126. številka. Ljubljana, soboto 5. junija. XIII. leto, 1880. SLOVENSKI NAROD od četiriiitopne petit-vrste 6 kr.f če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če ne d\iikrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirnti. — Rokopisi se ne vračajo. — U red niStv o jo v Ljubljani v Franc Kolumnovej hiši St. li .gledališka stolba". Oprav nii tvo, na katero naj bo blafjovoUjo poii\jati naročnine, reklamacUe, oznanila, tj. administrativne stvari, je v „Narodnoj tiskarni" v Kolmanovej hiSi. Kedaj se uvede naš jezik tudi v naše sodnije? Za Češko in Moravsko je izšla, kakor smo ob svojem Sašu uže poročali in Česar so vse novine polne bile, ministerska naredba, ki ukazuj o, da morajo uradniki odslej tamošnjim Slovanom samo slovanski uradovati. Nemški ustavo vem, ki se boje, da bi kak nemški uradnik, kateri se nij naučil nobenega druzega jezika kot svojega, službe ne izgubil, vpijejo O nevarnosti, ki grozi iz tega nemštvu. Stara nPresseu jim pa je oni dan odgovarjala, da ustavovercera nij treba vpiti zarad tega, ker njihova dva ministra, Lasser in G laser sta izdala uže leto 1872 za Dalmacijo ravno tak ukaz, kakor je zdaj izdan za Češko in Moravsko. Druge novine kažejo na Gališko, kjer vlada v sodnijah poljski jezik, nemškega nič. In v Galiciji se je narodni slovanski jezik v sodnije uvel tudi uže pod ustavo-verno nemško vlado, začetek uže pod G iskro, torej čemu nemško vpitje zdaj na TaaHeja! Tudi za nas Slovence je uže bilo nekoliko slovenskega u radovanja ukazano; ali naši uradniki se za tako ukaze niti zmenili nijso, kakor izkušnja kaže, zato moramo Slovenci vnovič vprašati: ali vlada kedaj misli izvesti to, kar je uže zaukazano po dozdanjih višjih naredbah in dalje: ali misli vlada v novem kakem ukazu dopolniti, kar je treba za slovensko u radovanje, tako, da se Slovencem le slovenski piše v uradih ? Denes poglejmo, kaj je bilo uže leta 18G7 torej pred 13 leti za naš jezik v naših sod- --•-:-:- nijah od ministerstva ukazanega. Tacaš je| minister IIyo izdal sledeči „ukaz vis. c. k. pravosodnega minit/astra prrdsedni-Stvu e. k. višje sodnije v (inidci od 5. septembra 1807 štev. 86 H ti in 939C. „Iz razkaza, podanega s poroč ilom od 25. julija tega leta Št. 2481 pr. o tem, katerih jezikov so zmožni pravosodni in državnega odvetništva uradniki in notarji na Kranjskem, pravosodno ministerstvo se je z radostjo prepričalo, da so malo ne vsi sodni in državnega pravdništva uradniki, tako od koncepta kot od pisarnice, in tudi notarji dovolj zmožni slovenskega jezika ustno in pismeno, in da po tem takem nij nobenega zadržka, da bi se pri zbornih s o d n i j a h, pri državnem prav d-ništvu in pri okrajnih sodnijah na Kranjskem, kadar se zaslišujejo ljudje, ki so samo slovenskega jezika zmožni, odsihdob naprej zapisniki ne pisali le vselej po slovensko, kar je ne samo pravosodju na korist, ampak kar tudi po pravici zahtevajo slovenske stranke, deželni in državni poslanci, in tudi sam deželni zbor kranjskega vojvodstva. Pravosodno ministerstvo je tedaj, oziraje se na pravosodnega ministerstva naredbo od 15. marca 18(J^, št. 865, s katero je bilo rečeno, naj se pri sodnijah slovenski jezik za nekatere reči rabi samo, kar se da in kar je mogoče, zdaj previdelo vsem sodnijam kranjskega vojvodstva ukazati: 1. Vsi zapisniki, kadar se zaslišujejo priče, ki samo slovensko znajo, tako v tužnih, kot netožnih civilnih rečeh; 2 vsi zapisniki o prisegah, posebno pa prisege same, če prisegajoči samo slovensko znajo; 3. vsi zaslišni zapisniki v kazenskih rečeh, če zatoženci ali priče samo slovensko znajo, naj se pišejo odsihdob naprej vselej po slovensko, to je ne kakor se je doslej neki sem ter tje godilo, da so se povedbo in izreke tacih strank in prič po slovensko poslušale, potem pa ali s čeloma ali deloma po nemško v zapisnik zapisovale; ampak popolnoma se ima po slovensko v zapisnik pisati. Pravosodno ministerstvo se nadja, da se bo ta ukaz na tanko izpolnoval; da bo višja sodnija na izpolnovanje skrbno pazila, in da so tako