Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejcmnn vcljd: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld.. za četrt leta 3 gld., za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inseratD se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se no sprejemajo. Tredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1 s6. uri popoludne. Ntev. 61. V Ljubljani, v sredo 14. marca 1888. Imetnik XVI. Iz državnega zbora. Z Dunaja, 13. marca. Naučni minister pa Slovenci. Nemški liberalni listi niso nič kaj zadovoljni, da je slovenski poslanec dr. Tonkli v budgetnem odseku tako ostro prijemal ministra Gautscha in ponavljal resolucijo zastran slovenskih paralelk. Današnji listi imajo v tej zadevi obširno poročilo, v katerem omenjajo, da jo dr. S tur m med Tonkli-jevem govorom, ki je ministru očital, da je njegova vprašanja kar preskočil, zaklical: »To je uljudno!" In ko je Tonkli na to opomnil, da je izrazil le svoje prepričanje, čuli so-se glasovi: „pa malo uljudneje bi bilo bolje". Že zadnjič sem omenjal, da je bil dr. Tonkli med sobotnim govorom razburjen, ker se ministru še ni zdelo vredno, poslušati ga, in ker je tako nejasno odgovarjal. Sicer pa je imela ostrost dr. Tonklija dober vspeb; minister je izprevidel, da tako ne pcjde naprej, in je bil v svojem drugem odgovoru bolj jasen. Včeraj je budgetni odsek nadaljeval razpravo o šolskem proračunu, in dr. Tonkli je ministra pri industrijaluih učilnicah dostojno vprašal, kako je z obrtno šolo v Ljubljani, kedaj se bode ustanovila in s katerim učnim jezikom. Tudi je tožil, da je napredovalna strokovna šola v Gorici slaba, ker poučujejo na nji le ljudski učitelji iu je ravnatelj nastavljen le provizorično. Ko bi poučevali profesorji srednjih šol in bi bil vodja stalno nastavljen, našel bi se za to službo sposobnejši mož in vspeh bi bil veliko boljši. Enako je priporočal ministru strokovni šoli v Marianu in Poglianu. Minister Gautsch je na prvo vprašanje odgovarjal, da se bode v Ljubljani strokovna šola za leseno obrt odprla meseca oktobra; učni jezik bo slovenski, v učnem načrtu pa se bode poskrbelo tudi za pouk nemškega jezika. Glede Gorice ni odgovarjal ničesa, o šoli v Marianu pa je zagotovljal, da se bode vlada primeroma ozirala na njo. Danes pridejo v budgetnem odseku na vrsto ljudske šole, pri katerih bo dr. Tonkli za koroške Slovence tir j al slovenske ljudske šole. Zahvala nemškega kanclerja. Današnjo sejo pričel je dr. S mol k a z naznanilom, da mu je od ministerskega predsednika došel dopis, v katerem mu sporoča po vnanjem ministerstvu prejeto zahvalo nemškega ministerstva za izraz sočutja poslaniške zbornice o smrti cesarja Viljema. Schonerer v pasti. Drug važen dopis, ki je danes došel zbornici, bil je dopis c. kr. deželne sodnije dunajske, v katerem prosi dovoljenja, da bi se smela pričeti sodnijska preiskava zoper viteza Schonererja, katerega toži državno pravdništvo zaradi hudodelstva javnega po-siljenja po §§ 83. in 99. kazenskega zakona. Schonerer prišel je namreč o polunoči med 8. in 9. t. m. z nekaterimi s palicami oboroženimi tovariši v vred-niško hišo „N. W. Tagblatt" in se je hudoval nad vredniki, ker so bili po krivem razglasili smrt nemškega cesarja, ki ga je Schonerer baje imenoval »našega svetlega cesarja". Zarohnil je nad njimi: Židovski pobalini, pokleknite! Eden tovarišev njegovih je zavihtil palico, da bi začel pretepati časnikarje, pa na njih klic so jim prišli na pomoč tiskarski hlapci in stavci, ki so nakiestili Schonererja in tovariše ter jih po stopnicah pometali iz hiše. Dva tam stoječa policaja sta jih potem tirala k policiji, kjer se je Schonerer zopet silno surovo obnašal, ne da bi ga bil uradnik zaradi tega pokaral in reč zapisal v zapisnik, kakor so zahtevali napadeni časnikarji židovskega lista, češ, da pozna Schonererja, s katerim je treba ravnati kakor s kakim pijancem. Ta popustljivost dotičnega uradnika policijskemu vodji ni bila po volji in za kazeu ga je nemudoma premestil k drugemu policijskemu uradu. Napad Schouererjev pa je sporočil državnemu pravd-ništvu, ki je pri deželni sodniji zoper Schonererja in dva tovariša vložil tožbo zaradi javnega posiljenja. Pravili so včeraj po Dunaji, da je Schonerer iz strahu pred kaznijo pobegnil v Berolin , ali to ni res, ker je bil danes v zbornici ter se je med čitanjem deželno-sodnijskega pisma pri besedah, da je s tovariši pridrl v hišo „TagbIattovega" vredništva, na vse grlo zadri: To vse je zlagano! Predsednik dr. Smolka mu je zaukazal molčati, ker ni imel besede, in ga je ob enem poklical k redu. Ako je bilo vse res tako, kakor pripovedujejo časniki, se je Schonerer vjel v past, iz katere ne bode ušel; reč ne pride pred porotnike, ampak pred izjemno sodišče, ki bode ž njim ravnalo po zakonu in mu pokazalo, da ne gre zakonov predrzno prestopati, kakor si Schonerer v svoji samoljubni ošabnosti do-mišljuje. Ako bode pa obsojen zaradi hudodelstva javnega posilstva, izgubi tudi poslaništvo iu za nekaj let stopi iz javnega življenja. Plača veroučiteljev. Peticij za in zoper versko šolo je bilo danes toliko predloženih, da bi bilo predolgo trajalo vsako posebej naznanjati. Zato je g. predsednik prosil, naj se njih oglašenje opusti, ker bodo itak vse zapisane v zapisniku. Ker temu predlogu nihče ni oporekal, prestopila je zbornica na dnevni red in nadaljevala razpravo o plači veroučiteljev. Prvi je govoril dr. "VVe i ti of v enakem smislu, kakor prejšnji liberalui govorniki, za njim pa je prišel na vrsto budijeviški kanonik Špelina. Ker se ima za njim splošna razprava skleniti, bodo vpisani govorniki volili glavna govornika. Ker gre ura že na dve, bode komaj ta točka danes dovršena, in mnoge druge točke dnevnega reda bodo ostale za prihodnjo sejo. Prisilno zavarovanje. (Dalje.) Da bi deželnej zavarovalnici na ljubo občine izpolnjevale bolje strogo določbe stavbenega reda, o tem je pač opravičen dvom. Občinski predstojniki LISTEK. »Jezičnik" v slovenskem slovstvu ob njegovi petindvajsetletnici. (Predaval v Katoliški družbi A. K a 1 a n.) (Dalje.) V predgovoru med drugim piše »Jezičnik": Da spolnim omenjeno dolžnost — namreč hvaliti svoje rajne dobrotnike — in zaslužim nekoliko sedanjo dostojnost, sem po »Učit. Tovarišu" 1. 