divaniem prof. A. Zupana. „Obraz NEDELJA, 11. oktobm 1970- V Našem domu v San Justo 14. obletnica. PONEDELJEK. 12. oktobra 1970: V Slovenski vasi lahkoatletski turnir SDO—SFZ. ČETRTEK, 15. oktobra 1970: V Domu v San Martinu bo imela Pri metih vje nazadovanje očitno. Verjetno je tega v precejšnji meri kri- : PETEK, 16. oktobra: ___j. j. _ 1__ __1 i ClAmolrATrAm /1 Atr matere“. V soboto, 24. oktobra, bo v Slovenski hiši slovesna proslava slovenskega narodnega rraznika 29. oktobra in dneva slovenske zastave z naslednjim sporedom: ob 19: bv. maša v kapeli Slovenske hiše; ob 20: v dvorani proslava: „Pred petindvajsetimi leti in danes in iutri". Besedilo dr. Tine Debeljak; v izvedbi Slovenskega gledališča, ob 20.45: slavnostna večerja. Na to slovesno proslavo vabimo vse slovenske javne delavce: slovenske dušne pastirje, učiteljstvo, odbornike vseh slovenskih organizacij, domov in ustanov, urednike slovenskih publikacij, pevovodje pevskih zborov, kulturne ustvarjalce, predavatelje in sploh vse oblikovalce slovenskega narodno kulturnega dela v Argentini. Naj se smatraio za povabljene — tudi če bi posebnega vabila ne dobili — odborniki in sodelavci naslednjih slovenskih organizmov: Narodni odbor za Slovenijo, Slovenska krščanska demokracija, Slovenska demokratska stranka, Slovensko državno gibanje; Slovensko dušno pastirstvo, Osrednji odbor Katoliške akcije, Silov. misijonska zveza, Baragova zveza, škofov zavod v Adroguéju, Baragovo misijonišče v Lanusu; Zedhrena Slovenila. Slov. kulturna akcija, Slov. katoliško akademsko starešinstvo, Slov. katoliško akademsko društvo, Slov. fantovska zveza, Slov. dekliška organizacija, Zveza slov. skavtov, Društvo Slov. protikomunističnih borcev — Vestnik, Društvo Slov. protikomunističnih borcev — Tabor, Zavetišče dr. Gregorija Rožmana, ¡Družabna pravda, Slov. planinsko društvo. Slov. gledališče, Zveza slov. mater in žena, Liga Žena Mati v San Martinu, Slovenska hranilnica; Slovenska hiša, Naš dom v San Justu, Slomškov dom, Slov. društvo Pristava, Društvo Slov. vas, Slov. dom San Martin, Silov. dom Carapachay, Slov. dom Berazategui, Slov. dom Miramar, Slov. dom Mendoza, SPD v Bariločah Slovenske šole in krajevni šolski sveti, Srednješolski tečaj Marka Bajuka in šolski svet tega tečaja, Slov. vodstvo ukrajinske univerze; Uredništva, uprave in konzorciji: Svobodne Slovenije. Duhovnega življenja, Oznanila, Tabora, Vestnika, Meddobja, Glasa SKA, Sija slov. svobode, ! Smeri v slov. državo, Družabne pravde, Mladinske vezi, Baragovega vestnika, Editor responsable: Milo« Slo*« Director: Tone Mize rit Redacción y Adminútraciéni Ramón Falcó n 4158, Bueno« Aim T. E. 69-950» Argon tina FRANQUEO PAGADO Coacroióa N* 5771 TARIFA REDUCIDA Coacaoióo N* UX4 Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. »M.ŽZ1 Naro&aiaa Svob. Slovenije n loto 1*7% la Argentino $ 2.900.— Pri poéiljaaJi po poéti $ 8.000.—; ZDA in Kaaa* 1» USA dolarjev; xa Evropo po t| USA dolarjov x» poü.ljamje x avioneta pe Ato. — Evropa, ZDA m Eaaada aa podüjanje x Bavndno petto * USA M, Tállense Gráfico« Vüko S.R.U, Botad* Unido* 425, Be. Air««. T. E. S3-7SU va manjša povprečna starost tekmoval- 1 V Slomškovem domu bo imela Zveza Katoliških misijonov, Glasnika zavetišča dr. Gregorija Rožmana; L.... ____1 — t y • j 1 1 nnnn ir» vnotns «L 1 Q rttro Lr/\ tTO in »»I i _ _ . . . M cev, kar upamo na letošnjem tekmova- žene in mater ob 18.30 pevsko vajo za nju, na katerem lahko tekmuje za vsak božični sestanek, odsek pri vsaki disciplini po en poro - v, . - , - ... SOBOTA, 17. oktobra: cen bivši član vsaj nekoliko popraviti, j y slovenski hiši ob 1(Ui0 materin-Tekmovanje mlajših je zelo pozitivno, če pa se s tem odstranijo nekoliko starejši, se raven tekmovanja nujno zniža. Zlasti pri metu dišita, ki je tehnično bolj zahteven, so bili meti zelo