vse dalje pritožbe prestrežejo. Ako je katera sodnija iz tacih osob sestavljena, da bi izpeljavo tega ukaza zavirale, naj se putreluie premcuibe v osobati store, ali, če je treba, pravosodnemu mini-sterstvu predlože. Vrh tega pravosodno ministerstvo pričakuje, da naj hitro dojde še manjkajoči razknz o jezikovem znanji advokatov na Kranjskem, katerega predlagajo naj slavno c. k. višje sodnije predsednistvo svoje mnenje izreče, oli^je k;ik zadržek, da bi se ukazalo, naj se na Kranjskem pri kazenskih končnih obravnavah, če zatoženec samo slovensko zna, tudi zagovorniki istega jezika poslužujejo". — Uže tačas so „Novice", priobči vije ta ukaz, rekle, da to še nij vse, kar zahtevamo Slovenci, temne, da hočemo, da se s Slovenci sploh le slovensko u rad uje. Torej uže kur je minister pred trinajstimi leti ukazal našim sodnijam, nij bilo dovolj, ali bilo jo vendar nekaj, — pa niti Listi iz Italije. XV. Gospa! Vase največje Veselje je, ako Vam je mogočo po Lutcrmanovem drevoredu in od tod naprej po gozdu do Rožnika iti na sprehod, češ, da tu se pokaže narava, kakeršna je. In Vi, da si Bte taka občudovalka narave, vendar še nijste sprožili v kacem damskem krogu misli, naj bi se slavnemu magistratu ljubljanskemu poslalo pohvalno pismo, da ne moti narave v njenem čudovitem gospodarstvu, posebno, da ne daje poruvati ali posekati korenin ter zasuti deževnih jam po stezah, ki služijo Ljubljančanom za sprehajališča v kraje, kjer se kava in mleko cedi — na Rožnik in podenj. To pač nij lepo od Vas, ki priznavate naravi pravico, da poskusi vse, kar moio človeka dotirati do tega, da si zlomi nogo, pobije nos ali iztakne oko, ter dan na dan vidite, kako naš ljubljanski magistrat — ki zavoljo samih političnih dreves tivolskega gozda ne vidi — naravo v tem njenem hvalevrednem podvzetji podpira. Kako indignirani bi pa Vi bili, ko bi prišli v Milan ter našli, da je tu vse moderno prireznno in pristriženo, da so tukajšnji mestni očetje v svojej pretiranosti šli tako daleč, da so hoteli modernizirati tudi naravo. Drevesa nasajena po v rs Ud i — prav po vojaško — grmovi za stezami, katere so izpeljano po nekem posebnem planu tako, da se sem ter tja vijoče ter jedna od druge videzno oddaljujoče, naposled vendar na jednem kraji snidejo — in cvetice v gredicah, katere so v kak grb ali kako drugo podobo zjedinjene, vse to bi Be Vam gotovo ne dopadalo. Spominjam so še, da ste v Schiinbrunnu, ko ste zagledali cele vrsto prekrasnih lip in gabrov, tako neusmiljeno okleščenih in ostriženih, skoro padli v omedlevico in vem, da še sedaj nijste pozabili obsojati barbarstva, ki veleva drevesom sekati veje — njihove roke, in katerega svet imenuje „umetno vrtarstvo". Ali k ljubu temu prepričan sem, da bi se milanski javni vrt tudi Vam priljubil iti da bi jednako meni z veseljem vanj zahajali, ne pogrešajoč preveč ljubljanskega jelševja in smre-čevja. Kakor rečeno, zahajal sem vse dni, kolikor sem jih v Milanu preživel, jako rad v javni vrt, in to ne lo zato, da bi bil vsaj kolikor toliko ušel strahovitemu zvonjenju, ampak tudi zato, ker sem vedel, da bodem tam našel vedno korzo milanskega elegantnega sveta, — korzo z vozovi. Na onem delu gradeb namreč, ki se razprostirajo mej „porta Venezia" in „porta Nuova", narejena je v celej širokosti lepa cesta z oddelki za pešce, jezdece in vozove. Te oddelke ločijo visoka, lepa drevesa; po njih je cel dan vse živo; posebno pa se oživi ob štirih popoludne in traja tako dolgo, dokler se zavoljo vedno napredujočo noči sprehajalci ne umaknejo na stolni trg ter v gale- zborih naj se za to •glasijo do vlade oni, ki so poklicani. Cesar v Pragi. Vtorek popoludne je cesar ogledal si zidanje novega češkega narodnega gledišča. Nad glavnim vhodom je bilo sestavljeno iz cvetlic ime vladarjevo. Kot predsednik odbora za zidanje tega gledišča je pozdravil cesarja dr. Rieger. On seje zahvalil cesarju, da je obiskal tudi to gledišče, ki ga je zidala narodova darežljivost. Odbor da se trudi, da bi bila ta zgradba dovršena dotlej, kadar