67. Sfroilfta. f LIoMlanl, v srcdo, Zf. marca 1915. XLVI11. lelo. .Slovenski Narod* vdja t Ljubljani na dom dostavljen: ce!o Ieto naprej . • . • K 24*— pol leia m • • . . » 12*— četrt leta w • • • • . 6*— sa niesec w > • • • • 2*— v upravništvu prcjeman: ćelo Teto naprej . # • . K 22*— pol leta m • . . . . 11 — četrt leta m . • • ♦ # 550 na mcscc . • „ . m m 1*90 Dop?«! naj se frankirajo. Rokoplsl se ne vra?ajo. rjrsdnl&froi EnallovA ulica 4L 5 (v pritiičju levoj telefon il 34. Iifcafa ¥S«k đaa zvtter isnem*! nedelje In praznike. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za tnkrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vio. Poslano vrsta 30 vin. Pri veČjih insereijah po dogovoru. UpravniStvu naj te pošiljzjo naročnine, reklamacije, inserati L t dL» to je administrativne stvari «—~—— Fo sa me ma fttevilka velja 10 vfnarjev. ■ ■ N* pismena narrtjil* brez istodobne vposlatve nnro'nine se ne ozira, ^Narodna tiakarca" telefon &L 85. .Slovenski Narod* velja po pašti» ra Avstro-Ogrsko: ćelo !eto skupaj naprej - K 25*— pol leta „ „ . , . 13 — četrt leta m „ . • o 6-50 na mp^p? _ .. ... 9-30 za Nernčljot ćelo leto naprej .„ K 30'— ra Ameriko in vse drjjje debele: ceJo leto naprej . „ . K 35.-^ Vprašanjem glede fnstratov se n2j priloži za odgovor dopisnica ali znnmka. Upravnlštvo (spodaj, dvorišče levo), Knailova nltca št. 5, telefon &i. SS. 3 Srditi boji v Karpatih, k'er so naše čete vjele okrog 4000 mož. — Operacije na Franco- skem. — Nemci so zavzeli Krottingen. BOJI V KARPATIH. — 4000 RU-SOV VJETIH. Dunai, 23. marca. (Kor. urad.) Uradno razglašajo dne 23. marca: Boji v karpatskem odseku od gorske^a nrelaza Uzsok do sed!a Konieczna še trajajo. V zadnjih dveh dneh snio zopet odbili močne sovražnikovc napade te." nrj tem vJeH 3300 Rusov. V boju, k! se ie vršil za neko visino pri Wyszkowu, se ie nam po-5reCi?o vreči sovražnika iz njegovih pozlci] ter vjeti 8 častnikov in 685 mož. Na ostalih frontah se ni prigodi-\o ničesar bistvenega. Namestnik načelnika general-nega štaba pl. Hofer, fml. NEMCI SO ZAVZELI KROTTINGEN IN ODBILI VSE RUSKE NAPADE. Berolin, 23. marca. OCor. urad.) Porocilo Wo!ffovega urada- Veliki glavni stan dne 23. marca. Vzhodno boiišče. Na zasledovanju iz Memela pre-podenih Rusov so naše čete zavzele r-isko mesto Krottinieren ter osvobo-dlle nad 3000 nemških prebJvalcev, k\ so jih Rusi odvedH sabo. Ruske napade na obeh bregovih Orzyca smo odbili. Vrhovno armadao vodstvo. * Rusko uradno poročHo. Iz Kolna poročajo: Rusko uradno poročilo z dne 16. marca pravi med drugim: Na Ievem bregu Njemena smo pregnali sovražne oddelke s Kopri-ovega. Ofenziva naše armade ob Orzvcu uspešno napreduje. Po trdo- vratnem boju so zasedle naše čete prostor Stjegna - Jednorožec. zavr-nivši vse nemske protinnpade. Severno od crte Przasznysz-Grudaš smo imeli delne uspehe. Na levem bregu Vis!e je pričcl sovražnik oštro obstreljevati naše utrdbe ob Bzuri ter je posknsil ob Pilići z ofenzivo, ki pa se ni po-srcčila. V Karpatih napreduje navzlic snegu in zimi naša ofenziva pri Smclniku. V vzhodnii Galiciji se razvijajo boji vzhodno od želtznice Stanisla-vov - Bolima. PO PADCU TRDNJAVE PRZE-MYSL, ZADNJI BOJ PRZEMVSLSKE PO-SADKE. Zadnji izpad naše posadke iz Przemvsla, dne 19. marca je prepri-čal oblegance, da je crta oblegoval-cev, kakor trdniava niočna in nepre-dorna. Junaško so se borile naše čete. 2e takrat pa so bile vsled lakote sila onerrogle. Vojni poročevalec graskec:a «ArbeiterwilIe•-* poroča nadalje, da so dne 2\, t. m. izvršili Rusi na.skok na severno in vzhodno stran, bili pa so s krvavimi izgubami odbiti. Kljub tej zmagi je M!o že določe-not da se trdnjava preda in vendar so zlasti topovi iz trdn.iave med Rusi strašno gospodarili. Med grmenjem topov so naši v trdnjavi vse važnejše stavbe v Przemvslu razstrelili ter pognali v zrak težke topove, skladi-šča in postajo za brezžični brzojav. V ponedeljek zjutraj se je izvršila predaja. Da trdnjava ni bila za delj časa preskrbliena z živili razlagajo tako. da so instrukcije računale s preskrbo samo za tri mesece, ker se je sploh računalo, da vojna ne bo mogla trajati tako dolgo. Zadnja vest iz PrzemvsSa. Zadn.;a vest iz Przemys!a je do speia v glavni stan dne 22, marca ob 6'55 zjutraj. Naznanila je, da se je ravnokar podal parlamentar k po-veljniku ruske oblegovalne armade, da se pogaja o pogojih predaje. Na poznejše brezžične klice trdnjava ni več odgovarjala: oči vidno je bil dal sen. Kusmanek med tem brezžično postajo razdreti. O pogojih predaje in o pedrob-nostih zadnjih dogodkcv neposredno prei oajcem še nišo prispela nikaka porocila. Zadfija avivatična poročila iz , Przeinvsla. Kakor poročajo iz Bud;mpe5te, so se dvijmili pred predajo trdnjave Przemys! naši, tarnkaj se nahajnjoči avijatiki, ter so odpluli na avstrijsko stran, da reš\io svcie struje in prine-so zadnja porocila iz trdniave. Neki stotnik - avijatik poroča, da je opa-zoval, kako so eksplcdirali vsi iorti trdnjave. —»— Vzrok! In t»^tetf?ce padca. •Karntncr Tagblatt« p:še: ^Ali je bilo potre^no, da je Przemysl sploh padel? Ni bil po hrabrosti so-vraznikov premazan, kakor Anver-sa, Ličge, >>mur in Mauheuge, am-pak premazana od lakote ie morala naša, jur.asko se boreča posadka. z zapovedm'kcm generalom Kusmane-korn predati razvaline Przemvsla. Ali je bilo to potrebno? Ali ni bilo mogoče. spraviti v Przeinvsl toliko živih di bi bil preskrbljen za vse slu-čaje? V enem mesecu je bilo vendar dosti časa za to, ali pa ie vladalo mnenje. da po prepoditvi Rusov dne 11. oktobra, ti ne bodo več prišli do przcmvslskih zidov? Ali je prišlo drugo novo grupiranie, ta velika žr-tev za našega zaveznika, taka naglo, da ni bilo več zadosti čas^, preskr-beti v.ce potrebno? jMorda je pa vladalo na n^ši strani mnenje, da se po-sreči naši armadi. Še pravočasno priti, da osvobodi trdnjavo. Rusi so se tega tuđi bali in svoje pozicije v Karpatih tako utrdili. da vzlic vsi hrabrosti naših krasnih čet, n? bilo niogoce, prodreti do Przemysla. Po-skusi so se delali, tuđi uspehi so se izvojevali, a cilja ni bilo mogoče doseći. Za kaj se ni svoj čas izvr.šil nacrt našega Hotzcndorfa, utrditi Knrpafo, k.icr ie mogoče čez nje priti. Da so Karpate za to predolge in preširoke, ta ugovor so tuđi vojaški kro-gi priznali kot neutemeljen; prehod z vsem velikim trenom itd. je vendar Ie na nekaterih kraiih mogoč. V uradnem poročilu je tuđi rečeno, da padec Przemvsla ne bo imel nobe-nega vpliva na dogoćke na drugih naših frontah. Kako radi bi verjeli to vest, a ni nam mogoče. Cetudi poročajo listi, da oblegovalna arniada ni tako velika, kakor se jo je cenilo v novembru in v decembru, ker je mnogo ruskih čet odšlo v Karpate in v jugo - vzliodnjo Galicijo, je vendar nekaj desettisočev mož, ki so vsled padca Przen^'sla postali prosti in bodo vrste našega nasprotnika vidno pomnožili. Bitka med prelazom t'szck in sedlcm Konječna bo postala hjjša in borenje zna postati silovito, kakor še ni bilo. In moralična stran? Kako naj se ta ceni? Kakšen vpliv bo imela ta vest na ncvtralce? Morda ga podcenjujemo, morda ga precenjujemo! Pa vzlic padcu Prze-m^-sla ni izgubiti upania na končni uspeh. \ primeri s tem, kar je na-sprotnik izgubil, ni padec Przemvsla tako velik. Našim vojakom to ne I& vzelo poguma, air.pak hrepeneli bodo in se borili, da vržejo sovražnika na-zaj in inerda bcino v nenredolgem času zopet videli vihrati crno - rumeno zastavo na przcmyselskih na-sipih. Przeniyslske litrdbe. 2e leta 1824. je nadvojvoda Ka-rol snrožil misel, naj se ob reki San zgradi trdnjava. Nadvojvoda Karei je rrcdlaeal, naj se ta trdnjava zgradi v Jaroslavu, kar pa ni obveljalo. Potreba ustvariti veliko trdnjavo v tistern okolišu je pa bila tolika, da se je vojna urrava leta 1*54. vendar od-locila za bistvo misli, ki jo je bil sprožil nadvojvoda Karol, in je skle-nila, da sezida ta jez proti ruskemu navalu v Przemvslu. Prvi nacrt za zgradbo przemvslske trdnjave je iz-dekil znani vojskovodja fcidcajgmaj-ster baron Hess. Vodstvo stavtmih del je imel ženijski stotnik baron Pi-doll. Postaviti je moral 30 ohjektov in imel na razpobganjc 30.000 dc-lavcev. Pidoll, ki je postal pozneje podmaršal, je leta 1S66. napravil utrdbe pri Kraljevom gradcu, o kate-rih se je znaineniti vojni inženir, belgijski general Brialmont, zelo pohvalno izrazil. Razširjevanje utrdh pri Przemvslu se je začelo 1. 1S71. in je bilo dokončano kia 1S74. Začci-kom leta 188^. so bil.i napravljena velika jeklena /avarovania. Feld-maršallaitnant Brunner je izpeljal potem vsa končna dela in napravil iz Przemysla mogočno trdnjavo. Artiljerija przemys!ske ncsadke. Vojni poročevalci pravijo, da je bila artiljerija przemvslske posadke po većini zastarela. Na utrdbah :-e je nahajalo 600 topov stare:;a sistema — modeii iz leta 1861., ki so se ba-sali še s crnim smodnikom. 