slabi, tako da je tekmovanje skoraj že zgubljalo smisel. Pri skokih je število tekmovalcev na splošno naraščalo. Z večjo izkušnjo se je tudi povprečna mera skokov zboljšala, zato smemo upravičeno upati na boljše rezultate. Letos bomo tudi prvič imeli tekmovanje v štafeti, ki je bila dosedanja velika pomanjkljivost. Morda bi s časom kazalo vključiti tudi troskok in več tekov na kratko progo. Predvsem pa je vredno preudariti potrebo razlikovanja v dve kategoriji, kar bi gotovo že povečalo zanimanje mlajših. Pri dekletih je položaj v precejšnji ska proslava otrok Jegličeve šole. NEDELJA, 18. oktobra 1970: Na Pristavi mladinska maša združena z družinsko nedeljo. . V San Martinu po maši materinska proslava za sanmartinske matere. &lov. pevsko društvo „Gallus“, slov. pevski zbori v San Justu, v Ramos Mejii, v Lanusu, v San Martinu, Oktet Ivan Cankar v Berazategui, Mladinski zbor in dekliški zbor na Pristavi, Moški zbor v Carapachayu in vse ostale organizacij, ki jih po pomoti morda nismo, omenili. Pri poročenih povabljencih so vabljene tudi žene oz. možje. Svojo udeležbo prijavite, prosimo, pri predstavniku Vaše organizacije ali Vašega doma ali pa v Slovenski hiši najpozneje do nedelje, 19. oktobra. Pripravljalni odbor Misijonska nedelja. V Slovenski hiši skupna misijonska proslava. Pričetek ob 16 z mašo. pesov, ves prispevek pa 11.500 pesov. K prijavi je treba priložiti 3.000 pesov. V Domu v Carapachayu celodnevno Kolonija bo odpotovala iz Buenos Aire „Pomladansko veselje“. i sa v nedeljo, 27. decembra zvečer, vrni- . la pa se v torek, 12. januar‘a zjutraj. Kolonija deklet in fantov od 13. oblet meri podoben. Pri njih bi zlasti bilo potrebno povečati krog, iz katerega izhajajo tekmovalke. Več bi se morale NEDELJA, 25. oktobra 1970: pomerjati zlasti v lastnem krožku kar y s,omškovem domu deveta bi privedlo do pogostih lepih odkritij. nica otvo,.;tve Poleg dosedanjih tekmovanj sta le- V Hladnikovem domu asado, name-tos vključena štafeta 4 x 100 m in met njen sodelavcem, prijateljem in znan-softbolske žoge. 1 cem rev. Franca Buha CM, katerega Letošnje tekmovanje obeta lepe izkupiček je namenjen potrebam njego-uspehe, da bo lahka atletika dosegla 1 vega misiiona na Madagaskarju tudi med nami zasluzeno mesto kraljice * ČETRTEK, 22. oktobra 1970: V Sl«. »Bi ob 1C.S0 predava pri .fS. '|ii'STiaS£ Zvezi slovenskih m er m zena c. g. KJdidati naj se 1avif0 v ri3arni Zedi-dr. (ione Rant o „Verski vzgoji mla- njenc SIovenj\e. pla*ilni jJgoji isti kot ame * j za otroško kolonijo. SOBOTA, 24. oktobra 1970: I Predavanje padre Gardella bo 9. ok- Proslava obletnice osvoboditve 29. ^rarrob 20 v dvorani Slovenske oktobra 1918 in dneva slovenske zasta- ■ $***-. „Argentina en el momente ve, s slavnostno večerjo, v Slov. hiši. Začetek s sv. mašo ob 19. I Druga vaja združenih pevskih zborov bo v soboto, 10. oktobra ob 19,30 v Slovenski hiši. SLOV. DOM V CARAPACHAYU DRUŠTVO SLOVENSKA PRISTAVA CASTELAR vabi za nedeljo, 18. oktobra 1970 na MATERINSKO PROSLAVO ki jo priredijo svojim ljubim mamicam v počastitev otroci slovenske šole na Pristavi. ob 10: skupna sv. maša ■ ob 11: materinska proslava ■ ob 13: skupno družinsko kosilo ! ; Lepo prosimo, da se za kosilo j prijavite vnaprej na tel. 629-4077,5 629-9838 in pri društvenih odbor- j nikih. ima v nedeljo, 18. oktobra, vsakoletno celodnevno POMLADANSKO PRIREDITEV s pestrim sporedom Za veselo razpoloženje poskrbljeno. •••■■MS«aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaauaaaaaaaaaaaaaaaaaM športnih tekmovanj. JAVNI NOTAR FRANCISCO RAUL CASCANTE Escribano Público Cangallo 1642 Buenos Aires Pta. baja, ofic. 2 T. E. 35-8827 UNIV. PROF. DR. JUAN RLAZNIK ipecialist za ortopedijo in travmatologijo Ordinira ▼ torek, četrtek in sobote od 17 do 20 C. José E. Uriburu 285, Cap. Fed. Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5855 Dr. Tone žužek ADVOKAT Uraduje od 17.30 do 19.30 ere. Ponedeljek, sredo, petek. Lavalle 2331, p. 5, of. 10 T. E. 47-4852 ZAHVALA Slovenski dom v San Martinu se toplo zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k lepemu uspehu velike sanmartinske tombole. Posebej se zahvaljujemo vsem darovalcem dobitkov in peciva ter vsem gospem, gospodičnam in gospodom, ki so požrtvovalno opravljali razna dela. Izlet deklet in fantov iz San Martina na Ezeizo. Odhod iz Slov. doma ob 7.45. Srednješolski tečaj „Ravn. M. Bajuka v Slovenski hiši sporoča: da bodo izpiti na koncu šolskega leta 17. in 31. oktobra, popravni pa v marcu prihodnjega leta; da bo sklepna seja profesorskega zbora 7. novembra ob 18. uri; da bo zaključek tečaja dne 14. novembra s sv. mašo in zaključno prireditvijo. SDO SLOVENSKA VAS to vabita SFZ dne 12. oktobra, po končanem LAHKOATLETSKEM TURNIRJU na DRUŽABNI VEČER za vso mladino Začetek ob 18 s šaljivimi točkami nato se nadaljuje prosta zabava V SLOV. DOMU V SAN MARTINU I bo v nedeljo, 18. oktobra, po maši, Materinska proslava s prigrizkom. Vse matere iz San Martina in okolice toplo vabi fianmartinski krožek SDO PROSVETNI VEČER ZEDINJENE SLOVENIJE 9. oktobra ob 20 Predavatelj: padre Gardella — znana osebnost v arg. javnem življenju Tema: „Argentina en la hora actual“ Zaradi izredne aktualnosti vabimo vse rojake k udeležbi Naš dom San Justo V nedeljo, II. oktobra 1970 DRUŠTVENI OGLASNIK Deveta počitniška kolonija za otroke. Zedinjena Slovenija tudi letos pripravlja v cordobskih gorah otroško kolonijo od 7. do 12. leta starosti. Prijave sprejema v svoji pisarni v Slovenski hiši do 25. oktobra vsak dan od 15. do 20. ure (razen ob sobotah) in ob nedeljah po sv. maši. Pohitite s prijavami, ker je število omejeno! — Dnevna oskrba pri dr. Hanželiču znaša le 450 Nedelja, 25. oktobra SLOMŠKOV DOM proslava devete obletnice otvoritve 14. OBLETNICA Dopoldne: ob 8 ob 18. okt., predzadnja v mesccn MISIJONSKA NEDELJA Vsi dobri katoličani ta dan mislijo, molijo in žrtvujejo za misijone, da bi se v čim večji meri v človeštva uresničilo geslo slovenske misijonske akcije Svet Kristusu! — Kristusa svetu! Pri dopoldanskih liturgijah božja beseda o misijonih — popoldne skupna misijonska proslava v Slov. hiši Spored: ob 16: koncelebrirana sv. maša z misijonskim govorom msgr. A. Oreharja ob 17: audiovizualni prikaz KONCIL IN MISIJONI Prostovoljni prispevki za kritje nemajhnih stroškov in v pomoč misijonom se hvaležno sprejemajo. Slovenska misijonska zveza sv. maša za vse mrtve in žive člane Našega doma, daroval jo bo msgr. Anton Orehar; 9: v dvorani • besede dušnega pastirja č. g. dr. A. Starca; • govor predsednika Našega doma g. Čarmana; • Slovenska pesem izvaja šola Franceta Balantiča pod vodstvom gdč. Angelce Klanšek. farni pevski zbor pod vodstvom g. Štefana Drenška. Popoldne V ZAMISLI IN IZVEDBI SANJUŠKE MLADINE ob 16: i : slavnostni govor č. g. dr. Mirka Gogala OB BISTREM POTOKU JE MLINi živa slika na slovenski trati, rajanje deklet in fantov. Sodeluje zbor dekliške organizacije iz Morona pod vodstvom ge. Gaserjeve. Prosta zabava ob zvokih PLANIKE Počitnice v Cordobskih hribih Dom je za vse in samo za Slovence na razpolago od 12. januarja do 28. februarja. Kdor si želi oddiha in utrditi zdravje v tem gorskem zraku, naj čimprej priporočeno (certificado) sporoči dan prihoda in vrnitve in koliko bi se v primeru potrebe lahko spremenili ti datumi, na naslov: Hanželič Rudolf, San Esteban, Sierras de Córdoba. Voznih listkov ne kupiti pred prejemom odgovora, da je v Domu še prostor. Ker zlasti lansko leto radi popolne zasedenosti nisem mogel sprejeti mnogo družin celo rednih dobrih gostov, zato sem prisiljen letos sprejemati le za največ tri tedne bivanja tu. Podrobne informacije daje po dobroti Dušnopastirska pisarna.