pride nevesta cesarjevičeva v Prago. Vendar lepši nego vsi igrokazi je denašnji dan, ko zvest narod proslavlja svojega vladarja, ki ga ljubi in varuje. Ko je Rieger nehal govoriti, zado-neli so gromoviti slava-klici in občinstvo je zapelo cesarsko pesen. Cesar je odgovoril: „Z veseljem vidim, da bode zidanje češkega narodnega kazališča skoraj dovršeno. Ta monumentalna zgradba ne bode samo kraj, kjer se bode nastanila češka dramatična umetnost, nego je tudi lepota mesta Prage in čast naroda, ki jo je postavil." Pevsko društvo „Illnhol" je za tem intonovalo pesen „Na Prahu", Rieger pa je cesarju podal krasen album „Narod sobč". Ko se je cesar odpeljal, je ljudstvo pozdravilo Riegra s klicem: „Slava doktoru Riegrovila Ob 5. uri je bil dvorni obed; po obedu je šel cesar h cesarjevičem in s cesarskim spremstvom v češko deželno gledišče. Pri vhodu ga pozdravi knez Auersperg in intendant dr. Skarda. Ko cesar stopi v svečano ozaljšano dvorno ložo, pozdravi ga občinstvo z gromovitimi slava klici, godba zasvlra in celo občinstvo zapoje cesarsko pesen, katero je pelo tri kitice. Na odru se je igrala Dvoiakova opera „Vanda", ki se pripravlja tudi za beško dvorno opero, gledišče pa je bilo do stropa popolnem natlačeno. Po tretjem dejanji je cesar zapustil gledišče. Vsa Praga je bila zvečer sijajno razsvit ljena, celo predmestja. Na veliko oknih so bili postavljeni transparenti s podobami cesarja, cesarice in kronprinca, svetila je na več krajih električna luč. Naroda je bilo po vseh ulicah. Cesar se je peljal po več ulicah skozi mesto v dvorno palačo, povsod navdu šeno pozdravljen. O cesarjevem pohodu v Pragi piše organ češke narodne stranke, „Politik", tako-le „Nihče ne more več dvomiti o tem, da v 1 a dar popolnem odobrujesporazumfje* vanjsko akcijo grofa Taaffeja in da jo čuva sam se svojo osobo. To dokazuje čas, v katerem je prišel cesar in kralj zdaj v naše glavno mesto. Radi verujemo, da hočejo neutrudljivi borilci „ustavovernerne stranke", ki negujejo razpor mej narodi kakor „sport", kljubu cesarjevega pohoda v deželnem zboru nadaljevati svoje rokodeljstvo, vendar izven-parlamentnega viharja ne bodo mogli z nova prozvati. Ako bodo delali v deželnem zboru zoper ministre, bodo se drugi deželni zbori nasprotno izjavljali. A nemško-Češko stanovništvo, ki je včeraj navzlic hujskanju njih vodij našim „slava" pozdravom pridružilo se z gromovitimi „hoch"-klici, odslej ne bode več mi« slilo, da je kakšna razlika mej željami cesarjevimi in sistemom Taaffejevim ono mora uže spoznati vrednost takega sistema, vsled katerega moreta obe narodnosti v deželi vladarja jednako radostno pozdravljati, ker nij nobena v svojih pravicah oškodovana. To rajsko stanje sicer nij še doseženo, kajti mnoga še teži naše srce, vendar je nedvomno, da je grof Taaffe v teku jednega leta več storil v tem pogledu, nego so centrali" stiske vlade storile v deseletjih." Politični razgled. TVotrttiiJe «ležele. V Ljubljani 4. junija. Iz Prage se telegrahVa 3. junija: Vsled poročila iz Peterburga, da je ruska cesarica umrla, odpovedal je cesar, da ne pride v nemško gledališče. Cesar je tudi županu izrekel željo, naj drug dan nameravana baki uda in serenada zarad smrti ruske cesarice izostane. Cesar je torej svoje in Avstrije prijateljstvo do Rusije ravno v Pragi na j sija j-neje izrazil, kar tudi nij brez političnega pomena. V peatanskej zgorenjej zbornici se je protokolno izreklo obžalovanje o smrti grofa Zicby*ja „ki je imel veliko zaslug za domovino". Ravno teden dnij pred njegovo smrtjo pa so se ga kot podkupi j i vca tudi sami Ma-gjari izogibali kot izmečka človeštva. Kako se to strinja? /gorenja zbornica je na dalje tudi dovolila, da sme sodnija prijeti grofa KaroIy-ja in priče iz dvoboja z Zichy-jem. V ■■ttiije» driave. Iz Peterburfra dohaja vest, da je dne 3. t. m. zjutraj umrla ruska cesarica, katera je bila na jetiki uže dolgo bolna, torej nje smrt carskej rodbini nij bila nepričakovana. Pokojna carica je bila dobrotljiva žena, zato v narodu ljubljena, da si