360 na-daljnih topov je bilo napol starega modela; med njinii se nahajajo topovi iz leta 1875.. 12centimeterski dio-deli iz leta 1SS0.. starejše 15centime-trske havbice ter Scm^ki hrzostrclui bronasti topovi. Moderncj.ša artiljerija je obstojala Ie iz Zlcmskih mož-narjev in na dveti baterij. t. i. 4 naj-novejših 30-5 cm motornih možnar-jcv. Poročevalec Roda Roda pravi, da je trdnjavski poveljnik uničil pač Ie modemejše topove, inodclov iz leta 1361. se mu ni bilo treba dotakni-ti, kajti ti stari kanoni imajo pač Ie vrednost starega železa. Po poročilu -Arbeiter Ztg.« so imeli Rusi pred Przemvslom znatno močnejšo artiljerijo. Imeli so tam jako številno poljsko topničarstvo ter močni oblegovalni park s 15, 18. 21 in 24cm havbicami. Pripeljali so bili ćelo nekaj težkih mornariških topov s Črnega morja. Ruska artiljeriia pa je bila preslaba, da bi bila prebijala ogromne oklope in betonske stene przemvslskih utrdh. Przeniyslska pcsadka in njeni po-vcljnikl. Kako močna je bila posadka v Przemvslu za časa drugega oblega-nja ne vemo. Vojni poročevalci na-vajajo naslednje čete: veršecka (južnoogrska) honvedska divizija, vzhodnogališka domobranska, gali-ška in gornjeogrska crna vojska, nižjeavstrijske črnovojniške artiljerijske formacije, dunajska trdnjav-ska artiljerija, ogrski trdnjavski top- LISTEK. flmerikanlia. Francoski spisal Pierre d e Cou-levain. (Dalje.) — Ne morem vam povedati. kako rne je vznemirjala misel, zaprositi vas samo za vašo roko. Tako na^protuie našim običajem! — Prav, zelo me veseli, da ste postopali z menoj kakor z Amerikanko. Če bi bili najprvo govorili z mojo materjo, bi bili vse pokvarili in jaz ne bi imela lepega spomina na ta večer. Devojka je nenadoma obstala in gledajoč svojemu zaročencu naravno« t v oči, vprašala: ^ — Kaj pa, kar se vas tiče, je-H vaša rodbina ne bo zelo nezadovoljna z vami, če poročite tujko in prote-stantinjo? — Ne. Moja mati, dasi zelo pobožna, ni omejena. Pri baronici Ke-radieu se je naučila ljubiti in ceniti amerikanski značaj. Hvaležna vam bo pred vsem, ker ste me zadržali v Evropi, pozneje, o tem sem prepričan, se vas prijateljski oklene. Nik-dar bi ne poroćil žene, ki bi ne bila vredna, postati njena hčerka. Ah, zel° bo presenećena, ko jo jutri za- prosim za zaroeni prstan d' Anguil-hcnnv, ki ga še vedno nosi na svoji desnici. : — Moder emajlni prstan z mo-nogramom in krono iz malih dija-mantov? je živahno vprašala gospodična Villars. — Vi ste ga opazili? — Kakor da me je začarah ves Čas sem ga opazovala. — Jutri ga torei nataknem na ta prst, je rekel Jacques in poljubil de-vojki prstanec. LJpam, da se vam poda. Prvi obroč bo v verigi, ki naju bo vezala -— in ta veriga, kaj ne, bo zelo sladka in prijetna? Gospodična Villars je bila pre-več ginjena, da bi mo^la govoriti. Lahno je pritrdila z glavo. Jacques jo ie povede! na rob terase. — Kako lepa noč za naiino za-roko! je nadaljeva!. Glejte! Pred očmi je ležalo morje kakor svitel prt. Poletni mesec, gorak in pozlačen, je vzhajal na širnem nebu. Zrak je bil izredno čist. Niti naj-maniše sapice ni bilo. bila je čarobno idealizovana pokrajina. — Zelo lepo, je šepetala Annie... Nepozabljivo ... — Veste-Ii, kako se imenujejo rože na vaših prsih? je vpraša! marki. — Ne. — »Poročni šopek.« Srečno mise! ste imeli, da ste si jih izbrali nocoj. — Izbrala sem jih. ker sem vas slišala reči, da jih ljubite. — Res je. V nekem koticku gradu Blonav smo jih imeli cei grm. Kot deček sem jih občudoval. Trgal sem jih, da si osvežim svoj od igre raz-greti obraz in njihov duh me je omamljal. Sedaj mi bodo še enkrat dražje. Ali vas smem prositi za eno izmed teh v spomin? Annie je snela šopek s prsij in ga z nekoliko tresočimi prsti pretr-gala na dvoje. — Vzemite . . . drugo polovico hranim jaz. Marki je vzel mali šopek in stis-nil ročico, ki mu ga je ponudila. — Šopek zaročenca ... je dejal. Ponesel ga je k ustim in ga polo-žli v svojo mapo. Tedaj so se glasovi približavali terasi. — Zdi se mi, da morava iti, je rekla gospodična Villars, sicer zapa-zijo najino odsotnost. Na svidenje. — Za večno! je odvrnil Jacques. Zaročenca sta si dolgo in krepko stisnila roke in odšla proti parku. Ko sta se približala, sta ju baronica de Keradieu in vicomte de Nozav rado-vedno motrila. Gospodična Villars se je skrbno izogibala Klarinemu pogledu, zašepetala je svoji materi na uho, da jo muči migrena, jo prosila, naj jo oprosti pri njenih prijateljih in hitro odšla. ystopivša v sobo ie našla Kata- rino. Vrgla se ji je okoli vrata, jo du-šila, tresla in objemala. — Tako sem srečna. tako sreč-na! je ponavljala žarečega obraza. Bona se je oprostila, stopila za korak nazaj in motrila devojko. — Vendar nočete reči, da stG za-ročena? — Prav to. — O, miss Annie! miss Annie! Pri teh besedah se je Katarina zgrudila na naslanjač, pobita in potrta. — Ti si torej slutila, ti? — Slutila, da ljubite tega fran-coskega markiia? Kedaj že! Takoj prvič, ko sem vas videla v njegovi družbi! In pa ta izprcmemba, nikdar dve uri enake volje, nikdar zadovoljna s frizuro in toaletami, vedno razmišljena. To nekaj pomeni, to! Ah, lepo ste me mučili! — Niti vedela nisein, da znam biti tako neprijetna. je dela smeje gospodična Villars. Videla boš, kako uljudna postanem sedaj. — In nocoj, je nadaljevala Ma-kay, ko sem iz sobe vaše matere videla tega gospoda pcljati vas proti terasi, mi je bilo, kakor da me je nek-do zabodel v srce in, uverjeni bodite, vnaprej sem čutila, kar se je zgodilo. — Tembolje, sicer bi se od sa-mega začudenja utegnila onesvestitL —Kako se morete tako iz mene norčevati? je odgovorila bona s ka-rajočim poudarkom. — In ti kako moreš delati tak žalosten obraz, Če rne vidiš srečno? Pogosto si mi očitala mojo brezčut-nost; povem ti, da ljubim in ti nisi zadovoljna? Mari ni lep gospod d' Anguilhon? — Da. Toda njegov značaj, njegova nravstvenost ... ali se zanese-te nanj? — Plemič je od nog do glave. — Vaše tete bodo obupale. — Mari hočeš, naj jim žrtvujem svoje nagnenje in svojo srečo in ostanem stara devica? , — Ne, ne, draga ... — Dobro, ne godrnjaj torej in ne delaj mi več teh žalostnih obra-zov! — Toda, je nadaljevala ubogu bona, ali ste premislili? — Nič nisem premislila. Gospod d* Anguilhon mi je ugaial na prvi pogled. Zdelo se mi je, kakor da me nekaj vleče k njemu; ljubila sem ga in ljubim ga. — Ali miss Klara že ve? i Gospodična Villars je udarila v smeh. — Videla naju je nocoj na terasi roko ob roki in razumela je vse. Priđe me oštevat; pogumno jo pričaku-jem. Makay je vstala. — Miss Annie, je dela z boječim glasom, vi me vendar ne pošljete nazaj v Ameriko? — Tebe naj pošljem nazaj v Amerfko? Ali si znorela? Mari morem brez tebe obstojati? Ne ločive S"an 2. ,3LUVtLM^Ki NAKUU", đuc 24. marca l»l5. 67. stev, ničarski bataljon St. 3. Med posadko Je bilo tuđi precej Siovencev, katerih Število cenijo vojaški krogi na približno 1000. Poveljniku trdnjave generalu Kusmaneku so stali na strani nasledtiji pornočniki: fmL Tarnassv kot poveljnik infanrerije, gin. pL \Veeber kot poveljnik južnovzhod-nega sektorja, polkovnik Kloiber, poveljnik severovzhodnega sektcrja; polkovnik Schvvab kot ravnatelj že-nije, polk. Čamili kot šef artiljerij-skega štaba. Kusmanek — Dini! trlje v. PodmaršaJ Kusmanek, zapoved-nfk padle trdnjave Przen:ysl, je ro-jen dne 16. septembra 1850 v Her-mannsstadtu. Vojaško akademiju v Dunaiskem Novem rr.e^tu je zapustil leta 1S79., pcstal leta 1SS4. nadpcroč-nik in leta 1888. stotnik. Od !. 1SS9. do 1893. je bi! pridel.ien Frezi-jijilne-mu uradu voinega rnirrstrstva in profesorjem višje vojne šc!e. Leta 1894. je postal maior. leta 1897. poti-polkovnik in predstojnik pr^zidijal-nega urada vojnega ministrstva, leta 1906. generalmaior in leta 1910. pod-maršal. Najprej je bil divizijski znpo-vednik v Linču, pozneje v Ljubljani. Ko je prvič služil v Ljubljani, se je poroci s svojo sedcnjo scprcgo ro-jeno Zeschko. Lani je bil imenovan za zapovednika trdnjave PrzemvsL — Rado Dimitrijev, zapovednik ruske armade, ki je obfegala Przemvsl, je znan izza zadnje balkanske vo.