1871—1873 zlasti v slovstvenem oziru popisal moža, kateri, sedaj že davno med rajnimi, po lepih delih in znamenitih svojih zaslugah mnogim dobrotnik, nam vsem daje slaven izgled v posnemanje ter se šteti smo med Slovenije stebre, in ta mož je Pr. Ser. Metelko. Bojen 1. 1789 postane Metelko 1. 1815 ekonom in duhovni voditelj v semenišču, kjer je bil tedaj vodja sloveči M. Ravnikar; ves vnet za slovenščino je Ravnikar, začetnik nove, veselejše dobo za slovenščino, navdihoval Metelka in mu je ros pravi duhovni oče. Pač živo sta čutila oba, kaj se pravi brez znanja slovenskega jezika mlade duhovnike pošiljati med narod slovenski. Kako so pa tudi — sami poj — poptujevali narod, kako kvarili njegov jezik, ker se ga znanstveno nikjer učili niso. (Cf. »Jez." IX. 3.) Zato iskreni Ravnikar prosi barona Žigo Zoisa in Jerneja Kopitarja, naj pomoreta, da se ustanovi stolica slovenskega jezika v Ljubljani. In res: 1. 1817 18. marca že priseže kot prvi očitni učenik slovenskega jezika — Metelko s 400 gld. plače, proti temu, da ga razlaga po štiri ure na teden bogoslovcem II. letnika, kamor so smeli poslušat hoditi tudi učenci iz liceje. — L. 1820 je Metelko po Vodniku kranjski tolmač, ki je do 1. 47 prestavljal nemško cesarske ukaze v deželni jezik; 1. 1825 da svoje sloveče in naj veče delo: Lehrgebiiude d er S1 o w e n i s c h e n S p r a c h o i m Iv o n i g r e i c h e 111 y r i e n und in d en bonachbarten Provinzen, spisano po Dobrovskega enaki češki slovnici. To slovnico je slovenski in slovanski učeni svet pozdravil z velikim veseljem. Rabil jo Metelko v tej knjigi svojo abecedo, Metelčico, ki je dobila mnogo prijateljev, a vzbudila tudi mnogo nasprotnikov; začela so jo sloveča abecedna vojska 1.1831, končala so s cepcoin 1. 1888 in Proširen ji je zložil nagrobnico, da »vsi liomeopati — ji niso mogli pomagati". »Metelčica (Žabičica) jo umrla", kakor so neki celo otročaji popevali po ulicah. — Uprav ..Jezičnikova" zasluga je, da nam je temeljito pojasnil to zanimivo črkarsko pravdo, kako se je vršila na Koroškem, na" Štajerskem in na Kranjskem. Sama na sebi je bila res nepotrebna, kakor sodi Preširen: Da pravdajo se ti možje morbiti, Za kar so se nekdanji Abderiti V sloveči pravdi od oslovo sence. vendar je bila povod živahnemu slovstvenemu gibanju. V tem smislu pravi »Jezičnik": (X. 47.) Orkarska pravda ali abecedna vojska je sicer mnoge razprla, nekatere hudo ranila, nekaterim celo zgrenila njihovo delovanje na slovstvenem polji; pa je tudi mnoge vzbudila in vžgala, zlasti neduhovne, da so se marljivo pečati jeli z dotlej zanemarjeno slovenščino. Koliko učene tvarine je spravila ona na dan in kako očitno je pokazala vnanjemu svetu, da za uk jo Slovenec prebrisano glave. Tudi ta pravda ni zagrenila Metelku slovstvenega delovanja, tudi zanaprej je pridno gojil jezikoslovje do svoje smrti. O njem veljajo besedo Slomškove: Tihemu potoku podoben, ki 1 o p e s e n o ž e t i in ravno polja rosi, jo dol al Metelko do svoje sive starosti k a k t i naš drugi D o-brovski. Bil je Metelko ves Slovenec in pa Dolenjec. Bodi mu sla v al »Jezičnikovemu" spisu o Metelku daje posebno veljavo, da so objav- — naj si imajo še tako dobro voljo — ne morejo storiti toliko, kakor misli gospod predlagatelj. Pomisliti je namreč treba, da so oni mnogokrat in v marsičem odvisni od svojih soobčinarjev in da zaradi tega ne morejo ž njimi ravnati birokratski strogo. Zaradi tistih par krajcarjev, katere bi si občinski predstojnik in katere bi si morebiti tudi drugi občinarji prihranili, ko bi se poslopja postavljala strogo predpisom stavbenega reda primerno, ne bode se hotel občinski predstojnik pričkati z ob-činarjem in delati si ga morebiti zaradi tega sovražnika. Komur je do tega, da si pri zavarovalnini kaj prihrani, doseže pa to v polnej meri pri vsakej privatuej zavarovalnici; kajti tu se one naprave v poslopjih, katero omejujo nevarnost ognja, ne jemljo v poštev celoti, temveč lastniku samemu, kar mu pri zavarovalnini p/inaša neprimerno večji dobiček. Neistinita je trditev, da se gasilna društva „navzlic svoje izredne važnosti prav slabo podp;-rajo". Poznam zavarovalnico — in gospod profesor Šuklje jo pozna tudi — katera je jedino v ljubljansko okolico dala tri brizgalnice po 500 gld. vredne iu katera še nikdar ni opustila kakemu gasilnemu društvu dati primerne podpore, kedarkoli je s svojim delovanjem pripomoglo, da se je rešilo kako poslopje, ki je bilo zavarovano pri njej. Tako ravnajo tudi ostale zavarovalnice. Kako bi deželna prisilna zavarovalnica mogla storiti za gasilna društva več, ko bi jej vendar mogla biti glavna naloga skrbeti posamičnim členom za prihranke zavarovalnine, ni umevno. Deželni zbor, kateri je s postavo o dvopercentnem gasilnem donesku ob-dačil skrbne gospodarje, ki zavarujejo svoja poslopja, na korist malomarnežem, katerim je zavarovanje deveta briga, naj bi raje potegnil te k izdatnemu podpiranju gasilnih društev. Vsaj ravno onim, ki je ne zavarujejo, najbolje