po svojem rodu Nemka. to se nij od naših sodniških uradnikov izpolnjevalo, čeravno oni ukaz nij bil nikoli preklican. Redkokje se je kaj slovenskega pisalo, le nemško. Ko bi se bilo le to, kar je Hye tukaj ukazal, vestno izpolnjevalo, bili bi uže dalje nego smo. In zakaj to uradniško preziranje višjega ukaza? Od kod ta samovlast uradnikov nasproti še veljavnemu ukazu ministerstva ? Od kod prihaja za državno disciplino žalostna prikazen, da sta pri nas bore okrajni sodnik in njegov adjunkt mogla tudi ono nemški uradovati, kar je minister ukazal, da mora slovenski biti, da tudi v onem malem ravnopravnosti naroda ni js ta respektirala, kjer bi bila morala? Od tod, ker se nijso godile „osobne izpremembe" v onem smislu, v katerem ministerski ukaz veli, temuč v protivnem. Če kje velja, da je dosti na tem ležeče, kdo kakšen zakon ali kako naredbo izvršuje, ali ima on dobro voljo ali protivno voljo, velja tukaj. Uradniki, zlasti višji so bili vsi proti slovenskemu u rado van ju, tudi proti temu, kar ga ministerski ukaz ukazuje. Zato sami nijso slovenski uradovali, pa tudi nižjim nijso radi pustili. Nekateri uradniki nijso slovenski znali, a drugi, ki so znali, nijso si uradovati upali, ker kdor bi bil slovenski uradoval, ta je bil pri višjih, nemško-mislečih in nemško-politizujočih uradnikih hitro na sumu, da je tudi politično „narodnjak", in gorje mu potlej, avanziral nij in preganjan je bil. Nižji uradniki si nijso niti upali ministerskemu ukazu pokorni biti! Mi lehko imen imenujemo kolikor drago za dokaze. Iz tega je pa jasno, da „izprememba osob," vsaj nekolika, je ona važna stvar pri reformiranji uradnega jezika, ki odločuje vspeh. Če vlada misli pri nas izvesti to, kar naš narod terja in terjati mora in bode terjal, potem se mora bolj na osobe ozirati, na slovenščine zmožne uradnike in na njih dobro voljo. Mi na to obračamo pozornost deželnih poslancev. Nekaj se mora precej zgoditi. Tako stvari ne smemo pustiti. Mi Slovenci terjamo, naj vladni ukazi in zakoni nehajo le na papirji biti, mi terjamo slovenski jezik za slovenske urade, slovenski jezik za slovenskega kmeta, slovenski sodnijski odlok za slovensko pravdo. Nemci naj imajo to kakor hote, mi nikomur nič ne jemljemo, ali tudi ne trpimo, da nam bi zmirom še tuj jezik večno jeroboval tam, kjer ga ne trebamo, in kjer je našemu ljudstvu nerazumljiv in justici škodljiv. V deželnih rijo „Vittorio Emanuele", jezdeci in vozeči se pa otidejo domov, da pozneje isto tako pridejo na omenjena uže prej popisana kraja. V javnem vrtu je mesto Bklenilo napraviti tudi zoologičen vrt in se nasledki tega sklepa uže morejo opazovati, kajti nekoliko kozlov, koza, različnih ovnov in ovac, nekaj zajcev, dva bobra ter nekaj perutnine, — mej katero pa malo zanimivega — more se uže sedaj v pregrajah in kletkah opazovati; kak tiger ali lev ali sploh kaka znamenitejša redkejša žival nij še počastila tega vrta s svojo navzočnostjo. Pač pa zaslužuje vso pozornost „Museo civico", ki ima v navlašč zato zidanem, ob javnem vrtu stoječem poslopji jako bogate zbirke, tičoče se paleontologije, etnografije, zoologije in mineralogije. A ker se vi, gospa, za paleontologijo ne zanimate; za etnografijo le toliko, kolikor vas ona uči, da vsled svoje bele polti — katero si morebiti včasih še z barvami likate — pripadate kavkazkej raci; za zoologijo le toliko, da veste razločiti telečje od govejega, in to od koštrunove in pečenke one nejudovske in neturške živali, katere ljudje sicer radi jedo, a neradi izgovarjajo; ter ko nečno za mineralogijo le toliko, da veste, da so sv. Štefana kamenali mineralogi — ne bodem vas s popisovanjem tega muzeja mučil. Sicer bi vam pa popis sam na Bebi čisto nič ne koristil, kajti muzeji so za to, da jih človek vidi: popis tako najde v katerem koli naravoslovji. Nasproti temu muzeju, tudi v javnem vrtu stoji „Museo artistico", kateri je mesto ustanovilo v ta namen, da se v njem ohranijo dela starejših in sedanjih milanskih umetnikov pa tudi druge za mesto Milan ali Italijo sploh znamenite stvari, kakor numizmatične zbirke in stara orožja. Poslopje je jako lepo sezidano ter ima v sredi namesto dvorišča veliko s steklom pokrito dvorano za perijodično se ponavljajoče ali izvanredne umetniške razstave. ISreča je hotela, da je ravno sedaj bila taka izvanredna razstava načrtov, katere je mestno poglavarstvo dobilo vsled razpisa nagrade za spomenik „delle cinque gloriose giornate", kar se po slovenski pravi „pet slavnih dnij", to so dnevi 18.