^ne. Udeležil se je strmoglavljenja nekda-njega bofearskega kneza Battenber-ga, a je moral pcbcgniti na Rusko, ko je Šrambulov uprizori! prct'revo-lucijo. Služil je pctem ćol^o časa v ruski armaći, a se pozneje vrnii v Bolgarijo in pcstal načelnik general-nega štaba. V ba!T:anski vojni je za-povedoval trefj: armadi. ki je otvorila kamnanjo pri KirkHisseju. Po balkanski vo;ni je postal bolgarski poslanik v Petrcgradu, a čim se je začela sedarja vojna, je zapustil svoje mesto in vstopil v rusko ar-mado. Pred kratkim je bil imenovan za feldmaršala. Przemys!ske zaloge. Przemvsl se je držal 133 dni. Poročilo, da so ga Rusi Izstradali je prišlo marsikcrnu neprieakcvano, saj Je v javnosti vkoreninjeno mnenje, da so take velike trdnjave. kakor je Przemvsl, založene, za najmanj eno leto z vsem potrebnim živežem. To mnenje v splošnem ni napačno. Glede Przemvsia pa se nam je ozirati na posebne razmere, kaiere popisuje Roda Roda tako-Ie: Ko je končalo prvo obleganje Przemvsia je manjkalo trdnjavi se-dem reci: špirita, bencina, premocca, sardin, cigarct, vžigalic in municije. 280 patron je bilo za vsako puško na razpolago.. toda med tem ko je srbski infanterist v cbeh balkanskih vojnah porabil le po 80 patron, je pošla našim vo'akom municija že v razmercma kratkem času. Sedanja vojna stavi ravno na vpcrabo municije dcsedaj nezaslišne zahteve. Ćim so se Rusi izpred Przemvsia vsaj de-loma umakni'i, se je poveljnib trd-nj'ave s skrbio vpraševal: kako naj se cdknžam svojih ranjencev in bcl-nikov (v trdnjavi je takrat razsajala kolera)? Kako naj spravim v trdnja-vo zaćostno municije? Ceste so bile takrat take, da po njih ni mogel no-beden voz. Ranienci, ki so se mogli kolickaj gibati, so morali peš do Sa-noka, kjer se je nahajala najbližja se nikdar . . . razun če se bodeš nad mojim mažem spodtikala, — O. če vas osreči, ga bodem gotovo ljubila! — Oboževala ga bodeš! Pusti me sedaj, sama se slečem. Devojka se je z nova ob^sila bo-ni okoii vrati in ko jo je iskreno ob-jela, je dejala: — Pcjdi malo jokat. Poznam te; ne počutis se dobro, če nisi pretočila nekaj sclza. — Bog vas blagoslovi, draga moja, je mrmrala Katarina odhajaje. — Ta bi bila lepaf je veselo odgovorila gospodična Viliars. Deklica se je vlegla na divan in skušala si poklicati v spomin slamki prizor, ki ga je ravnokar doživela. Spomnila se je povrsti vseh besedi svojega zaročenca, njegovih pogie-dov, njegove ginjencsti. Enkrat je ob svoii roki čutiia ćelo udarce njegove-ga srca. O, da, bil je odkrilosrčen, nikdar ne bo o njem dvomila. xMora Jo pač ze!o ljubiti, da jo napravi za markizo df Anguilhon. Ko je Annis prebila nad eno uro v svojih spomi-nih in skušala naslikati si svojo srečo vnaprej, je snela šopek 5 prsij in ga z Ijubeznijo položila v dragoceno staro šatuljo, katero je bila kratko prej kupila. Na to je snela z rok vse prstane in smehliaj polen sreče ji je igral okoli ustnic ob misli, da ji naslednji dan Jacnues natakne na prst zaročni prstan d' Anguilhonov, ta lepi prstan v rrodrem emajlu, ki jo je, kakor je rekla, začaraI. j[i>aJJ« prlhodnjld.!. železniška postaja. Med tem so popravile želczničarske čete progo do Przemvsia in vlak za vlakom je dr-vel v trdnjavo, na'ožen z municijo, z municijo in zopet le z municijo. Za dovažanje živil ni bilo časa. Pri tem pa so stale tri velike armade ob Sa-nu, ki so hotele jesti. Przemvsl jih je zalaza! s konzervami, z moko, spre-jemal in hrani! je njihove ranjence. Smodnišnice so postajale polne, skla-dišća živi! na so se manjšah ... Ko je sovražnik trdnjavo drugic obkoli! je bilo treba že kej od začetka šte-diti z živežem. Od decembra so dobivali po trije možje 2 konzervi mesa na dan in po 1 hlebec kruha za te-den. 2e jsnur.rja so pričeli klati konje, katerih je bilo 9000 v trdnjavi. Tuđi krme za živino je primanjkova-lo. Krave, ki so radi micka ?e ostale, so dobivale neko mežanico iz žago-vine, soli in krvi. Mcsnjc raznih ser.err'ov ?n poliilkov o psdcu Prz3:t?vsla. Duijjijska »N. Tr. Pr.« je popra-ša!a razne viseke generale in odlične politike za njihovo miienie o pad-cu Przemvsia. Biv?i sef generalnega štaba gardni kapitan general grof Beck pravi: Zc več teunov me je skrbcio, kaj bo z anrovizacijo Przemysia, Prepričan sem, da se je storilo vse zadržati paciec trdr.jave. Z odličnim priznanjem smemo govoriti o hrabrosti in junački vztrajnosti przemysl-ske posadke in njene^a poveljnika. Bivši voini minister general baro n Schonaich izjavlja: Pndec Prze-mysla mora vsakcerar bolestno dir-niti, toda ta dosodek je bilo pričako-vati. Prevelikega vojaškega pornena se mu ne sire prisojati. Przemvsl ima seveda vrednost za sebe. toda nje-5ov padec ne more posebno vplivati na usodo vojne, ako abstrahiramo dejstvo, da razpolaga'o Rusi sedaj s svojo ob!egovalno nrmado. Vse je odvisno cd velike bitke v Karpatih; ako se nam tu Dosreči poraziti so-vražnil:a, pcJem ostane Dadec Przemvsia pač le vojna epizoda. General pl. Lan?: Trdniava ni podlegla sovrr.žni premoći, temveč nesrećni Ir.koti. FmL pl. Cvitković: Obraniti si moramc neomajro zaupanje v bo-dočno?t, katerega nam ne more ugrabili nerena nezgoda. Padec Przemvsia je za armado le epizoda, ki jo bo le navdušila k radaljni vztrajnosti. Kapitu^.cija trdnjave ne vpliva na položaj v velikem. Naše čete drže vse svoje pozicije,, spem-!ad cdpira nova pota za nova pod-jetja. Brez skrbi za CTrcženo trdnjavo bo moglo nastopiti armadno vodstvo z novini idejami in koncesijami, da pribori nove ucpehe. Res je, da je ruska ob!egcvr.!na armada sedaj prosta. Toda pmtisredstev je dovolj na razpolaRO, da se to ojačenje ruskih čet paralizira. Č'an gesposke zbornice baron Berger: Padec Przemysla obžalujem iskreno: toda moje zaupanje, da bo velika karpatska bitka končala v prospeh Avstrije in NemČije je ne-omajno. Svetovna zgodovina se ne more razvijati drugaće, kakor tako. da porazite centralni državi velesile trojnega sporazuma. Viisk p2dcn trćr.'a^e Przemysl v inozemstvu. Nemški listi obžalujejo padec na.^e trdnjave. priznavajo pa z jako laskavimi besedami zaslurre. hrabrost in vztrairost posadke. Izjavliajo, da bo ime s-Pr?:emysl>:n, pri kr.'tcrih so bili Rusi pot«s-njeni razaj do visine nri Rokietnici. Jstočn^no sa začeli Ru^i prodirati proti Karpat^rr. ZnčeH so se vroči cinevi pri Krakovu. Tez'šče voine se »e prrstavilo na Rusko Poljsko. 23. novenfcra. Zopet poroča uradno prroč'ilo, di so naše Čete Ruse v izpadu potisnile drleč od trdnjave, drpge^a namena pa ti Izpndi nišo imeli, kakor vezati kolikor mogoče mnoTo rn^kih čet, 25. novembra. Rusi so vdrli za nekaj *dni preko Knrpatov v komita-te Ursok in Zemplin. Dasiravno so bili Rusi na prelazn Uz?ok noraveni, so poskuš.ali svojo srečo vedno iznova zdaj na tem, zdai na onem prelazu. Zlasti pri Dukli so se razvili najsilnejši boji. Tam so Rusi prodrli že globoko na cgrska tla, tja do Homone. 28. novembra. Rusi so bili pri Hcmoni odločilno poraženi ter po-gnani nazai preko prelaza Pukle. 12. novembra. Razvila se je nova silna b'tka na fronti cd Krakova^ do Tvmbarka. Pri Limanovi so bilf Rusi premaerini. na^i so zonet zasedli Novi Sandec, Gorlice, Grybow in Zmigrod. Za przcmvslsko posadko je prišel čns nove aktivnosti. 14. decenil^ra. Naše čete so zo-pet zasedle PuWo. Tuđi v zapadni Galiciji so se začeli Rusi umikati, naši so dosneli do crte Jaslo-Raj-brot, dočim so se morali Rusi umak-nLti na ćeli fronti Rajbmt-Nepolo-miče - Volbrom - Nowo Radomsk-Pjotrkov. 16. decembra. Na?5e ^ete so na ju/nem Poliskem prodrle do Zakli-czvna, tuđi Bochnijo so zopet zasedle. Ta dan je izvršila posadka Przemys!a zadnji večji izpad, o ka-terem smo izvedeli iz uradnih po-ročil. Od tega časa na prej je bilo v uradnih in poluraJnih poročilih siiša-ti kaj malo o Przemvslu. Rusi so zopet poskusili ofenzivo na zahodu in na jugu in dasiravno se jirn ta ofenziva ni posrećila, vendar tuđi našim Ictam ni bilo dano, da bi biie oprostile to trdnjavo. 19. marca je poskusila posadka izpad, da se prebije proti vzliodu. To se pnsad!-:i ni pcsrečiio. 