prav prihaja gasilna organizacija. Politična eksekucija je po mnenji gospoda profesorja tudi prednost, katero bi imela deželna prisilna zavarovalnica. Ta prednost pa bi prav za prav ne bila prednost, kajti imajo jo že mnoge sedaj poslujoče vzajemne zavarovalnice ia mej temi na primer pri nas zelo razširjena „graška vzajemna zavarovalnica". In vender se je ti zavodi praviloma ne poslužujejo, temveč iščejo raje realizacije svojih tirjatev rednim sodnijskim potom. Zakaj, označil sem že prej nekoliko. Politično eksekucijo izvesti ima po nalogu okrajnega glavarstva občinsko pred-stojništvo; to pa je v najredkejših slučajih voljno zaradi dobrega mnenja zavarovalničnega skaziti si prijateljske odnošaje z občinarjem, ki je zaostal s plačilom premije. — Da o priliki, ko govori o po-litičnej eksekuciji, sodi nemilostno gospod profesor o zavarovalnih agentih, ki si prizadevajo pridobiti posestnike za zavarovanje, to mu sicer prav dobro spada v košaro; a glede na predlog, kateri utemeljuje in zagovarja, je to vsekakor nelogično. Ako je pri nas zavarovanje res tako malo razširjeno, da je potreba ljudi siliti k temu, tedaj bi moral gospod profesor pač še hvaležen biti onim, ki se doslej trudijo, da dokažejo kmetiškim posestnikom koristi in potrebo istega, ne pa šteti jim tega v greh. Trditi, da marsikateremu gospodarju, kateremu je v hišo prišel agent nagovarjat ga, da se zavaruje, ni zuano, kacega pomena je njegov podpis ali njegov križ na dotičnej „polici" (gospod profesor misli tu gotovo pristopno oglasilo, kajti police podpisujejo le zavarovalnice), je vsekakor smelo. Kaj bode še le, ako mu deželna zavarovalnica pošlje tožbo ali rubežen; zavarovalnica, hkaterej ni pristopil na prigovarjanje a g e u -tovo podpisa v ši ali podkrižavši se, temveč pri katerej so ga zavarovali po sili. (Dalie Prih-) Politični pregled. V Ljubljani, 14. marca. ISTotramf© dežele. Clam-Martinie neki posreduje med državno-zborsko desnico in ministrom Gautschem, da bi se doseglo sporazumljenje o verski šoli. Viada je pripravljena sprejeti Liechtensteinov načrt ter marsikaj koristnega dovoliti Cehom , mej tem tudi realko v Plznu; Cehi bodo glasovali za Liechtensteinov predlog ter prenehali baje biti sovražni nasproti ministru Gautschu. — Tako poroča nAgr. Tagblatt". Poljski klub imel je dne 11. t. m. svojo sejo, da bi se posvetoval o Liechtensteinovem predlogu. Prva točka dnevnega reda, ali naj klub uradno objavlja po časopisih poročila o svojem delovanji, trajala je nad tri ure ter je bila zaradi tega seja preložena, ne da bi se bilo obravnavalo o verski šoli. Dne 18. t. m. vršila se bo pred državnim sodiščem obravnava v zadevi naučno - ministerske naredbe glede profesorjev-poslancev, ki so vložili pri napominanem sodišči pritožbo. "Vnafflj© držav©. Srbskemu kralju Milanu poslali so povodom obletnice proglašenega srbskega kraljestva mnogoštevilne oblastnije, občinski zastopi, društva in posamezniki adrese, v kojih mu z nova obljubu-jejo udanost in zvestobo. V kraljevem imenu zahvalil se je ministerski predsednik, general Gruič, za te lojalne izjave. — Nekatera mesta so se Gruiču pismeno iu brzojavno zahvalila za popolno prostost pri zadnjih volitvah (I). Razširila se je vest, da je bolgarska vlada odložila odgovor na turško noto za nedoločen čas. — Ferdinand Koburški podelil je povodom svojega rojstnega dne na stotine Aleksandrovega reda in spominskih svetinj; skoraj vsi višji uradniki v prestolnici, domačini in tujci, so bili odlikovani; ravno tako tudi mnogo oseb na deželi, posebno v onih krajih, koje je obiskal princ na svojem potovanji. Take redovne plohe ni uikedo pričakoval, to je bila Bolgarom popolnoma tuja prikazen. — Ruska stranka obrača posebno pozornost sedaj na Makedonijo. Obeta se Makedoncem in Bolgarom, ki se za to zadevo zanimajo, da bo Rusija spojila to deželo s kneževino, ako se sprejmejo ruske zahteve. Za to je ravno sedanja doba posebno ugodna. Zaradi tega nameravajo posiati k princu Ferdinandu makedonsko deputacijo, da ga naprosi, naj prične delovati po svojih močeh, da se prebivalstvu izpolni ta želja. To je premetena poteza Koburžanovih protivnikov: ako sprejme princ deputacijo in njen predlog, zameril se bo sultanu, ker bi s tem hotel rušiti kot vazal pravice svojega sucerena; ako pa ne sprejme deputacije in njenega nasveta, spoznali bodo Bolgari, da se v tem oziru Ijeni v njem mnogoteri izvirni in poslovenjeni ter prvikrat natisneni sostavki, šolski ogovori, jezikoslovni razsodki Metelkovi; to so izvirni in poslovenjeni listi, ki so mu jih pisali slovanski učenjaki n. pr.: Kopitar, Jarnik, Slomšek, Dobrovski, Hanka, Miklošič; to so spominki ruski, ki so mu jih poklonili Sreznjevskij, Preis, Aksakov; to so zaznamki, kako so ga čislali sami čislani možaki: p. A. A. Wolf, J. Nečašek, Malavašič, Janežič, Petruzzi, Bleivveis itd. Prof. Marn 1. 1850—51 v 7. in 8. gimnazijskem razredu Metelkov učenec in 1. 1857—58 v istih dveh razredih nenadoma mu naslednik, je s tem svojim spisom v znamenje hvaležnosti dostojno poslavil spomin svojega učitelja, ki je vse svoje moči posvetil slovanskemu jezikoslovju, vedoč, da: Zaklad prevelik je v jeziku Rateju kakor plemeniku; Najviši blagor je ljudi — Življenje torej zanj in kri. Sveto mu jc bilo vedno to vodilo, zato: Mati Slava bode dobro ga pomnila, Dokler nje beseda bo se govorila. Lepo vrsto mož nam zatem iz prve polovice našega veka našteva Jezični!;", med drugimi: Frid. Barago, katerega je obširneje opisal 1. 