—22. marcija 1848, v katerih so se Milanezi vspešno borili proti Avstrijcem, ki so pod poveljstvom generala Radeckega mesto oblegali. Načrtov je mestno poglavarstvo dobilo 112, in ker na Italijanskem vlada lepa navada, da enake korporacije, kakor bo mestna starešinstva, o javnih delih ne sklepajo prej, predno ne slišijo mnenja in kritike širjega občinstva, storil je magistrat to, kar bi naš ljubljanski nikedar ne bil, namreč razstavil je vse načrte. Javno mnenje — katero tudi na Italijanskem predstavlja šesto velemoč — izreklo se je ugodno za tri načrte, ki so bili podani pod devizami: „patria", „pro patria" in »Trento e Trieste". —; Ne vem, za katerega se bode odločil mestni zastop, a poslednji aihitekt se v slučaji, da bi njegov načrt ne bil sprejet, lehko tolaži s tem, da ga utegne \ Črna gora ima od 1. t. m. svoj trgo-vinsk barjak rdeče-belo-rdeči; v kotu, kjer je privezan na zgorenjem rdečem konci je bel križ. V Carigradu se turški ministri in sultan postavljajo po robu. Sultan nij hotel sprejeti angleškega izrednega poslanika Giischena, ker mu ny nekaj dopalo iz ogovora Go schenovega. Nadalje so imeli uleme veliki svet, v katerem so reševali vprašanje: je-li naj se usmrti morilec ruskega polkovnika Kumerova, (Rusija to zahteva), in ali se sme trpeti, da bi se Evropa vmešavala v turške notranje zadeve. Šeik-ul-Islam nehče smrtne obsodbe morilca ruskega polkovnika podpisati. A ministri hočejo se upirati evropskim zahtevanjem. Dopisi. Iz Kranja 3. junija. |Izv. dop.| Pobalinski čiL, da so štirje udje požarne straže v Kranj i razsrdili se nad novim vozom za cevi, ker je imel slovensk napis, in dali tisti napis precej zamazati, nikogar vprašaje, ali kaj tacega storiti smejo ali ne, — je vendar prišel v javnost, ker ga je ljubljanski „Tagblatt", kakor izraz moštva in nemške „kulture" obesil na svoj počeni zvon. Mej mirno mislečimi mestjani v Kranji se je pričakovalo in želelo, da ta surovost ostane svetu neznana, ker za mesto nij čast, da ima v sebi take elemente in da se takšno junaštvo raznaša po časnikih. Zdaj, ko je reč razglašena in je tudi de-našnji „Slovenski Narod" izrekel opravičeno nevoljo nad takim postopanjem, naj tukaj, ne popisovaje kaj in kako se je delalo, samo opomnim, da je požarne straže odbor tiste štiri rogovileže iz društva izobčil, in da nij res, da bode napis ostal zamazan, kakor je „Tagblatt" poročal. Madež bo ostal tistim, ki so mazali. Društvo bode pa skrbelo, da za za-sramovanje in za škodo doseže zadostenje in odškodbo; saj pri nas vlada pravica in postava. — Denašnji „Slovenski Narod" vpraša, kdo so tisti štirje inteligentni možje, ki jih je navdihnil „furor teutonicus" do tacega junaštva. Da ne ostanejo nepozabljeni v zgodovini človeške omike, naj jih povem po imenih. Ti so: Otmar R e s c h, Franc P u c h e r, Franz E x 1 e r in neki Theuerschuh. Prvi je pasar, drugi vrvi prede, tretji je klobučar in četrti kotle kleplje. Sicer so pohlevni roko-delčki in ne popade jih nobena „entrtistungu, če v teh slabih časih dobe kako naročilo ali kak krajcar za svoje žulje od Slovenca, slovenski govorečega. — Za svoje germanstvo s pomočjo avstrijske vlade v kratkem priporočiti za enak namen mestnemu starešinstvu tržaškemu. Globoko v misli utopljen, v misli o osodi našega slovenskega naroda, ki prebiva ob obalah jadranskega, — nekedaj slovanskega — morja, zapustil sem — ko sem si ogledal to razstavo — javni vrt, ter nehote korakal v istem smeru v katerem sem ravno zabočil. Prišel sem na prostran trg, sredi katerega stoji na kamenitem podstavcu