22. nicrea se je morala posadka udati. Ali so dobili Rusi kaj vojnega plena in koliko so ga debili, borno izvedeli sele te dr?i. Vsckakor pa grc slnva hrabrim in vztrajnim hranite!u in naše največje trdiijave na severu. BOJI V KARPATUL Bitka med prelazom Uzsok in pre-azoin pri Konicczni traja se vedri o. Naše čete so dosegle tu nekoliko uspebov. Tuđi v ok!i:i Wyskova se vrše ljuti boji. Kcr imalo vsi ti boii skozinskoz znacai DO7;jijskih bo'ev, odločitve v kratke-n še ni pričako-vati. Najrnani, kar moremo iipati, je. da bodo ostale naše fronte kljub silnim ruskim na radom intaktne. Tuđi to je v tem trenotku pridobitcv. BOJI PRI CRNOVICAH. »Az rZst- peroča iz Črnovic: Napad naših čet na prodiraioče in med tem ojačene ruske čete se je razvil v silno in ljuto bitko, ki traja pozno v noč. NaSi so napadli sovražnika z dveh strani, ta pa se je zelo hrab^: branil ter vztrajal do konca, dokler ga naši z bajo^etnim naskokom nišo poznali iz njegovih pozicij in proti vzliodu nazaj. Istcča.sno so naši na-padli sovražnika tuđi na severu pri Črnovicah, tako da je prisel sovražnik med dva CRnja. Dasiravno ie sto-rila ruska artiljerija vse. da bi ubra-n!Ia naše čete pred naiim prodiranjem, se }c mora! sovražnik korčno vendar umr\niti. Do zvečer so naši pripeljali v Cmovice 200 vjetnikov. Položaj v Varšavi. Iz Lodza prinasa Berliner Ta-geblatt^c to-ls pcrocilo: Neki nemški trgovce ie po ovinkih pred kratkim dospel iz \7aršave. Za to pot je potre-boval celih 16 ani. Glasom poročiia nemškerra lista v Lcdzu poroca to-le: Raznoloženje ie splošno zelo potrto. Dasiravno vsled pritiska policije nik-do r:e peve svojega rnnenja vendar gotovo nobeđen ne dvemi, da bo sovražnik prej ali slej zavzel mesto. Na zunaj poteka življenje norniaino. Vse oblasti so še v mestii. državna banka je odprta, pclicija in sednija de-lujeta. nesigurnost pa je prav velika. Draorinja Je prav velika, nekaterih predmetov vcasih sp'oh ni dobiti, tako manjka čaja, sladkorja. tobaka in moke včasih no več dni. Pred tremi tedni so čoMi vsi sovražniški poda-niki povelje, da se moralo izseliti. Po ovinkih so jih poslali v domovino, samo one so pridržali. ki so služili in ki so že prekoračili starostno melo ter so se smeli vrniti Lz Urala. Toda tuđi te so poslali v Ura! nazaj. Neni-ško govorečih ruskih podanikov do sedaj še nišo nsdlegovali. Kdor stanuje v predniestjih, se seli v mesto, ker se Čuti tu boli na vanicm. R»si v 5ukov?nL Iz BukareSte poročajo: Tukajš-nji romanski list »Inairnea« priobčuie brzojavko svojega korespondenta iz Burdujenija, v kateri govori ta o uspehu preiskave romanskih časnika r je v o trpljenju romunskih Buko-vincev pod ruskim gospodstvom. — V Kimpolungu so Rusi razdejali ta-mo-.šnjo gimnazijo ter zažvali hiše no-tarja in nekega gozdarja. Istotako so uničili sednijski arhiv, neko parno čago in več pristav. Posilili so tndi več deklet in žen. — V Storonecu so I?usi ustre'iii neko ženo z imenom Marija Autorica, zažgali so več hiš, med temi tuđi vilo viteza pl. Flonder-ja in so razdejali grad barona Was-silka. V Radavcu so razstrelili več javnih hiš in oskrunili več deklet. — Tuđi več duhovnikov so vzeii Rusi kot tale in jih cdoeljnii v Tomsk, kamo r so morali ili peš. Vremc ra Poljskera. »Dailv Telegraphv< poroca iz Pe-trograda: Zjutraj je bilo v Petrcgra-du še 29° Farnneita; mraz pa ni več spiošen in iz mnegih krajev na Poij-skem peročajo, da je začel kopneti sneg, kar bo provzročio velike iz-pren.crr;be v vojni. Poluradno se trdi, da bo pač trajalo en mesec ali 0 tednov predno bo teren, ki je vsako leto poplavljen, pripraven za operacije večjih armad. Ena izmed neiz-ogibnih posledic pomladi bo najbrže, da crti ob Bcbru in Narevi ne besta več tako važni. Obrežje teh rek je spomladi tako močvirnato, da ni ino-iroče misliti na večje operacije v teh nokratinah. Južna meia Vzhodne Prusiic bo notem najbrže hojišče po-drejene važrosti. Sedaj pa se vrše tam še dan in noč silni boji. RUSIJA KUCI: 23 ČR.\OVO.]NI-ŠKlll LETNIKOV FOD OROŽJE. Fctrogrsd, 22. marca. (Kor. ur.) Pozvanih ]e 23 ietnikov drža\Tie branike prvega razreda, da se vpiše-]o v vojaške sezname. Radi pomanjkanja zdravnikov pcšilja vojaška uprava dinke in dija-klnje vi.!jifi medicinskih lecnikov kot zdravnike in strežnice v voiaško službo. Ruska državna hraniba (opolče-nje) odgovaria naši črnovoj-iiiki organizaciji. K opcičenju spadajo vsi za vojačko.. službo sposobni rneški, ki ne pripndnjo stalni arinadi in sicer kot 1. kategorija (razred) vsi bivši vciaki še 4 leta po Lzstopu iz rezerv-nega razmerja; to so torei dos'uženi vojaki od 39.—43. leta in pa vsi od 19. do 43. leta. ki so bili pri naborih sicer za sposobne spoznani, ki pa iz r;izr:ih vzrokov ^ruski bramhni zakon jih n?števa precej mnogo) nišo služili v redni armadi, tem več so bili slično kakor na5i nadomestni rezervisti k!i-c^ni vsako Jeto le h kraikim 14dnev-n'm va.lam. V 2. opoičensko kategorijo spadajo povečini oni, ki so bili pr; svoječasnih rednih naborih. spoznani za nesposobne in pa oni, ki so iz raznih zakonitih ozirov (sinovi edinci itd.) od vejaške službe trojno cdpu- Ruske izgtibe. -Nowa Reforma« poroca po stockhi:ir;i5kem listu »Svenska Dag-bladet« poročilo iz Petragrada, ki pravi: Vo]rn je zahtevala neštete žrtve. Gart'a iz pe:ro£rradsA'e garr»i-zije ie imela strašne izgube. Po-vprečno ie iztTubil vsak ncik 60r> čpstnikov, so pn tuđi noiki, pri katerih je ostalo cd 75 častnikcv krmaj 10 ali 12. Pri nekem konieni^kcr.i policu so ostali samo 4 častniki. Malo Je petrofrradskih rodbln, ki hi ne cb-joknvale cne^a izmed svojih. Rajski dezerter!?. Berolinska »Nationalzeitung* poroca z ruske meje, da se je v zadnjih treh mesecih izredno pomnožilo število ruskih vojaških bejruncev, ki za-pnsčajo svoje zastave. Vojna r.prnva ie ustanovila poseben seznain takih beguncev. List cbse?a vsak tedeu kaklh CDO imen vejaških beg'imeev, Vrina sodieča so z delom prcob-ložcna, * Finski dc/chil zbor. Iz Stockholma poročajo: Kakor se poroca iz Helsinpforsa, je sklican za 20. april finski deželni zbor. da dovoli izredno vojno pornoč Rusiji v ski:pnem znesku ene milijarde. Afiglija za Avstro - Ogrsko. Tz Londona poročajo: V tukaj«-njih podučenih krogrih smatralo za si-gurno. da se bo v slučaju, zma&e za-veznikov An^lija protivila vsukenm razkosanju ali vsaki oslabitvi Avstro - Cgrske v bodočih mirovnih po-g'ajnnjih, ker smatra eksistenco mo-gočne avsrro - carske države kot absolntno potrebo za evropejsko ravnoiež'e. Tega innenja so vsi an-gleški politiki. Onernosoćsna naša pomorska trgovina z Itatijo. »Gorriere della sera« poroca iz Ancone: Franccsko - anglc^ko bro-dovje je odredilo, da se prekine no-inors&-j trgovina incd Ita!IJo in Avstro - Osrsko, in grozi, da bo zaseglo ladje kakršnekoli narodnosti, ki bi vozile blago v Avstro - Ogrsko ali iz nje. Paroplovna družba »Paglia« bo vsled tega omejila svojo vožnjo ob avstro - ogrski obali na osebni promet. NEMŠKO POROČILO S FRAN-COSKEGA BOJIŠCA. Bcrolln, 23. marca. (Kor. urad.) Poročilo VVoiffovega urada. Veliki glavni stan dne 23. marca. Zapadno bojišče. Dva francuska nočna napada pri Carencyiu, severnozapadno od Arrasa smo odbili. V Chanipagni so naše čete uiipešno zapaitle več mir fer ^avrnile sovražnihov riočni nap?.d sevemo od L»cau Sejoura« 67. ster .SLOVENSKI NAftUD^, dne 24 marca 13lb. Stran 3. Majhn! franeoskf navali pri Co-hresu, Apretnontu in FIireyju nišo imeli nobenega uspeha. Napad proti našim pozicijam se-vernovzhodno od Badonviflera se Je s težkimi izgubami za sovražnika razbil v našem ognju. Na Ostende so sovražni letalci zopet vrgli več bomb, s katerimi pa nišo napravili v vojaškem ozim no-bene škode, pač pa so ubili in ranili več Belgijcev. Nekega franeoskesa ietalca smo severnozapadno od Ver-duna strmoglavili na tla. Pri Frei-burgu smo prisilili aeroplan, v kate-reni sta bila dva traneoska podeast-nika, da je pristal. Zrakopiovce smo v}eii. Vrhovno armadno vodstvo. Francoski komunike. ^ Iz Pariza poročajo »Miinchener Neueste Nachrichten«: Poročilo generalnoga štaba dne 21. marca ob 3. popoldne se glasi: »Nimamo poročati nobene izpre-membe v položaju.« Komunike ob 11. ponoći pa pravi: ->Sovražnik je znova obstrelje-val (27 granat) katedralo v Soisson-su, ki je bila težko poškodovana in na kateri ni bilo v nasprotju z nem-škimi trditvami nikoli nobene opazo-valnice, se manj pa da bi bila na njej razobešena zastava Rđcčega križa. V Champagni smo dne 20. marca severovzhodno od Le Mesnila nekoliko napredovali. Dne 21. marca so se vršili samo artiljerijski boji. V Argonih so ves dan pokale puške, ni pa prišlo do nobenega pe-hetnega napada. V Epargesu smo držali včerai-šnje pridobitve kliub srditim protina-radom, ki smo jih odbili z velikimi izgubami za sovražnika, V Vogezih smo zopet pridobili mali Reichsackerkopf. Včeraj smo namreč izgubili veliki in mali Reichsackerkopf. Naši napadi, da bi zopet osvojili veliki Reichsackerkopf, so v tiru.« Poročilo maršala Frencha. Iz Londona poročajo: Maršal French poroča iz fronte od 20. t. m.: Snlcšni položaj na angleški fronti je cd 15. marca neizpremenjen. Južno od Safnr EJofsa .smo zavzeli zoper več strelskih larkov, ki smo jih bili nrej izgubili. V okolici Neuve Cha-pe!le so Nemci priče!: z vso silo bom-hardirati naše pozicije, toda nišo dc-segli nikakega uspeha. Tekom štiri-mesečnih oneracii na te] crti se nišo dogodile nobene važne izpremembe. • * Izgube angteških čet. London, 22. marca. (Kor. urad.) Zndnji seznpmi izgub angleških čast-nikov v bojih pri Nueve Chapelle in Saint Elcisu izkazujejo 724 Čast-nikov. London, 23. marca. (Kor. urad.) Neki očividec v angleškem g-avnem raborlšču piše v svojem zadnjem po-ročilu: Težke izgube Angležev na ^astnikih je pripisovati pred vsem dejstvom. da so morali voditelji, ko ;Heimdal? je nato sprejela moštvo na krov. Tuđi oni mož, ki je bil v smrtni nevarnnsti. je bil rešen. Kapitan parnika »Kartdale« Je pove-dal, da se je skušal najprej ustavljati podmorskemu čolnu in da je bežal v cikcaku. Vso noč se mu je tako po-srečilo odvračati usodo, končno pa se je moral udati. Sele ko je bilo vse moštvo v čolnih, je bila »Hartdale« torpedirana. Fotterdam, 22. marca. (Kor. ur.) ^>N. Rott. Cour.