1869 v znani knjigi: Friderik Baraga, spisal dr. Leon V o n č i n a, izdala družba sv. Mohora, pod naslovom: Frid. Baraga svetla zvezda na slovstvenem nebu kranjsko-slo venske m in oči p ve-indijanskem; tu omenja njegovih nabožnih dol, ki so res „z 1 a t a j a b e 1 k a" slovenskemu pobožnemu narodu; L u k a D o 1 i n a r j a, vnetega Slovana in pevca pobožnih pesni; Fr. Veri ti-j a, o katerem pravi Šafarik: „von Haus aus verstand Veri ti kein AVort slavvisch; durch beharrlichen Eifer und fleissiges Sprachstudium brachte er es daliin, dass er ein frucbtbarer krainischer Schriftsteller wurde"; znanega Janeza Ziegler-ja, česar povesti „Sreča v nesreči", „Deteljica", „Kortonica" so še sedaj prijetno berilo prostemu narodu, tudi v pesmicah se je poskušal; omenim pesem njegovo, ne sicer zaradi nje estetiške vrednosti, pač pa morda komu v pojasnilo vsakdanjih skušenj; pesem ima naslov: Zmota in slove: Satan z babo se prepira, Kazserden Gospod mu pravi: Peter ju zmirit' ne ve, „Poter, tega no trpim, Naglo sablico izdira — Berž nazaj glave postavi! P reč obema sto glave. Primete se! jez skerbim". Peter zmoten kar popravi, Žensko glavo vragu da, Ženi vragovo postavi, — Marsikdo še to pozna. (Dalje prih.) ne morejo več zanašati na svojega kneza, marveč edino le na Rusijo. Na vsak način pa se bodo duhovi vzbudili in razdražili. Posledice nemirov koristile pa tudi ne bodo Koburžanovi 'stvari, marveč le podpirale ruske zahteve. Ruska vlada zaukazala je brzojavnim potom dne 12. t. m. onim železničniin postajam, na koje se do sedaj ni še ozirala dotična naredba, da smejo prejemati večje zasebne pošiljatve le v manjši meri, ker bo te proge potrebovala vojna uprava v kratkem za svoje namene. V Kijevu prirejajo tovorne vozove, da jih bodo mogli porabiti tudi pri prevažanji vojakov. Nemškega cesarja manifest povodom njegovega vladnega nastopa slove: Trdno opirajoč se na svojo moč stoji Nemčija spoštovana sredi sveta narodov ter edino le zahteva, da bi se mogla veseliti pridobljenega mirovnega razvoja. Prepričan o velikanski odgovornosti prevzetih dolžnostij se bom trudil, da nadaljujem pričeto delo ter da tako postane Nemčija pribežališče miru. Osrečiti hočem narod ter pospešiti njegovo blagostanje sporazumno z visokimi zavezniki in ustavnimi organi nemškega cesarstva in Prusije. Francoska zbornica ni zadovoljna, ako ne more dan za dnevom vpisovati v svoje anale novih udarcev zoper vero in duhovništvo. V svoji seji mi-noli petek zmanjšali so plače veroučiteljev na višjih učnih zavodih za 35.000 frankov. Ta čin sam na sebi ni ravno tako grozovit; a eden najmlajših desničarskih poslancev, kot govornik jako nadarjeni pl. Lamarzelle, pokazal je v svojem izvrstnem govoru dotično postopanje sedanje večine v pravi luči: Začetkoma hotela je vlada odpraviti z državnih kolegijev iu licejev veronauk sporazumno s stariši. Prašala jih je, ali res žele, da se vzgojujejo njihovi otroci v verskem duhu. Odgovor glasil se je vse drugače, kaker so želeli vladni možje. Toda, ker niso mogli nadaljevati boja zoper vero sporazumno s stariši, storili so to proti volji starišev. Odprta sta jim bila dva pota: prvi je bil ta, da so kar naravnost odstavljali veroučitelje. Poskusili so s tem, toda posledice so jih prestrašile — izostalo je več kot polovica učencev. Sedaj so zavili na drugo stezo : Veroučitelje so pustili na njihovih mestih, a omejili so veronauk ter zaukazali ostalim učiteljem, naj pa-ralizujejo z vsemi sredstvi njihovo delovauje. Vrhu tega so še zaukazali, da skupna molitev in verske vaje niso obligaten predmet. Vsled tega pa vlada goljufa stariše, ki mislijo, da se vzgojujejo njihovi otroci v verskem duhu. „Ako hočete na vaših li-cejih vzgojevati maloveruike, prosto vam, saj imate večino; toda nikakor nimate pravice, prikrivati svoje nakane — vzgojevanje mladiue na podlagi načel o posvetni šoli — s plaščem duhovnikovim". — Redovni svet častne legije je zaukazal preiskavo v "VVilsonovi zadevi. Wilsonovi naročniki Legrand, Blanc, Trebutien i. dr. izgubili bodo svoje križce ter vsled tega primorani tožiti "VVilsona zaradi odškodnine. V italijanski zbornici je odgovoril ministerski predsednik Crispi na interpelacijo radikalnega poslanca Luisa Ferrarija o bolgarski zadavi: Povedati mi ni mogoče veliko o tej stvari, ker vprašanje še ni rešeno. Ferrari je povdarjal, da je nemški zaveznik glede Bolgarije v nasprotnem taboru; to je res, a ta okoliščina dokazuje edino le to, da Italiji ne vežejo sklenjene pogodbe suženjski rok. Italija je zaveznica srednjeevropskih velesil, da se ohrani mir. V vseh druzih vprašanjih pa ima svojo politiko. Italijanska vlada se kaj malo brig£, kako se piše oni, ki je knez bolgarski; toda veleva jej srce, da podpira ono deželo, ki spoštuje svojo narodnost. Italijani ne morejo nikedar pozabiti, da je oživila njihovo monarhijo narodova volja. Rumunska ministerska kriza je vendar končana; in čudno, edino le s pomočjo Bratianija, koji je trn v peti vladi nasprotni stranki. Novi kabinet predstavil se je zbornici predvčerajšnjim. Razven treh članov ostali so vsi prejšnji ministri ua svojih mestih; novi ministri so: general Barozzi (vojska), Giani (pravosodje) in Dimitrescu (nauk in bogočastje). Izstopili so: Radu-Mihai, Statescu in Stourdza, koji bo baje odšel na Dunaj kot poshinik._ Nemogoče ni, da se vzdrži novo ministerstvo nekaj časa, kajti ravno Radu-Mihai in Statescu sta bila ona dva ministra, koja so najbolj napadali časopisi in zbornica. Stourdza je zastopal v Rumuniji reakcionarno načelo. Izvirni dopisi. Iz bele krajine, 8. marca. Novica v številki „Slovenčevi" z dne 3. marca, da se namreč „večina učiteljstva črnomaljskega okraja slovesno izjavlja proti Liechtensteinovemu šolskemu