slavni državnik italijanski Cavour, Čegar ime piše Clio v kamen, katero je pa razen tega zapisano v srca vseh italijanskih domoljubov. Toliko, da nijsein snel klobuka pred mani velikega domoljuba — ne državnika, gospa! — kajti nij ga državnika, kateremu bi se iz spoštovanja odkriti mogel, in mislil sem sam pri sebi, ima-li Italija še ka-cega moža, tako brezobzirnega kot domoljuba in vstrajnega kot državnika, da jej pridobi „Trento e Trieste" V V Italiji dne 9. februarija 1880. pa v Kranji nijso našli povoljnih tal, in nij se bati, da bi mlado društvo požarne straže zavoljo njih trpelo škode ali izgubilo katerega pridnega, vestnega uda. Občinstvo se zdaj bolj nego prej zanima za društvo, kateremu želimo, da se krepko vkorenini in razvije na korist mestu in okolici. 1« Gorice 29. maja. [Izv. dop.] Na dan sv. Trojice, 23. maja, posvetil je naš knez nadbiskup monsignora dr. Fr. FeretiČa, v navzočnosti tržaškega biskupa Dobrile in po-reškega Glavine in deželnega namestnika gosp. Depretisa, vladiko za otok Krk (Veglia). Rodil se je novoposvečeni biskup za Krk 3. dec. 1816 v Vrbniku, trgu na vzhodnjej strani omenjenega otoka. Ta jedini trg (1000 preb.) ima letos kakih 70 dijakov in učiteljskih kan-didatinj po šolah v BeČu, Zagrebu, Gorici, Trstu, Kopru, na Reci, v Senju, Zadru in Dubrovniku in drugod. Tudi znani dr. Vitezič, državni poslanec za Istro, je ondi doma. V duhovna posvečen 29. dec. 1839 odlikoval se je Fr. Feretič v mnozih obzirih, postal je doktor sv. pisma, kanonik v Krku (mesto) deželni poslanec in ud deželnega šols. sveta za Istro. Novoposvečenemu vladiki so dobro znane on-dotne razmere in potrebe narodove. Daj mu Bog mnogo let v prospeh blagostanja in pro-svete rodnih nam bratov! BI. g. prof. Erja-vec je lansko leto potoval po kvarnerskih oto-cih. Ker so ti kraji Slovencem še malo znani (le nekaj narodnih hrvatskih pesnij z otoka Krka je bilo v „No\icah" pred kakimi 25 leti priobčenih); kaj ko bi g. profesor nam kaj v „Zvonu" ali kjer je, povedal, kar je tam videl in doživel. — Omenim naj še, da pod krškim (Veglia) vladiko ne smejo v postnih dnevih piti mleka, ne bele kave in ne sira jesti, ne jajec. Tudi se sv. maša in vsa druga svečana cerkvena opravila opravljajo v starosloven-skem jeziku. — Nij davno od tega. Šel sem na sprehod po prijaznem „Rožnem dolu" proti „bajti"; kar začujem za soboj žensko petje. Stvar me dalje nič brigala nij; in zatopil sem se zopet ne v Koseškega nego v Preširnove pesni, ki potujejo zmirom z manoj. Petje mi je bilo bliže in bliže. Domislil sem se pesni, ki sem jo slišal tudi uže v družbi hrv. dijakov: „djačka piesma" — in kdo jo je pel? — Učiteljiške kandidatinje stopajoč v Š«rokej vrsti s polnim korakom mimo moje malenkostne osobe. Kdo mi bode zameril, če naravnost povem, da sem se prav srčno smejal! Lepo je, da tudi naše bodoče učiteljice rade pojo hrvatski, vendar jako dvomim, da bi gospice, ki rade i t a 1 i j a n-čijo, dobro razumele, kar pojo. Smejal sem se, šinilo mi je v misel, kake bi bile neki te gospice, ko bi nosile še puško in telečnjak?! Binkoštni prazniki so nam prinesli letos mraz. Po vipavskej dolini je naredila burja precejšno Škodo trti in sadnemu drevju, ki je letos dobro kazalo. Črešnje neso precej dobička. Res lepa pomoč revnemu kmetu. Dobil je goriški podporni odbor 1800 gl. iz Beča, da je razdeli mej reveže naše dežele. Pri slovesnem obhodu na sv. Rešnjega telesa dan je gimnazijski zbor pod vodstvom „Slavčevega" generala gospoda Hribarja pel dobro nekaj latinskih pesnij. Le dobrega tenora jim manjka. Početje to je hvalevredno. Občinstvo dobiva s tem pravi pojem o poštenem cerkvenem petju, šolska mladež pa se navdušuje za petje sploh, ki je res lepa umetnost. Dne 23. t. m. umrl je naš prvostolni prost mons. Avguštin baron Codelli Fah-nenfeld. Bil je prost z mitro kakih 5 0 let, učen in priljubljen duhovenstva in ljudstvu. Sprevod vtorek 25. t. m. je bil veličasten; za mrtvaškim vozom smo videli tudi ude kranjskega kolena te obitelji. — Uže je pobrala Soča 