-* poroča iz Londona: Parnik »Cairntorr«. ki je vozil tovor premoga, je bil II milj od Beachv Heada torpediran. Vozi! je v trenutku eksplozije v zapadni smeri. Krmi-lar je zagledal torpedo, predno je bila ladja zadeta. Eksplozija je bila ze-lo močna, moštvo pa je moglo brez težkoč spustiti čolne v morje. Rešil-ni čolni iz Eastbourna in New-Havna so prišli na pomoč. Nemški podmorski čoln so videli na razdaljo kakih 350 m. London, 23. marca. (Kor. urad.) Trideset mož broječa posadka parnika »Risvau!x Abbey^, ki je imel 1168 ton. in ki je vozil iz Hulla na Nizozemsko, je dospela včeraj z neko torpedovko v Immingham, ter j se je vrnila nato v Huli. Parnik se je J iz neznanega vzroka potopil v petek v blizini Bridiingtona. Angleške izgube ladij. London, 23. marca. (Kor. urad.) Olasom tedenskega poročila angle-ške admiraiitete. je bilo od 10. do 17. marca torpediranih in potopljenih 8 angleških trgovskih ladij z 22.S25 to-nami. Tri torpedirane ladje so Jospe-le v pristanišče. 1509 ladij je odplulo in prispelo na Angleško. Od početka vojne je bilo izgubljenih 96 trgovskih ladij, 54 so jih potopile kri/arke, 12 mine in 30 podmorski čolni. Kibiški parniki nišo šteti. • * • Posledice blokada Aasleške. V Londonu se ie plin podražil. Dru/ba je naznanila potrebo zvišanja cene v okrožnici ter utemeljuje s tem, ker so cene za premr,£ in pre-voz poskočile vsled vojnih doklad uradnikrm in vsled obla.stvenih prcdpisov glede razsvetljavo. Družba pravi koncem okrožnice: Angleški industriji je bilo jnnuarja cdvze-t;h v^led i/voza 3,613.000 in februar ja 3,630 000 ton prcrnoga. Družha se je zaman trudila, doseći prepoved izvoza premoga. N zozemska not1; AngMji in Franci!. Haa«r, 23. marca. (Kor. urad.) V dpnašnji seji druee zbornice ie zu-nanji minister dr. Laudon snoroCil nizozemsko noto z dne 19. marca, ki se je odposlala Angliji in Franciji. V isti se pravi: določbe anel^ške odredbe da;o upanic, da se bodo mi-lejše vporabljale naredbe proti neutralni lastnini, toda ne da bi se vpo-stavila določena pravila, ki nnj veljajo, da se varujejo interesi ladirplovsiva in trgovine. Clen VIII. pusti odprto mož-nost, da bi se olajeala deločila naredbe glede ladij iz vsake dežele, ki poda izjavo, da se pod njeno zastavo ne bo vršil transport blaga, ki je nemška lastnina, ali pa blaga v Nemčijo in iz Nemčije. — Menim pa, da moram na* glasati, da v danem .Mucaju nizozemska vlada ne more podati take izjave. Po njenem naziranju nasprotuje natančno izpolnjevanie neviralitetnih dolžnosti prevzftju takšne obveznosti. Va^a eksce-lenca mi je dala že pred objavo an-glcške odredbe razumeti, da se mora v ve'iki meri ozirati na rarvoj Nizozemske in njenih prekomorskih po-sestev, toda naj bo se tako zmema vporaba odredbe, nizozemska vlada vendar ne more moiče gledati, kako se resno krši temeljni princip medna-rodnegra prava, ki je že dclj nego pol stoletja garantiran od vseh držav, DRŽAVNI TAJ^K GREY O VOJNI. London, 22. marca. (Kor. urad.) Državni tajnik Grey je izvaial v ne-kem govoru o izviru vojne, da bi se dala vojna z navadno konterenco med velevlnstmi prcnrečiti. če bi Nemčija s tein so?r!nšnla. rranciia, Italija in Rusija so se julija meseca 1934 izjavile, da so pripravljene, sprejeti konferenco. In ko je Anglija to misel srrožila, se je predlagalo carju in nem^kemn cesarju, nnj se snor predloži han^kerru mzsodiščti. Nemčija pa je odklonila vsak pred-log, da bi se spor na tak način poravna!. Snor med Avstro - Ogrsko in Srbijo, ki ga je Nemčija uporabila kot povod k vojni, bi se dal mnogo lažie poravnati, nego dve leti poprej balkanska kriza, ki je bila z dobrim uspehom rešena. Mi smo v zadnjih letih opetovano zagotovili Nemčijo, da ne bemo podpirali nobenega napada na nemško državo. Mi smo le odklonili brezpogojno obljubo, da borno ostali nevtralni, čeprav bo šc tako agresivno nastopila Nemčija proti enemu svojih sosedov. Mi ve-mo sednj, da se je Nemčija tako zelo pripravila na vojno, kakor to stori Ie narod, ki hoče vojno. Znano je, da je Pruska v preteklem stoletju v Evropi opetovano vodila vojno, ker jo je hotela, In isto se je zgodilo tuđi sedaj. Toda mi smo odločeni, da se je to zgodilo zadnjič. Grey je izjavil, da je dali časa pred vojno obljubil Belgiji, da Anglija ne bo nikdar kršila njene nevtralitete, dokler jo bodo drugi respektirali. Če je Nemčija v Belgijo vkorakala, tedaj smo bili obvezani, nastopiti z vsemi močmi proti njej. Bistven popoj miru mora biti ta, da se zopet vpostavi neodvisno nacijonalno življenje in svobodna posest njenega ozemlja za Belgijo m, v kolikor je mogoče, da se ji da od-škodnina za storjerio ji krivico. Velika ideja, za katero se zavezniki bo-jujejo, je, da morejo živeti evropski narodi svoje lastno neodvisno življenje, da morejo razviti svoje Iastne vladne oblike in svoj lastni narodni j razvoj, poln svobode, naj si bodo j veliki ali majhni narodi. Nemci stre- I me po gospodstvu čez narode kontinenta, ne da bi jim dali svobodo, marveč jih spravijo v služnost Nem- l čije. Govornik hoče raje poginiti, ali * pa zapustiti kontingent, nego živeti pod ta kim i pogoji. VVolffov urad pripominja k temu: Grey zamolči, da je šio med bal-kan. krizo za konfer., ki je imela na-men, izravnati interese raznih velevlasti pri končni ureditvi razmer na Balkanu. Spor med Avstro - Ogrsko in Srbijo se je tikal le dveh določe-nih držav. Razrešitev tega spora, prepustiti konferenci velevlasti, ki nikakor nišo udeležene nri istem, ne bi seglašalo s častio velevlasti in bi dalo !e Rur-iii čas, da bi z mobilizacijo svoje ogrmnne armnde storila ilu-zorično svobodo odločevania te konference. Katera država se je na vsak način pripravljala na vojno, je razvidno iz tajnih, političnih in vo-jaških dogovorov Anglijc z Rusijo, Francijo in Belgijo, ki iih je angleška vlada vedno tajila. Da ni ozir na Bclgfio, katere neodvisn^st in integriteta sta bili vsled znanih izjav Nemčije zasigurani, povzročil, da se je Anelija udcleži!?, vojne, je priznala ćelo »Times pred kratkim v hipnern napadu resnicnljubnosti. Katera de-žcla v istini ogrožuje svebodo majh-r.ih namdov, kaže ceh zgodnvina angles.ke kolonijalne države in pa načir, kako uporablja Anglija \ se-danji vojni nasilna sredstva svojega brodovja. Nesog!asja med državarni troinega sporazuma. Iz Bruseija javlja berolinska »Deutsche Tarceszeitung«: Asquit in Grey sta napram po-slanccm opetovano podala take izjave, iz katerih se da sklepati, da ni-innjo v vcJilnih krogih v Londonu nobenc.cra pretirane^a zaupanja v jakost septemberske konvencije, ki nrepoveduje zaveznikom vsak sepa-r^tni mir z Nemčijo in Avstro - Ogr-ck^. Ra runa io s tem, da se približire čas. ko bodo vojne sile Francije in Rusije popclnoma izerpane in ko ne bo več mogeče preprečiti separatnih mirovnih pogajanj. V tem slučaju bo Anglija, tako zatriujeta Asqiiit :n Gre\\ radaljevala vojno tako dolgo, da bo Nemčija izpraznila severno Franciio in Be'gijo. če bi tuđi v tem slučaju ostali Angleži docela osamljeni. Nadalje sta oba državnika izjavila, da ne bo Anglija v interesu evropskega ravnovesia dovoiila, da bi se nri sklcnanju bodočega miru bistvenn o^Hbila Avstro - Ogrska. zakai obsto? habsburške države Je politična nujnost za Evropo. m • m NAPAD NA DARDANELE. Še ena potonliena franeoska oklopnica? Frankfurt. 