predlogu", nas je osupnila. Gospodje učitelji črnomaljskega okraja so torej prvi izmed učiteljstva na Kranjskem, ki so se oglasili za nemškim „Landes-Lehrervereinom", v katerem veje „protestanški - schulvereinski" duh, proti Liechtensteinovemu verskemu šolskemu predlogu I Ti gospodje so bolj za brezversko šolo, kakor za šolo na verski podlagi! In vendar so vsi ti go-upodje učitelji katoličani, izmed katerih se imenu- jejo nekateri morda še »katoliške Slovence". Torej katoliški učitelji, odgojeni v katoliških učiteljiščih, ki tudi sedaj še poučujejo katoliške otroke, vzdignili so se zoper versko šolo, za katero se potegujejo vsi verni in pravi Avstrijci! Ali mar menite gospodje, da ste govorili in delali v smislu ljudstva, med katerim živite in poučujete? Mar li menite, da imate za seboj stariše otrok, katero poučujete? Mislite li, da Vas bo ljudstvo, ako bo zvedelo, zakaj ste glasovali, še spoštovalo? Se li mar ne bo balo, da napojite z brezverstvom, s katerim se ponašate pred svetom, tudi njih otroke? Kdo naj bi pošiljal v Vaše učilnice svoje otroke brez strahu, da izgubijo pod Vašim nadzorstvom in vodstvom najdražji zaklad sv. vere? Ljudstvo belokranjsko je verno, zvesto udano sv. katoliški cerkvi, izvzemši morda kakega meščana. Sicer pa, gospodje učitelji, hvaležni smo Vam, da ste se izjavili toliko »slovesno" in očitno proti Liechtensteinovemu verskemu šolskemu predlogu, s tem vrgli ste krinko raz obraz, da smo Vas spoznali, kakega duha ste. Z Gorenjskega, 9. marca. (2 7 let star krščene c.) V neki fari na Gorenjskem se je pretekli predpust ženil 27 let star ženin, sin ne-omožene matere, ki je že umrla. Eojen je bil v neki vasi na Koroškem, kjer je njegova mati slučajno stanovala. Okoli pol leta starega vzame mati seboj ter ga nese domov na Gorenjsko, kjer deček, kakor drugi otroci, hodi v šolo, gre potem k sv. birmi, izpovedi in k sv. obhajilu, čudno se mu pa zdi, kako je to, da njega k vojaškemu naboru ne kličejo, dasiravno je leta primerna že davno izpolnil; zato gre pred par leti (okoli 24 let star) sam k okrajnemu glavarstvu vprašat, da bi bil potem prost vsake skrbi glede vojaščine. Okrajno glavarstvo se obrne najprej do farnega urada, kjer ima domovinsko pravico in kjer je v šolo hodil; a ta mu ne more dati nobenih natančnih izpiskov, kje in kedaj bi bil rojen dotičnik. Nato razpošlje isto okrajno glavarstvo na vse strani vprašanje, če je bil tukaj ali tam med leti 1857—1862 rojen neki Anton D.; kaj se je izvedelo potem, dopisniku ui znano, le to ve, da je bil mladenič poklican k okrajnemu glavarstvu, kjer so mu rekli, da on ni Anton D., kakor so ga sploh ljudje klicali, ampak Franc. Vendar ime so mu premenili samo za eno leto, potem so mu pustili spet staro ime Anton, ker so se prepričali, da o njem niso od nikoder nič gotovega izvedeli, in zdaj je imel mir od okrajnega glavarstva. Letošnji predpust pa, ko se je hotel ženiti, moral je dobiti krstni list, pa kje naj ga išče? Po še enkratnem brezvspešnem iskanji v domačem kraji, gre na Koroško v svoj rojstni kraj, kamor je že poprej enkrat šel z materjo. Prva pot mu je v farovž; ko tam nič ne izve, pa gre k gospodarju, v čegar hiši je bil rojen. Ta mu pove, da je bil res v njegovi hiši rojen, krščen pa ni bil, ker tega ni pustil njegov oče, ki je luteranske vere. In mati iz bojazljivosti ga res ni poslala h krstu ne na Koroškem, ne potem domii,. Knežješkoiljski ordi-narijat je zato odredil, naj se dotični, ki je (po lastni napovedbi) že 27 let izpolnil, krsti, za kar se je odmenila kvaterna nedelja v postu. Da sem objavil to stvar, nagnilo me je nekaj to, ker vem, da bodo gg. sobratje radi izvedeli, kedo je tisti Anton D., po čegar rojstvu je okrajno glavarstvo v Kr. tolikrat vpraševalo, posebno pa še zaradi tega, ker iz tega jasno vidimo, kako potrebno je, da se ljudje, ko pridejo v faro, zglase pri duhovnem pastirji ter seboj prineso pisana dokazila, kedo in kaj so, kar tudi politične postave ukazujejo, n. pr. ministerska naredba od dne 30. septembra 1857, drž. zak. št. 198, in le želeti bi bilo, da se to ljudstvu razglasi (kakor postavim c. kr. okrajno glavarstvo v Litiji dne 6. aprila 1884, št. 2249), kjer se še ni zgodilo. Pri tej priliki naj izrazim tudi neko željo vodstvu deželne porodnišnice, oziroma duhovnemu pastirju, ki tamošnje matrike spisuje; naj namreč naznani rojstvo vsakega otroka farnemu uradu istega kraja, kjer ženska po navadi stanuje, seveda, če pove svoje pravo ime. Ker sicer se večkrat lahko prigodi, da je dosti ljudi v fari, za katere duhovni pastir še ne ve, ker ženska sama iz znanih ozirov tega ne bo prišla pravit. Iz Zagreba, 8. marca. Kdor je nekoliko let preživel v Zagrebu, moral je opaziti, kako se mesto vse to lepša in diže. Da, nove hiše rasto, rekel bi, kakor gobe iz zemlje. Kdo li bi pred nekolikimi leti mislil, da bodo v oni novi ulici, ki so jo krstili »Prilaz", stale tako lepe in krasne zgradbe. Bržkone bode ta ulica za nekaj let jedna najlepših ulic, ki bode krasila slavno prestolnico hrvaško. Nedvomno je to od velike koristi: mesto namreč povečalo se bo za celo ulico. Ravno tako širi so mesto tudi proti Savi. Nedavno so vozili smeti na mesto, kjer sta sedaj tako lepa trga »Zrinjevac" (ali pa: Zrinski trg) in pa »Akademijski trg". Krasne so tu hiše — bolje rečeno palače. Ko vidimo in razmatramo to olepševanje mesta, narine se nam vprašanje, bo li Zagreb kaj kmalu imel značaj — velemesta. E, sedaj še ne, a to je gotovo, da čaka Zagreb slavna bodočnost. Na lepem je in v ugodnem položaju, a ne daleč teče Sava, od koje se tudi more Zagreb danes ali pa jutri nadati