27. t. m. jedno žrtev. Utonil je neki prostak tuk. pešpolka Hess. Marsikateri dijak je uže našel v Soči hladen grob. Dovoljujem si vprašanje: Ali ne bi bilo dobro, da bi se prostor kopanju na Soči strogo določil, in da se sme le tam in nikjer drugej kopati? Tudi bi bilo dobro, ko bi posebno gg. šolski vodje skrbeli, da bi dijaki ne prestopali določenih mej pri kopanju. Soča je jako mrzla; tudi izurjeni plavač mora utoniti, če ga krč prime, in če ny rešilne roke blizo. Domače stvari. — (Na Rožniku) ima katoliška družba prihodnji vtorek, 8. junija, ob 5. uri zjutraj sv. mašo, in tako dalje poleti vsak prvi vtorek v mesecu. Ob jed nem je darovanje za ubožne Vincencijeve družbe. — (Pri procesiji stoln« cerkve na sv. R. Telesa) praznik je bilo, če je „Dan." prav štela: iz Trnovske fare 266 Ijudij, iz frančiškanske 784; od sv. Jakopa 360; iz Šenklavža 1000 šolarjev; 740 študentov, sicer 646, akup 3706. — (Delo ob praznici h.) „Danica" piše: „Zopet se pritožujejo ljudje, da se pri novej hranilnici dela o dnevih Gospodovih. Kako neki bode tako velika naprava ohranila dosedanji blagoslov božji in zaupanje pri vernih katoličanih, ako se uže o njenem začetku ne posvečujejo dnevi Gospodovi?" Razne vesti. * (Dvoboj.) Včeraj smo na tem mestu poročali, da je Francoz Kdchlin poklical francoskega radikalnega novinarja Rocheforta na dvoboj. Denes javlja telegram, da je v tem dvoboji Rochefort dobil z mečem vbodaj v želodec, rana da je teška. Kochlin, svak pariškega policijskega prefekta, ki je bil od Rocheforta razžaljen, nij nič poškodovan. * (Zvita opica.) V nekem gradu južne Francoske ima kuhar dotičnega graščaka jako zvito opico, ki je uže marsikatero uganila. Ona pomaga kuharju večkrat perutnino skubsti. Nekega dne jej da zopet dve jerebici, da jih oskube. Opica sede na odprto okno in prične svoje delo. Jedno jerebico je uže oskubla, in zadovoljnim godrnjanjem jo položi na rob okna, — kar nenadoma prileti z blizu stoječega visokega drevesa velik sokol in odnese oskubljeno jerebico. Opica se je početkom jezila, kazala pesti za roparjem, ki je sedel na visoko vejo in mirno pojužinal mastno jerebico. Graščak je ves dogodjaj opazoval, in zdaj je skril se in pazil, kaj se bode na dalje zgodilo. Opica vzame drugo jerebico, jo oskube kakor prvo in jo položi oskubljeno na isto mesto, kakor prvo, — potem pa se znotraj pod okno skrije. Sokol je šel opici na limanice; kajti ko se je spustil z veje in hotel odnesti še drugo jerebico, uže tatu zgrabi opica, zavije mu vrat in ga — oskube. Oba tiča nese oskubljena potem kuharju in mu ja zadovoljno pomoli, češ: „na, tu imaš svoji jerebici"! Jedna oskubljena jerebica se je kuharju sicer čudna zdela, vendar je obe spekel in nesel gospodarju na mizo. Ta je pomajal z glavo, in smijoč se povedal kuharju, kaj je storila opica. LiiNtiiictt oprti* nist vu : G. F. J. v (J. S poslanima 2 gld. je plačano do 12. avgusta t. J. se proda 7-a 'ZA gol 03 JU Ji( J< J< J< .M Jil J< i JU ^ r! aaaaaaaaasasaaa^ ;29SS2;;S92xS22 => ;5 ^ is> ^ si . * »rt -» I i—s i8 O tO 00 O t- (X) So U> _ 88 . N ej N 2 o S o «4 i»"\ ■« t ■If1 Ca. vi O 2 ~* S S a > S £ a** H > 2 5 > .i J ca S H — 4< h, 2 fl B m 1 o ™ B a, oj O 5» M f 11 » 5 -S a I .o š flI i —> -a a „e M 3* i i i1 * 9 3 rt 9 ■ i« i. a _• cs HI Eb 2r .g g o *» 2 w ■-i o. ^> 5 1/9 iN * 3 3 i .2 E •»Sija . - a S t- sa j: s? i ■ > rt - « -j »11 —^. - C 5 s — -o j ca .2 H "v M 00 L. ■t a — s .-5 ^5 ! Čitalnična restavracija! Puntigamsko marciio pivo (259—1) V Avstro-Ogerskej, Nemčiji, Franciji, Angliji, Itumuniji, Španiji, Holandiji in Portugaliji branjen Wilhelmov antiartritiški antirevmatiški kari diatilaai 6aj (kri čistilen sopar putlko in trganj« po udih) je za vzpomladno zdravljenje pripoznan jedinim in gotovo uplivajočim kri čistilnim q sredstvom. 