23. marca. »Frankfurter Zeitung« javlja iz Cargrnda: Pri Tencdu se je potopila še ena frarer^ka oklopnica tipa Charle-inagne. * . Čestitke cesarja Viljema. Carigrad, 23. marca. Cesar Vi-Ijem ie poslal povodom sijajne obramhe Pardanel Enver paši in Džavid paši brzojavne čestitke. Enver raš* nemškemu cesa^ju. Car grad, 23. marca. (Kor. urad.) Vojni minister Enver paša je odgovoril na brzojavko cesarja Viljema z izrazom najiskrenejše zahvale in s poročilom, da je junaškim braniteljem Dardar.el sporočil cesarjeve čestitke. V svoji brzojavki povdarja vojni minister zvesto zavezništvo med Nemci in Turki in izraza prepričanje, da bo za uresničenje skupnih plemenitih ciljev prelita kri še tesneje zvezala zavezniški armadi. Iz province prihajajo neprestano poročila o radostnem razpoloženju, ki je povsodi zavladalo radi zmage v Dar-danelah. Angicži na Lemnu. Berlin, 23. marca. Angleži so organizirali na otoku Lemnos svojo upravo ter imenovali tajnika angle-škega konzulata v Dedeagaču za provizoričnega gubernatorja. Orško časopisje protestira proti vojaški okupaciji grškega ozemlja, Erški politični krogi so nad postopa-njem Angiije zelo nejevoljni. Rusko brodovje pred Bosporom. Dunaf, 23. marca. Listi poročajo iz Petrograda: Uradno se poroča, da se je približalo rusko - črnomorsko brodovje, dne 20. t. m. vzhodni bos-porski obali. O kaki akciji tega brodovja ni poročil. * RUSIJA HOČff IZKRCATI SVOJO ARMADO NA BOLGARSKIH TLEH. Iz Bukarešte poročajo: \'est, da koncentrirajo Rusi pri Ocie.si posebno 150.000 mož broječo annado, se potrjuje. Ta armada je namenjena. udariti v evropsko Turčijo. oziromu na Carigrad. Ruska vlada se ie, kakor poroča »Vossische Zeitung , obr-nila na bolgarsko vlado z zahtevo, da dovoli Bolgarija izkrcanie ruskih čet v bolgarskein pristanišČu Burgas. Od tam naj bi koraka le ruske sile po bolgarskcin ozenilju na Kirkilise in Odrin. Nemški krogi so prepričani, da se boćarska vlada ru-skemu pritisku ne bo vdala. Nasilnn pa se ruske čete ne niorejo izkrcati niti v Burgasu, niti v Varni, kajti obe pristanišči ste zaprti z minami. * NOVI POSKUS! TROJNEGA SPORAZUMA NA BALKANU. Frankfurt, 22. inarca. »Frkf. Ztg.c< poroča: Trojni sporazum se znova trudi izvabiti Grško s kon-kretnimi obljubami iz nevtralnosti. Srbi so pripravljeni odstopiti Bolga-rom; od katerih nastopa ic vsc odvis-no, Štip in Kočano. • • ■ Bolgariia in Turči'a. Iz Rima poročajo: Med Bolgari-jo in Turčijo se vrše pogafanja glede pogojev. pod katerimi bi naj ostala Bolgarija nevtralna. Turčija ponuia Bolgaroni odstop svojega ozemija co crte Euvs - Midia. vendar pa naj bi ostal Odrin kot mohamedansko sveto mesto turski. Italijanski listi dvomi-jo, da bi prišlo med Turčijo in Bolga-rijo do sporazuma. Bolgarlja bo čakala. Sofija, 23. marca. (Kor. urad.) Listi poročajo: Ministrski predsedruk Radoslavov je včeraj na nekem pri-vatnem sestanku parlamentarne ve-čine izjavi!, da mora vztrajnti Bolga-rija pri ciosedanji politlki čakanjru dokler ne bodo interesi države za-htevali drugo orijentacijo. Ministrski predsednik je tuđi dementiral vest o spremembi v kabinetu. Vojno - oskrhovalni zakoni v Bolgariji. Sofija, 23. marca. Vlada je predložila parlamentu zakon o podpori svojcev vpoklicanih voiakov. Bofganfa izžene ruske in angteške žurnaSiste? Carigrad, 23. marca. »Osmani-scher LIoyd« ve povedati. da je skle-nila bolgarska vlada izgnati nekate-re sumljive ruske in angleške državljane. Ruski poslanik je zamani pro-testiral. Prizadeti so osobito ruski in angleški urnalisti. ODGODITEV ITALIJANSKEGA PARLAMENTA DO 12. MAJA. Rim, 22. marca. (Kor. urad.) Na koncu današnje seje je predlagal ministrski predsednik Salandra odgo-ditev zbornice do 12. maja. Poslanec Turati (nevtr. socijal. ćem.) želi. da naj bi bile pocitnice krajše, zlasti iz ozirov na mednarod-ni položaj. Turati izreka željo, da ostane Italija torišče nevtraliiosti, miru in pravičnosti. Ministrski predsednik Salandra odgovarja: Vlada ne misli na to, da bi vladala brez parlamenta. Ako predlaga nekoliko daljše počitnice, potem stori to zato, ker .si je svesta dolžnosti, koncentrirati vso svojo pozornost na probleme notranje in in-rernacijoname politike. Kar se tiče zunanje politike, je preiela vlada opetovano dokaze zborničnega zaupanja, ki more biti le splošnega značaja in ki pomenja. da prepušča parlament vladi čim največjo akcijsko svobodo. (Odobravanje.) Govornik more poporhoma za-vestno trditi. da obstoja med vlado in parlamentom popolna skupnost mišljenja, ki stremi za tem, varovati upravičene interese ^ in utemeljene aspiracije države. (Živahno pritrje-vanje in odobravanje.) Zbornica je nato sprejela pred-log ministr. predsednika ter je zaključila sejo. Grof Štefan TSsza o Italiji. Sotrudnik »Štampe« grof A. Ponzonc, ki je prišel v Budimpešte, priobčuje v svojem listu brzojavno Stran 4 .SLOVENSKI NAROU-. dne 24. marca 1915. €7. štev. pročllo o pogovoru, ki gn Je Ime! * ogrskim ministrskim predsednikom grofom Tiszo. Orof Tisza Je med drugim rekel: »Iz pazne in temeljite pre-iskave sedanjega položaja in bodoč-nosti se da sklepati, da se raorejo se-danie težkoče, ki so vsled raznolič-nih razrner povzročile kompoliciran položaj, na mtren \n prlja teljsk način resiti. Rad izrečem svojo živahno željo in svojo trdno upanje, da pride do take rešitve. Ravnotako verujem in upam, da bo med obema državama soglasie odkrito in trajno, kajti prepričan sem, da sta obe državi vsled svojih vitalnih in trajnih interesov na to odkazani, da ustvarite temelje in-timnega prijateljstva in rodovitne harmonije. In želim iz ceiega srca, da priđe pred vsem do veijave najkrep-kejši motiv, pravilnost.« Novf francoskl veleposlanik v Rimu. Beriinski listi poroča Jo: Za naslednika odpoklicanepra franccskega veleposlanika v Rimu Barrerea je imenovan poslanec Be-noist, intimen prijatelj zunanjega ministra Delcassćja. »Kupčija« trofnega sporazuma z Amerlko. »Echo de Pariš* poroča iz Londona, da prieakujejo tam milijarderja Morgana v tajni misiji. Trojni sporazum obljubuje, da bo v Ameriki naročil ogromne množine vojnega materijala. Potrebuje pa kratkodob-no posojilo, da utrdi padajoći angle-ški kurz. RAZGOVOR Z RUSKUU VJETNIKL »Pesti Napio« priobčuje od svo-fegra kcrespondenta v Karpatih ta-le dopis, ki ga posnemamo po zagreb-škem -Obzoru«: »Čmovojnik je pristopil k našemu čcstniku in mu javil: Privedli smo 1900 vjetnikov. Vzdihi ruskih vcjakcv so maho-rna pcnehali in z nekim strahom so gledali na nas ter čak ali, kaj se bo ž njimi prigodilo. V naši družbi je bil prostovoljec, ki |e dobro razumel ru^ki. Stopil je k enemu izmed vjetnikov ter ga vprasal: — Iz Vr-'terega dela Rusije ste? — Iz Tiflisa. % — Iz rnesta ali pokrajine? — Većina nas je prebivala v me-stu. Mi smo deiavci. — Kakšne nrrodn^sti ste? — Med nami so Tatarii, Čerkezi, rusiiicirani Grki, mi vsi smo iz Tiflisa. — Ali veš, za kai se bojuješ? — Vsi to vemo. Deiavci smo. ki Čitamo časopise. Mi smo tiflijski ko-zaki našega batiuške, na mncgaja ljeta. To vojno ]e izzvala NemČija in mi se za to bolujemo. — Ali si rad zapustil svojo domovino? — Sem, gospod! Tiflis se mora za vse zahvaMevati Rusiji. Preje nismo imeli ničesar, sedaj pa smo vsi premcžr.L Dokler je trajal ta noeovor, so ostali vrlo pozorno poslušali, ne snre-govorivši besedice. Panuiil sem Rusom cigarete. Vsi so |ih rado in hva-ležno sprejeli. Nnto je enoletni pro-stovcliec vprašal ruskega narednika: — Ali si vesel. da si prišel v vjetništvo? — Ne! — Pa je mnogo tnkfli, ki so veseli! — Ti pa nišo iz Tiflisa. Priznati moram, da sem se bal vjetništva, ker so nam rekli, da nas boste vse obc-sili. Kasneje sem izvedel. da ste tuđi vi dobri, kakor m*. Pri nns ne store nič zlega vjetnikom, dajajo jim jesti, kakor tuđi vi nam. — Ali bi se rad vrnil domov? — O, da! Domov k svoji ženi in k svoj'm otrokom. Bilo bi prav, ako bi se med sabo ne sovražili in ne pretepali. Med tem je prostovoljec opa?:il dva Rusa, ki sta stala popolnoma osamljena. Stopili smo k njima in prostovoljec ju je nagovori!: — Zakaj stojita sama? Eden izmed njih je stopil par ko-rakov k nam ter se čisto formalno predstavih — Fedor Gribojedov, pisatelj iz Tiflisa. — A vi? je vprašal prostovo-Ijec njep'ovega tovariša. — To je moj sluga — je odgovo-ril Gribo;edov mesto njega, — Ali ste f.e dolgo v vojni? — Pet mesecev. — Veo no nroti nam? — Proti Nemccm sem se boril dva rr.esecr*. tri rnesece pa v Galiciji in v KarpaMh. — Ali ste poznali preje Mad-laieZ — V književnosti poznam Ime Jokavja. a v zemljepisu pa Tokaj. — Pa zakaj baš Tokaj? — Ker se nahajajo v Tiflisu ob neki reki ogromni vinogradi, pa so mi pripovedovali, da izmed trt, ki so jih donesli iz tujine k nam, najbolj uspeva tokajska loza, — Vi ste samo pisatelj? — Da! Jaz sem neke vrste pes-niškega pokoljenja. Rodbina Gribo-iedovih je znana v Tiflisu po tem, da je v?ak nien član nekoliko pesniško navdahnen. — Ali smatrate vojno Rusije za upravičeno? — Popolnoma. Nas so napadli, a ml se branimo. Mi nismo hoteli vojne, ali so nas prisilili, da zgrabimo za orozje. — Kdo Je vas prisilil? — NemČija. — Ali se radi bojujete? — To je moia dolžno^t. V^.