velike koristi. Promet in trgovina sta tudi živa, a gotovo se bode sčasom še bolj razprostrla. Brez sumnje bosta Zagreb »velegradom", v kojem se mestu bode koncentrovalo celo kulturno in m&teri-jalno življenje skupne Hrvaške. Ali pa se bode Zagreb ločil od svojih sodrugov, toda v čem? V tem, ker v Zagrebu ne bo one nemarnije, na kojo uaidemo v ostalih velemestih. Že sedaj je Zagreb veliko mesto, a zaman boš iskal čistejšega mesta. Gosp. Veber, koji je dovolj zemelj propotoval in dosti videl mest, veli v svojem »Put v Oarjigrad", da so druga mesta lepša, večja in da imajo tudi lepši položaj, krasnejše zgradbe in spomenike; ali težko da boš našel čistejše in boljše urejeno mesto. A komu imamo zahvaliti, da se mesto tako lepo diže? Gotovo v prvi vrsti zavednim in rodoljubnim meščanom našega mesta, koji — z malimi izjemami seveda — svojo rodoljubno dolžnost vrše ravno odločno. Oni ne prepuščajo nijedne priložnosti, da okrase in urede mesto. To je lepo! Ljubljančani! ravnajte se po slovanskih bratih! L i h o z a r j ev. Dnevne novice. (Pri slavnosti v Djakovu) bo »družbo sv. Mohorja" zastopal kanonik prečastiti gospod Lambert Einspieler ter vladiki Štrossmnyer-ju izročil posebno adreso družbe. (Instalacija.) Čast. g. Ivan Kljun, kapelan v Št. Jurji pri Kranji, bil je včeraj na faro Št. Martin v S p. Tuhinj i kanonično vmeščeu. (Č. g. Josip Zelnik), kapelan v Šmartnem pri Litiji, je šel kot administrator na Vač e. (Slovensko delavsko pevsko društvo „Slavec") priredi v nedeljo dnč 18. marca 1888 koncert v proslavo zlatomašnika, biskupa dr. Josipa Juraja Strossmayer-ja v redutni dvorani. Vspored: 1. Thomas: Ouvertura iz opere „Mignon", svira vojaška godba. 2. Slavnostni govor, govori gosp. Ant. Trstenjak. 3. A. Foerster: »Samo", zbor s čvetero-spevom. 4. Gouuod: Fantazija iz opere »Romeo in Julija", svira vojaška godba. 5. S. Gregorčič: »V pepelnični noči", deklamuje gdč. Zvonarjeva. 6. A. Foerster: »Gorenjski slavec", zbor s tenor-solo in spremljevanjem vojaške godbe; solo poje g. Meden. 7. Lilenberg : »Trotzkopfchen", karakteristiški godbeni proizvod, svira vojaška godba. 8. F. S. Vilhar: »Naša zvezda", zbor s tenor-solo, poje g. Meden. 9. Strauss: „Donauweibchen", valček iz operete »Simplicius", svira vojaška godba. 10. B. Ivapic: »Kdo je mar?", veliki zbor s tenor-, bariton- in bas-solo; spremlja vojaška godba. Začetes ob polu 6. uri popoludne. Vstopnina: Sedeži I., II. in III. vrste po 1 gld., IV., V. in VI. vrste po 80 kr., ostali sedeži v parterji 60 kr., parter 40 kr., dijaški in vojaški biljet 30 kr., sedež na galeriji 40 kr., galerija 20 kr. — Sedeži se dobivajo pri g. Hugonu Turku, trgovcu na mestnem trgu, in na dan koncerta zvečer pri blagajnici. K obilni udeležbi vabi naj-uljudneje odbor. (Županstvo) v Š m a r t n e m p r i L i t i j i je dalo povelje, da morajo biti vse prodajalnice in go-stilnice med dopoludansko in popoludansko službo božjo zaprte ob vseh nedeljah in zapovedanih praznikih. Med tem časom se sme prodajati in točiti le popotnikom, ki pridejo iz daljnih krajev. Take na-redbe so potrebne tudi drugod po deželi. (V Kropi) je bilo včeraj dne 12. t. m. blagoslovljeno novo šolsko poslopje. Zbrali so se otroci z učiteljstvom v cerkvi, kjer je imel čast. g. župnik K a p u s sv. mašo ter blagoslovil šolska križa. Po končani sveti daritvi je blagoslovil č. g. župnik še šolski sobi. Doslej smo imeli v trgu euorozrednico, sedaj dobimo vsled vikšega ukaza dvorazrednico in se bo ta razdelitev kmalu izvršila. Hvaležen pa mora biti trg pokojnemu prečastitemu blagemu rojaku Ivanu Šolarju, bivšemu deželnemu šolskemu nadzorniku, ker je on daroval občini prostorno poslopje, ki se je sedaj priredilo za šolsko hišo. Bog daj, kakor je dejal č. g. župnik, da bi duhovščina in učitelji delali vzajemno v novi šoli, podpirali drug druzega v dušni in telesni blagor mladine. (Slovenska predstava) bode v nedeljo, dne 18. marca t. 1. Na mnogostransko zahtevanje se bode igralo: »Vzbujeni lev", opereta in »Prvikrat v gledališči", burka v jednem dejanji.— V ponedeljek, dne 19. marca, pa bo zadnja predstava v tekočem meseci in sicer na korist učitelju in režišerju g. Ignaciju Borštniku. Na repertoarji za benefico je: »Prestop žene", igrokaz v treh dejanjih. Spisal Girardin. Poslovenil J. K. V začetku večera pa: »Ženski jok", igra v jednem dejanji. Po francoskej poslovenil V. Mandelc. Zečetek predstavi je v nedeljo ob polu 8. uri, v ponedeljek ob 7. uri zvečer. (Letni somenj) v Litiji dne 12. t. m. je bil jako slabo obiskan; zaradi slabega vremena ni bilo ljudi, kupcev in tudi živine malo, pa še ta po ceni. (Osepnice.) Dne 12. marca ni nobeden zbolel. Ozdraveli: 2 moška, 2 ženski, 1 otrok. Umrli % moška, 2 otroka. Bolnih 57 oseb. (Redek slučaj.) Iz B e z u 1 j a k a na Notranjskem se nam poroča: Minolo soboto je po kratki bolezni umrla Marija Tomec v 55. letu svoje starosti. Njen mož, Anton, 60 let star, je bil isti dan dopoludne še popolnem zdrav; prevelika žalost vsled smrti njegove žene pa ga je tako pretresla, da je bil v nedeljo zjutraj ob 5. uri že mrlič. Dne 12. t. m. so oba ob enem pokopali. Bila sta revna zasebnika in zapustila troje nepreskrbenih otrok. (Deželna filokserna komisija) je zborovala v Ljubljani dne 12. t. m. Predsedoval je g. deželni predsednik baron Winkler. Komisar Reichl je poročal o razširjenji trtne uši na Dolenjskem, V kostanjeviškem in krškem okraji so okuženi vinogradi vseh katastralnih občin. Trtna uš se je prikazala tudi v novomeškem, mokronovškem in črnomaljskem okraji. Ameriška trtnica v Kostanjevici obsega 2 ha. Ameriških trt je kupilo 