7i iluToljoiijom kr. ilvor. kuncolije valed iklepa Iiini.ij, 7. decombr« ItMi ti pateutum NJ. U. kr. vel i riniti t vil t supor |ioiiurojuigo I obvarovano. t Dunaj, 12. maja 1870. | Ta ca j seisti ves orgaui/.eoi; kakor nobeno drngo sredstvo, preiS^e to vho dele trupla in odpravi z notranjo uporabo vso nečisto bolezenBkc tvnrine iz njega; tudi učinek je trajen. Temeljito ozdravi putiko, trganje po udih in zastarele bolezni, /.mirom gnoječe se rano kakor tudi vso spolske in bolezni na koži, na telesu ali na lici, kite, siiilistiska ulesa. Posebno ugoden uspeh ima ta čuj zoper uvred jetor in ledic, kakor tudi zoper zlato žilo, nnenico, hudo bolečine v živcih, kitah in udih, potem zoper bolečine v želodci, pritisk vetrov, zapretje, zapretje vode, polucijo, možko nezmožnost, zoper ženski tok itd. Bolezni, kakor skroplji, oteklina, se brzo in temeljito ozdrave, ako so nepreueliom pije ta čaj, ker je milo razpudcajoče in vodo odganjajoče sredstvo. O 8 O O o 8 O o 8 .ledino j3i'»,>ri prireja q Fran Wilhe!m, lekarnar v Neuiikirclmu (Dol. Avstr.) %J /a«it«-K. ■ 'itzddjeii v 8 šopkov9 prirejen po predpisu zdravnika, z nuvodoiu za uporabo v raznih jezicih 1 gld., za kolek f*jk in zavoj posebe 10 novč. Svarilo. Varovati se je nakupa ponarejanj, ter naj zatorej vsak zahteva vedno le „Wilhelmov autiartritiški antircvinatiški kri čistilni čaj, ker so priredki, ki slujo Burno pud imenom antiartritiskih antirevmatiskih kri čistilnih čajev, jedino ponarejeni, ter jaz vedno Bvarim pred nakupovanjem tacih. f^'j Da ugodim p. t. občinstvu, poslal sem in imajo pravi :I- 2f kclniov iiullurtrlliHkl uutirevuiMtiHki kri « i>iilni oddaljene, zvezane s to \*uk dan s poito, ki so po krimskem preiBkavanji, po mnogih zdravniških izjavah in po mnogih ozdravljenjih skozi več stoletij dokazano izredno koristne toplice zoper i»rotiti, trganje po utlili, zoper uIchh u« koži, kotrnkcife, rame ienake uolesnt itd., posebno zoper mlnto Silo9 priporočajo svoj 1. junija otvorjeni zavod. Tuje kopelj v jami s priležno prirejeno kabino, kjer se more odpočiti, jeden zaklenjen basin, nadalje so kopelji v bani z naravno gorko (2G 0 (J.) vodo, katera se po potrebi lehko naredi toplejša, jeden prosti basin za plavati in jedna kopelj za ljudstvo. Kopeljnka restavracija skrbi za dobro mrzlo jed in pijačo, stanovanja po eeni so v gradu (iolniku, v no vej hiši za goste, ki se pridejo zdravit, v 2 gostilnah blizu kopelji in v privatnih hišah. Stanovanja naj so naročajo pri lastništvu kopeljske restavracije. A. ■'rusiiiI*ar, (257) najemnik toplic. yKKXXKKKKKXXXKXttKKXKXKXX Prsne in pljučne bolezni, £ ^/ naj si bodo kakeršne koli, odpravi najgotovejše po zdravniškem 1 fL, H ukazu pripravljeni J Jj v Avstro-Ogerskej, Nemžkej, Francoskej, AngleŠkej, Španjskej, T Rumunskej, Holandskej in Portugalskej varovani j M snežniški zeliščni alop & od Fran Wilhelma, lekar ja v Neuenkirclinn. X Ta sok je izvrsten in posebno upliven pri bolečinah v vratu in prsih, hrlpl, hripavoati, kašlji in nahodu. Mnogo jih je, ki potrjujo, da se imajo samb temu soku zahvaliti na prijetnem spanji. Posebno pozora vreden je ta Bok kot vračilo pri megli in slabem vremenu. Zavojlj svojega vrlo prijetnega okusa koristi otrokom, in jo potreba vsem n;i pljueiib bolnim; potrebno sredstvo je pa pevcem in govornikom zoper nejasen govor in hr:pavost. £fCT~ Oni p. n. kupci, ki želč pravi snežniški zeliščni alop, katerega uže priivjam od 1. 1855., izvole naj izrecno zahtevati Wilhelmov snežniški zeliščni alop. Navod se prideda vsakej cklcnici. Jedna zapečatena izvirna sklenici velja 1 gld. 25 kr., ter ima zmirom triino Fran "VVilhelm, lekar v Neuenkirchnu (Nižje Avstrijsko). Zavoj se računa 20 kr. Pravi Wilhelniov snežniški zeliščni alop imajo tudi samo moji gg. kupci: fT V LJubljani: Peter I, Anton l.tltun. lekar v Postojni; Kiirel Mitviilk, lekar v N^-Kranji; Fr. u adia, lekar v Metliki; Ikoni. lCi#.#.oli, lekar (525—15) v Novem mestu. P. n. (»In insito nuj Kiniroiii xulit«>vu 6Nol»ito \» i 1- X> liellUOV HIt«'illlMkl Z*'I is« ni ulO|», li«r tl'UU HHltlO jllA 1^ ]>ruvo i/ zelištnl ulop Ntimo iM-vreilint ftoHiie- /fr iiiiiiija. pred kuteriiui juz potiebno Hvoriin. y^ lzdatoJj in urecUuk Makuo Ar mi C. Lastnina in tisk .Narodne tiskarne'