^csra ruskega podanika đolžnos* U", da brani svojo domovino, a te Jn'žicsti se zavedamo zlasti mi iz T.Hisa. Tiflis cvete samo od časa. rđkar priroda Rusiji. Ogromna ta pokrajina je bila pre^e po^orišče neprestanih bojev. Sedaj je temu konec. Odkar smo pod ruskim crospodstvom. se je Tiflis razvil in sedni je tifliška pokrajina bogata in kulturna. Mi vsi se tepa zavedrmn in zato premo z na-vdusen:em v boj, da branimo svojo domovino. — ATf veste, da se Rusov na sto-tisoče vrte ja? — To nišo Rusi. Med te~i so priresli iz razruše-nejara železni^keija pocl^nja pruljaž. Priieten von? se je širil naokrog. Med vje^'ki je nastalo f'v?hno pi-bnnje, mahoTra je iz^in'I red in disciplina. Pr^bo'edov, ruski n-satelj, se je nabH'o sk^nni' in tiho sern'i: — Zma^valec bo tišti, ki bo fmcl vec eul'aža. — Dež. gis-ar i rr min strskem prećsedniku. V smislu sklepa gori-ške konference dež. ^rlavarjev so bili včeraj štajerski, kraniski in goriški dež. g]avzT\\ pri ministrskem predsed-nikti ter so niemu in navzočnemu ministru notraniih ćei razložili svoje želje glede preskrbe živil. Zahtevali so naj se doloći na osebo 240 do 300 sramov moke na Ć3n, češ, da manjša množina ne zadostute in zahieva'i. na i se jemlje ozir na to, da rabijo poljedelci konje in sroved za poljsko delo. M:nistrski predsednik je rekel, da sedaj se ne rriore povedati, koliko moke in koruze dobi vsaka dežela, da pa iziđe v kratkem posebna naredba ki vse to uredi. Ncjbolje bo, će se prebivaistvo ne zsnaša preveč na to, kar se bo dobilo od zauaj, in naj raje varčuje s tem, kar ima. — Piscevanje državnih na zlato in inozeriisko vrednoto glsfcć'Ii ?!a-čHnih obveznosti. Državni zakonik objavlja sledeco odredbo: »Na podlaci § 14. drž. os.novnega zakona z dne 21. decembra 1S67 odreiam s!c-deče: § 1. Privatnopravne denarne obveznosti države, ki se morajo pla-čevati v kronovinah in dežciah, za-stopanih v dniavnem /-bora, in ki se glase na deželne zlatnike kronske vrednote, se morejo plačevati v no-minnlnem znesku z vserni zakoniti-mi plačilnimi sredstvi kronske vrednote s plnčilno mečjo, ki ]o jim daje zakon. — § 2. Privatnopravne de-narne obveznosti države, ki se mo-raio plačevati v krenovinah in de-želah. zastapanih v državnem zboru in ki se glase na goldinarje v zlatu, dukate, na inozemsko vrednoto ali na določena plačilna sredstva ino-zerrske vrednote, se morejo plačevati z vsemi zakenitimi sredstvi kronske vrednote s plačilno močjo, !:i jim io daje zakon, in z vperabo preračunjevalnecra n:eri!a, ki ga od časa do časa določa finančni mini-ster. — § 3. Dolcčbe te odredbe se nanašajo na že obsioječe privatno-pra\Tie der.arne obveznosti države kakor tuđi na one, ki bodo nastale poznejc, ko stopi ta cesarska naredba v veljavo. — § 4. Ta cesarska naredba stopi v veljavo dne 1. avgu-sta 1914 z dnem razglasitve. Izvrši- tev je poverjena mojemu skupnemu ministrstvu.« — SSeparijc pri dobavah za voja-sko ir.tendaturo na Ogrsfcem. \ Hu- dirnpešti so uradi, kakor smo /e na kratko poročali, zasledili velike sle-parije pri debavah vojaškega sukna. »Az f3st„ poroča, da gre za večmili-jonsko sleparijO. Budimpeštanska policija dela že deseti dan noč in dan in policijski zapori so prenapolnjeni. Med obdolženei je predvsem kakili 20 veletrgovcev. Mnogi med njimi so milijonarji in splošno spostovani me-ščani, občinski svetniki in dostojanstvenik!. Kar je zaprtih trgovcev, se posebno Sandoru Varadinu. Nikola-ju Sifretimu, Peszo Varadimu, Hen-riku Taubesu, L. Neumannu, Arturju Partošu, O. Szaszu, L. Schwarzu, f). ilechtu itd. očita, da so dobavili sto-lisoče metrov slabega sukna v voja-ska skladišča, s čemer so oškodovali vojaški erar ne le za denar, marveč tuđi brambno moć na fronti, kjer so se morali rraši vojaki bojevati v ne-zadnstni obleki proti sovražniku. I. Taubes je n. pr. sarn dobavil 1.600.000 (!) metrov sukna iz boniba-ževine. Afera je zelo zapletena in policija je dozdaj sporočiia 1c del materijala javnosti. V Budimpešti so proti sleparjem zelo razburjeni in časopisi pi^eio nnravnost v deprimi-ranem tonu o aferi. yPesti Hirlap< piše. da je nadvojvoda Jožef sam inspiciral uniforme svojih vojakov na karpatski fronti in ko se je pre-pričal. kako so bile uniforme v kratkem času raztrgane. je ukazal ^ene-ralmajorju Szurmavu, naj z največ'o natančnostjo preišče, kdo je kriv tem mizernim doba vam. — Odlikovanje. Računski narednik Ivan Gams, 97. pcšpolka je bil 15. februarja t 1. na severnem boji-šču odlikovan s srebrno liranrostriD svetinjo 1. razreda. Gospod Gams je že od začetka vojne neprestano na omenjenem bojišču. — Pogrcša se Franjo K u C e 1 poljskega fovskega batoljona št. 20, 2. kompanija, vojna pošta št. 73., ki ie konec novembra odšel v Karpate in odtiej ni s'edu o njem. Kdor kai ve. naj izvoli prijazno sporočiti to njegovi sopregi Marici Kućel, P. Frančići - Rregu Istra. -- Pogreša se Ignacij 5 o r š a k od 2/. dom. polka, 10. stotnije. vojna pošta 4S, ki že od začetka vojne ni sporočil nič o sebi. Kdor bi kaj vedel o nicm, se nrosi. naj sporoci to na j naslr;1 Anton Ba^gia v tobačni tovarni v Ljubljani. — Potresa se Andrci Kosir 27. ć mobranskegri pespelka, pohod, bataliona, 2. stotnije. oddel. strojnih pušk 2/27, vojna pošta št. 48. Odšel je na severno bojišče ob začetku mobilizacije in se ni vec oglasi! že od meseca julija 1914. Kdor kaj ve o njem, naj Magovoli to sporečiti njegovi materi Mariji Kosir, Kranjska gora št. 9, Gorenjsko. — Ni mrtev! Cetovodia Martin J a m n i k, posestnik iz Zagorja, je v uradnem izkazu izerub Št. 137 z dne 27. februana izkazan kot mrtev. Dne ?8. marca pa dobi žena od njega pismo z dne 23. februana iz Moskve, v katerem ji sporoča, da je bil dne 26. janrarja v liudem boju v Karpatih ranjen v levo stecrno in upa. da bo kmalu ekreval. Končno želi sko-rajšnji mir in veselo svidenje. — S seveniejra bojisča se je oglasil, kakor 5C nam poroča iz Maribora gospod Zvonko M e s a r i č, c. kr. finančni asistent. Sedaj služi v 26. domobranskom pešnolku. Dne 7. t. m. dopoldne je bil pri nekem proti-napadu naše vojske v Karpatih. 7a-det od ruske kroglje v desno gornje stegno. Krosrlja rn« je prest^elila krušnik, kruh in neko moč?io ploče-vinasto šlcatljo. pri čemer ie seveua izdatno izdubila na svoji moči in de-ioma zgrešila snicr. ter se zavrtala mesto v kost, ob njej v meso in nii-sičevje. Gospoda .Vicsarlca so prepe-Ijafi v Hranice na Moravskem, koder le.^i v oficirski hi si. Rana, ki jo ie vsled tega c-obil. je tako moč^a, da niti v postelji scaeti ne more. Gospod Mesarič je pa vrhu vsega tuđi kot nopumen vojak pokn^al, kako krivična je bila gonja nekaterih njegovih lažirrijate?.:ev, ki so mu kot urad-niku rakopaH predno je šel k vojakom, toliko nenriličnosti in teških i:r. Na.i jim bo gespod Mesarič posoema-nja vreden vztrled. — PosSanec MaViU v ruskem vjetn:štvi!. Vsencmški pcsb.nec M a-1 i k, ki je zastopr?! volilni okrai Ptui-Lipnica. je ob izbruhu vojne prosto-voljno stopil v vojnŠAO slirtbo in je služboval v trtfniavi Przemysl. S padcem te trdniave je tuđi Malik prišel v rusko vojno vjetništvo. — fz riiske^a v?etn?stva se je oglasi! Franc Hladnik , dorno-branskegjf polka št. 27., 10. stotnija, doma iz Lcg^-ca. Zadnjič je nisal 5. septembra. Ker potem dol^ih šest mesecev ni bilo cd njcjra no-'enega jrlasu, je žena domneva'a. da je rade!. Scdrj se rrh?ia v Tomsku v Si-biriju Lahko si je misliti, kako vese- lje je zavladalo v njegovi hiši, ko ie prišla vest, da je živ. — fz ruskega vjattifštva se ie oglasil po sedmih ltiesecih Jos. Vo n-c i ji a, stud. mont. Iz Idrije hiš. št 4S7, enoletni prostovoljec, titularni desetnik pri c. kr. 27. pešpolku, 4. stotniji. Bil je takoj v začetku na severnem bojiš'ču. r.»o?-.isnica je iz gu-bernije Onisk, Sib:;*i:?. kraj Poula-dar, datirana z dnein 25. januarja t. 1. v Idrijo dospela dne *S. ritarca. SCako se mu prođi, r.ič no rmenja. — Ove Dir.rri! ?z Ruš: e J^vna] Župan \z L'ubliane jt* pisal svojim sledeči dve pismi: \. Ljubi inati! S solzami v očfh vzamem pero v roke, da vam pišem pnr vr?t:c. Vedite, da sem se pri življenju. B 1 sern 23. av-£usta ranjen v levo no^o. V tem položaju so m? Rusi zajeli. Sedaj ležim že dva meseca in ne morem s postelje. Venćar mislim, da v nekai dneh bcm že hhko šel na izprehod. 50 dni sem ležal bre^ moči v postelji. Pred par^dnevi sem nil operiran. Vzeli so mi iz nocre tri funte strjene in naraščajoče dra^inie za žive? in druce potrebščine. kakor tuđi zz naiemščino lekalov, so združeni briv ski mo.istri primorani, da s 1. aprilom 1915. svoje desedanje cene zvišajo. ozirema urede po načinu zahtevanc postrežbe naročnikov. Istočasno s^ je tuđi sklenilo, da se z ozirom na po-manikanie delavnih moči in z oziron: na dobro in točno nostrežbo striže-nje las ob sobotah in nedeljah zviša na dvojno ceno. Vljudno se prosijo 67. štcv. .51 UVEN5K1 NAKULr ane 24. marca 1315. Stran 5. cenieni gostje in naročnik!. da med rriijem opus-e čitanje časopisov, ker to pri postrežbi zelo ovira in preti nevarnost za kako nezgodo. Omeniti je, da so Časopisi v brivnicah name-nfeni čakajočim gostom, ne pa onim, knierim se že streže, sicer bi bili brivc: primorani časopise opustiti. Cenjeni gosti in naroeniki se vljudno I rrosijo, da uvržujejo današnjo dragi-nio in nastale razmere ter, da vpo-"rcvaio položaj brivskih niojstrov, vsled kaierega so bili primorani svoje že daga leta enako obsioječe cene nrediti in sedarjim razmeram prila-iroditi. Pripomniii je se, da so vsi brivski mojstri niorai'čno hi proti čogovorjeni globi dolžni se ometenih sklepov držati in jih do->ieuno izvrševati. — Združeni briv-«'ii meistri na Kranjskom. — Kurijozn*n. K tej naši notici o ^cnali živil v trboveijski kcnzuinni zalogi smo dobili več tiopisov, kate-rih pa z czirom na sedanje razmere ne moremo priobčitL Le toliko naj ■ ovemo, da se ei:i donisniki postav-;aio na staiišče, da je storiia rudnika družba se vse premalo, drugi pa zcoet odobravalo družbino pcstopa-nje ter poudarjajo, kako ccbro je, da s luhko nakupijo družbeni nastav-rcnci zivila po tako izredno nizkih cenah. To se nam zdi povseni nesporno. Nam đoposlani dopisi pa razpravliajo rudi o tem. ali odgovar-Ja cosiopanjc družbe ra.