24 posestnikov 17.654 kosov po 1 kr. Komisija je sklenila priporočiti vladi, da v smislu sklepov deželnega zbora napravi še dve trtnici v inokronoškem in črnomaljskem okraji in da kmetijski družbi dovoli podporo, da napravi ameriško trtnico tudi na pripravnem kraji blizu Ljubljane. Na Grmu naj se vpelje poseben kurz, kako je treba cepiti domača plemena na ameriško trto. Vlada naj predloži državnemu zboru zakon, po katerem se z ameriško trto zasajeni vinogradi tekom 10 do 12 let ne smejo prodati na eksekutivni dražbi. (Najstarejši vladar) na svetu, odkar je nemški cesar umrl, je sv. Oče papež Leon XIII., sedaj že 78 let star. Za njim pride nizozemski kralj Viljem III. z 71 leti, danski kralj Kristijan IX. z 69 in angleška kraljica Viktorija tudi z 69 leti. 62 let je star cesar brazilijanski, Don Pedro II., 59 let kralj Oskar švedski in norveški in 57 let pa naš cesar Franc Josip I. Najmlajši med vladarji je pa sedanji španjski kralj, ki še nima dveh let. (Nov hotel) tik južnega kolodvora v Gradci pozidal je minolo jesen g. Danijel na mestu, kjer se pričenja tramvaj. (Odlomek iz graške Statistike.) Meseca januarija bilo je v Gradci 97 zakonov sklenjenih, med temi štirje mešani, 85 jih je pa smrt ločila. V 55 slučajih umrl je mož, je torej 25 vdov več ostalo, kakor vdovcev. Rodilo se je meseca januarija 112 dečkov in 121 deklic. — Živine so pobili in zaklali v mestni klavnici: 1386 volov, 32 bikov, 326 krav, 98 telic, 87 konj, 20 komadov drobnice, 168 telet iu 18 prešičev. V zasobnih mesnicah: 166 telet in 657 prešičev. Zaklanih se je vpeljalo v mesto 2403 telet, 180 komadov drobnice in 5640 prešičev. Zaplenila je policija pri klanji 2 pre-šiča, 1 kravo in 2 teleti zaradi bolehavosti, 6 telet pa, ker so bila še premlečna. (Iz c. kr. poštne hranilnice.) Te dni razposlana okrožnica v uraduem delu objavlja, da je vodstvo oskrbelo knjižico, ki v poljudnej obliki razlaga poslovanje v poštnohranilničuem prometu. Veljii 20 kr. — Zatem sledi izkaz glede prometa v mesecu febru-variju. Iz istega povzamemo sledeče črtice: V re-čenem mesecu se je vložilo 411.382krat v skupnem znesku za 4S,750.283 gl.; od tega pride na Štajersko 20.564 vlog za 1,971.509 gld., na Koroškem so vložili 529Skrat za 503.659 gl., na Kranjskem 4029krat za 420.748 goldinarjev, na Primorskem 6180krat za 764.734 gold. Med vložnino je tudi 873.684 gold. 29 kr. obresti, kar se jih je vložnikom nabralo v minolem letu, to pa v hranilnem prometu 303.667 gl. 13 kr., a v čekovnem 570.017 gld. 16 kr. V prete-čenem mesecu so 120.722krat izplačali za 48,469.727 goldinarjev; od tega na Štajerskem 3555krat za 1,264.041 gl., na Koroškem 805krat za 152.645 gl., na Kranjskem 666krat za 135.973 gld. Od 12. ja-nuvarija 1883 do konca februvarija se je po državi 15,339.869krat vložilo v skupnem znesku za 1.566,407.322 gld. 60 kr., izvzelo pa 4,628.884krat za 1.525,859.178 gold. 24 kr.; v hranilnici je torej preostalo čistih 40.54S.144 gld. 36 kr. — Med povračili nahaja se znesek 7,491.200 gold., za kar je urad vložnikom na zahtevanje kupil in odposlal vrednostnih papirjev. — Eentnih knjižic je v prometu 9271, vredne so 7,121.150 gl. Vložnih knjižic je med ljudstvom 612.445, knjig-čekovnic pa 13.260. — Izmed knjižic, ki so v zgubo prišle, je ena slovenska, izdali so jo bili na Slatini, vredna je 50 kr., ima številko 19.593, vložnik, če je ne najde, bo dne 27. marcija dobil drugo knjižico. — Novo pošto z nabiralnico je dobila Draga pri Kočevji. — V neuradnem delu okrožnice najdeš kratko izvestje o poštni hranilnici na Ogerskem, potem na Francoskem, Nizozemskem. (Cesto čez Predil) je zasul letošnje pustne dni velikanski snežni plaz in je bil od pepelnice pa do 4. t. m. ondi vsak promet nemogoč. Tudi pošta ni vozila. (Tatovi) hoteli so vlomiti sinoči v farovž v Eudniku. Bilo jim je baje znano, da g. župnika ni doma, ker si je šel ogledat svojo novo faro na Dolenjskem. Hlapec je te nepovabljene i neljube goste s strelom odpodil. Nakana se jim ni posrečila, ker, kakor čujemo, niso imeli časa kaj odnesti. (Snežni plaz) vjel je 7. t. m. šestdeset let staro ženico Oirkovko iz Moravč blizo Zagorja nasproti postaji in jo vrgel v Savo, kjer je utonila. (Izpred sodišča.) Pri drugi obravnavi dne 12. marca sedel je pred porotniki 58 let stari France P e t i a n i, tat iz navade, kakor istega zatožba označuje. Leta 1867 začel je po zatožbi državnega pravd-ništva krasti, a kradel je gotovo že poprej, kakor je to izvrstno naglašal državnega pravdnika namestnik g. P a j k. Zatoženi Petiani je pravi prototip ljubljanskega pohajkovalca; zatoženec ni skrbel za nikako delo, za pošten zaslužek, glavni smoter njegov je le ta, živeti ob tatvini, ob žuljih drugih poštenih davkoplačevalcev - posestnikov. Tatvina je in ostane Petianiju najvišji vzor. Od leta 1867 do 9. septembra 1887, tedaj skozi dvajset let, preživel je Petiani osemnajst let le v kaznilnicah, in bil obsojen v Ljubljani, Trstu in Celji. Komaj izpuščen iz kaznilnice na ljubljanskem Gradu, takoj poišče Petiani shodišče vseh zavrženih ljubljanskih tako zvanih »barab". Že 9. septembra 1. 1. zvečer zasačila sta za-toženca mestna stražnika K o r č e in B u s, ko je nesel Petiani velik »kramp". 'Ko ga Korče popraša, kaj namerava s »krampom", vrže ga Petiani redarju pred noge ter zbeži. Stražnik Rus teče za njim, in ko ga dohiti, sune ga Petiani v levo roko in mu prereže plašč. Petiani je mislil, da je redarja pobil, ter zakliče: »Zdaj imaš pa zadosti", in steče. Stražnik Rus je tekel naznanit na stražnico. Takoj sta šla redarja Ižanc in Mance iskat Petianija, in res sta ga našla tik prodajalnice branjevke Reze Urbančičeve na tržaški cesti, kjer je hotel vlomiti. Zopet je grozil Petiani njima z velikim kuhinjskim nožem, a ko sta izvlekla redarja sablji, stekel je proti tabačni tovarni, kjer sta ga vjela in ranjenega odpeljala v bolnišnico. Pri obravnavi pred porotnim sodiščem pravi Petiani, da se redarji lažejo o njem. Porotno sodišče ga je obsodilo zaradi hudodelstva javne posilnosti in tatvine iz navade na osem let teškeječe poostrene s postom. Telegrami. Dunaj, 14. marca. Minister Gautsch, ki je minulo soboto poslancu Tonkliju glede zahtevanih slovenskih paralelk odgovoril, da se nadja v tekočem letu izrečenim željam kolikor moč vstreči, odgovoril danes pri proračunu ljudskih šol, da bode glede sklepa goriškega deželnega šolskega sveta za obli-gatni poduk nemščine na vseh tamošnjih ljudskih šolah vsled protesta deželnega zbora in sprejetega poročila namestnikovega v smislu postave razsodil v prav kratkem času. Glede ljudskih šol koroških Slovencev pa, da jo deželnemu predsedniku koroškemu poslal razpis z naročilom, da to poizve in poroča. Po clošlem poročilu bode tudi to zadevo samoumevno v smislu postave rešil. Charlotfenburg, 14. marca. Cesar in cesarica sta včeraj sprejela čestitajoče depu-tacije mestnih oblastev berolinskih. Nadžupan F o r c k e n b e c k je prebral s cesarjevim dovoljenjem s prisrčnimi besedami sestavljeno adreso. Cesar je izročil nadžupanu napisan odgovor z ukazom, da ga prebere. V odgovoru se cesar zahvali in obljubi, da bo kakor njegov oče delal za blagor Berolina. Sprejem je bil premilostljiv. London, 14. marca. „Standard" piše, da brzojavke mod Kalnokyjem in Bismarckom pomenijo ponovljenje avstrijsko-nemške zveze. Brzojavke, ki so državno listine, morajo ob-sezati definicijo tudi prihodnje enake politike obeh držav. Bruselj, 13. marca. Specijalni poročevalec listu Jndependance Belge" je brzojavil, da so Sudanci osvojili si Suakim, mesto zažgali in umorili tamošnjega poglavarja. Pariz, 18. marca. Listi ugodno sodijo o proklamaciji cesarja Friderika naglašajoč, da so v nji izražene mirovne ideje. General Billot šel bo kot zastopnik Francije k pogrebu cesarja Viljema v Berolin. Pariz, 14. marca. V Arlesu je hotela množica umoriti Italijane, ki so pobili dva zuava. Jednega so skoraj zadavili; dva redarja sta ranjena, italijanske delavce so zapodili, delodajalci so obljubili, da bodo odpustili italijanske delavce. Vremensko sporočilo. t) X S- B Cas Stanje § t! --Veter Vreme .a-* § on»7nvanin "»komcra toplomera o - opazovanja T mm po Celziju g « 17. u. zjut.l 7239 —34 brezv. megla 13.2. u. poj). 722-9 0 6 si. zap. del. jasno 0 00 9. u.zvec. 725-2 2 6 si. szap. jasno Zjutraj megla, potem deloma jasno, večerna zarija, jasna noč. Srednja temperatura 2-0° C., za 0'8° pod normalom. Dunajska borza. (Telegrafično poročilo.) 14. marca. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 77 gl Sreberna „ 5% „ 100 ., „ 16% „ 78 „ 4% avstr. zlata renta, davka prosta . . . 109 „ Paprna renta, davka prosta......92 Akcije avstr.-ogerske banke ...... 8o7 l Kreditne akcije ..........268 London.............126 Srebro .............. " Francoski napoleond..........10 Cesarski cekini ....................5 Nemške marke ..........62 L 65 kr. 95 „ 45 „ n 20 „ 90 „ 03\'2" 99 „ 32 V, „ ladenec, (i) malo čez 20 let star, vstopi takoj v službo pri kakem v. č. gospodu za mnogovrstno hišno postrežbo. Razume tudi razna dela na polji, pri vino rej i in sadjarstvu, ter vsprejme službo pisarja pri slovenskem ura-dovanji. Obnašanja je čednega, vestnega in v vsem poštenega. — Več o tem pove opravoištvo ,,Slovenca" v Ljubljani. Podpisana knjigotržniea jo pred kratkim priredila drugo izdavo Malavasičove povesti: Stric Tomova koča. Knjigo — ki obsega 14 tiskovnih pol — krasi lepa, naslovna slika in četvero ličnih bakrorezov. Cena ji jo trdo vezanej 70 kr., s poštnino 5 kr. več. — Tudi se še dobiva pri nas wlil«i pokojnega jezikoslovca FRANA LEVSTIKA, toda li v vizitnej obliki po 45 kr., s poštnino po 50 kr. —- Javljamo tudi, da v 14 dneh izidejo: Josip Cimpermanove pesmi, ki se bodo pri podpisanem založniku dobivale in sicer broširane I gld. 20 kr., s poštnino I gld. 30 kr., elegantno vezane 2 gld., s poštnino vred pa 2 gld. 10 kr. Janez Giontini v Ljubljani. TEKOČE ZLATO TEKOČE SREBRO za pozlačenje, posrehrenje in popravo okvirov pri slikali in zrcalih, lesenih, kovinskih, steklenih, porcelanskih in drugih predmetov. Krasilo in stalno. Način rabe za vsakojoga jako priprost. Cena jedni steklenici s čopičem I gld., šest steklenic 5 gld. proti gotovini ali poštnemu povzetju pri L. Feith-u ml. v Brnu. (Moravska.) (2) Ustanovljena leta 1847. pil J. J. NAGLAS-A USD .g oh i .g s® b» i« 9 Turjaški trg št. 7, priporoča se za napravo vseh v to stroko spadajočih predmetov, posebno pa cerkvene, hišne in gostilni-čarske oprave po najnižjili cenah. (22) Črnilniki g rutin in franko. 38 gld. a. v. II (glej podobo)' najbolj praktično, elegantno, moderno in priljubljeno tapecirano pohištveno orodje, preoblečene z modernim in močnim blagom in popolno pozamenterijo, to je s čopi in dolgimi franžami iz blaga, izdeluje po — 38 gold. a. v. — zajamčeno dobro in solidno narejene tapecirar in dekorater v Ljubljani, Ključarslie ulico štev. 3, (pod mestnim trgom). Uzorci blaga resnim kupcem franko na razpolago. Vsa v mojo stroko spadajoča dela v ineslu in na deželi izvršujem najceneje. — Modrocc na peresih (Federmadratzen) 10 gj-1. ! in višje. — Preč. duhovščini priporočam kot špecijaliteto: altarne preproge. Ceniki s podobami zastonj in franko na zahtevanje. Henrik Zadnikar, ; iz