^merju med zvišanirni dohcdki družbe in faktičnim pri^pevkom, ki ga plača dražba svojim ćelavcem v obliki zrnžanih cea. To so vprašanja, o katerih se ua !e v* normalnih časih mirno raz-nravljatL. — Zabeležiti pa moramo iz* r:e!:ega nam doposlanega porif. Že pred rr.eseci smo poročali, da je Posoiiinica izdražila na javni dražbi dvonadstropno g. Ballonovo hiso na vogalu Edmund Schmidove in Vetrinfske ceste za ceno 1^64.000 kron. Ta pridobitev seveda po mestu ni ostala neopažena. Konsorcij, kojemu se je pridružil tuđi tukajšnji tr- govski gremij, fe zato v zadnji nri ponudil nadponudbo ene četrtine vsote, ki jo je dala Posojilnica, torej 41.r»»0 K in je s tem narasla vsota od 164 na 205.(Xi0 K in nekai sto kron še čez. Poverjenik konsorcija dr. Oskar Orosel, odvetnik v Mariboru, je moral takoj pri sodisču položiti eno retrtino vsote, za kojo je bil sam, v imenu konsorcija izdražbil hiso, to-rej 51.000 K. V naglici pa se mu je vrinila računska nnpaka in pohvil je le 41-000 K, torej za 10.000 K mani. Ta denar, primanjkljaj, je položil potem naknadno, t. pr. še le nasledrre-ga dne, ko je za napako zaznal. So-disče je teli 10.000 K naknadno vspreieio. Zastopnik, Posojilnice, dr. Fr. Rosinn, je viožil proti temu ou'.o-ku sodišca v imenu svoje kiijentinje ugovor, kojemu se je ugodilo in hiso priznalo Posojilnici, zlasri še, ker se je pir dni potem, ko je dr. Orosel itak že naknadno prinese! onih gori omenjenih 10.000 K, opazilo, da položena četrtinska vseta po 51.000 K ^se ni bila polna in ji je manjkalo se do 2~~Q K. Proti odloku druge instance pa je viožil konsorcij ugovor t?a naj-višje sodisče in le to je razveijavilo od'ok prvega sodišca druge instance in prisodilo hišo konsorciju z argumentacijo, da gre hiša konsorciju k'jub \v»ein na^akam, ki so se pri-rr.erile, ker je konsorcij že od prve-ga hipa si resno prizadeval, nriti v posest navedenega pcslopja. Konsorcij je torej danes prsestnik G. Ba!lo-nove hiše in plačal je zanjo 205.000 kron. Ker je hiša ze-o velika in raz-sežna, bo seveda rabila še mno^ro popravi!, ki gotovo ne bodo veljala mnni. kakor 30.000 K. G. Ballonovi upniki so torej lahko z vso stv^rjo pošteno zadovoljni. Scdanjim posest-nikem pa bo prišla hila z 235.000 K, \štcvši popravila, nekoliko drago. Predijo mer-a zi drss danar od v sili klane živine. Iz Ormoža. Po-sestnica Roza Kirič v OsIiiŠoveih je bila orimorana dati v sili zaklati kravo, katera se je pri telenju pokvarila, ker bi krava sicer počinila. Po na-svetu neke sosedinje, da kupuje tako irieso mesar Skortschitsch v Ormo-žu. prodala je KiriČ v sili zal-la^o kravo zares temu mesariu. Da bi stvar ostala tajna, naročil je mesar ženi, naj mu dopelie kravo ponoći, knr je ora v noči na 19. marca rudi storila. Brez ozira na to, da se mora rreso od v sili klane živine na licu mesta, kakbr tuđi v n:esnici pred prodajo od zvedenca r^esleclati (so ni srcriiO, se mora nadalje meso tud: v mesnici kct tako (v sili klane) označiti in ceneje prodafati. (Se tuđi ni žudilo). Da ta slučaj ni posame-zen, o tem so vsi prepričani. Ćlove-ku se nehote gabi cb misli, da mora za drag denar umivati napolcrknc-vino. Prosimo pristojno oblast, da st\z,r pre;?č3 in narravi red. SpecH^Hstka. V zadnjem času je b:!o na Vcdnikovem trgu z oddelka za mlekarske vozičlre raznim mle-karicam pokraderiii že kar 10 vo-zičkov z mlekarskirnj posodami vred. Pred neknj dnevi je v Ccrkvc-ni ulici pred hišo gorpe Staretove neka neznana kmetska ženska izložila mlekarske posede iz vozička, katerega je bila preje na \odnikovem trj^u ukradla, potem pa je s prazrrm vozom odšla. Gespa Staretova je to videla, a je mislila, da priđe ženska naznj in ker je le ni bilo, je zndevo ovadila policiji, kr.rnor je izročila tuđi posede. — Saditi je, da ima nave-cicnka bržkone vseh deset vozičkov na vesti. Pošte na Primorskom. V smislu določb cdloka c. kr. trgovinskega m'nistrstva z dne 9. decembra 1914, št. 43.472/P \z leta 1914 se epremenijo peštni urndi Bilje fpo!itični okrai Gorica), Brežnica pri Kobandu Cpolit'č-ni okraj Tolmin) in Trviž (politični okrai Pazin) dne 1. aprila t. I. v pošt-ne n^bira!nice z razsirjenim de-okro-rrom. Kraji. ki tvori jo dosta vljavne okraje tačnsnih poštnih uradov v Bi-ljah oziroma v Drežnici pri Kobaridu in v Trvi/.u, se bodo po spremenitvi teh poštnih uradov v poštne nabiral-nice prideliii dostaviiavniin okrajerri poštnih uradov v Mirnu, oziroma v Koor.ridu in v Parizu. Prls«?nq cc^Jjenje koz je odrcJil mestni magistrat v Varaždinu. Mest-ni zdravniki bodo cepili koze 9 dni. Vsr.k, ki bi se ne pokoril odredbi, za-pade strogi kazni. Otrpla liufcezen ljubavni roman v 3 deianjih, ki se je predvajal včeraj v prvič v kinematografu ^IdeaU, do-segel je najlepši uspeh. Mnogo sire-ha vzbujala je krasna veseloigra, mobilizacija v kuhinji. Velezanimivo Je vojno poročilo. Izgubljen je bil v nedeljo popol-dne na potu od Jubilejnega mostu do tunela na Martinovi cesti in nazaj zlat verižni prstan. Pošteni najditeij naj ga proti nagradi odda v uprav-nist\u - Slovenskega Naroda«. ZćiStrup:!a se |e s sublimatom na-takarica v kantiisi helrfi.iske vojasni-ce. Prepcljali so jo v deželno holniš-nico. Nesrečna bolezen ji je baje po-tisnila strup v roko. KnHžeurost. — ^Slovenski pravnik^ ima v st. X sledečo vs.ebino: 1. Vladni nacrt tarife za nagrado konkurznih in poravnalnih upravnikov. 2. Dr. M.: Omejitev selilne svobode od\etni-I;ov. o. Iz pravo:;oane prakse. A. Civilno pravo, a) Ce pri kupčijah na obroke s pridržkom lastninske pravice (pactum reservati dominii) poseže tretia oseba z izvrsbo \* prodajal-čeve pravice, .;e prodajalec zavezan k tožbi po §-u 37 izvrs. r.; kupee je le dolžan obvestiti pravočasno pro-duialca o tem poseru, b) Tuđi po so-protru. kakor upravniku imovine ?,o-profe'e Morjena dejanja utemeljujcio pojest sorroge. Že prodaja stvari \z tu;c posesti je motenje posesti. c) Komenda nemškega vite^kega reda ui juridiena oseba ter ni za deja-rs.ie zmožna. d) Odstop vrstnega reda za hipotekarno terjatev pred pravico uživanja ne učini po zmisiu S 512 o. d. z. po sebi uživalčeve ob-\ ezc za plačevanje obresti od ter-iatve, kateri je bila dena prednost. H. Kazensko pravo. i\) Pei^tvo, da je uolžnik zapustil svoje hivališče, nredno je p!ačal dolg, se utetrne značiti kct goljuiija le, če je dokazan nanien, oškouovati upnike. b) Lažna prijava zbog uvrede Veličanstva esniva u isto doba zločin uvrede Veličanstva (§ 63 kaz. zak.) [zločiit ponore i§ Zr'V kaz. zak.), a eventualno i zločin knvr;,.; svjedočanstva pred sudom (š§ 197, 199 kaz-, zak.\ — O računapij istražnoga zatvora u kaznu. 4. Ispred upravnega sodišca. 5. Razne vesti. <: ObsoienS Nemzi na Frsaco-5kem. Iz Ženeve porečajo: Po poro-čilu iz Bordeauxa je obscd'lo vojno sodišče osemnajste divizije zopet se-G'err; nemskih vojakov, ki so haje v Franciji in Belgiji kradli.Stirje ?o bili obscjeni na tri, dva na eno, eden na pol leta feče. * Vojni vjetniki na Rusfc:?n\ Car je odobri! sklep ministrske?:a sveta, da se vporab1 aio vojni vjetniki za poljećelska čela. Zt-mstvorn se je ukazalo, naj vporabljajo predvsem nenemške m nemadžarske vojne vjetnike ter p.m plačujelo mezdo, ki jo smatrajo za primerno. * Nemiri v Italiji. V mestecu Borgia pri Vidmu (Udine) so Ijudje začeli biti plat zvona in potem je velika množica napadla ondotno gra-ščino r>?Ue kner;inje. Vse ker vlada velika drsjrinja in ni kraha ne za-sJužka. Orožniki so liudi razsjnali in 26 eseb nretirali. * Kuhanje ž^an'a v Bukovini. Tz Ćrnovic pGročajo: Vsled velikih za-lojr k"orjirirja v nu!;nviiii je 23 polje-delskih izdelovalnic zdanja zopet pri-čelo z nhratom, ki £a so za časa invazije Rusov ustavile. Rusi so pri svoji zadnji invaziji v Bukovino raz-drli deset žganjarn, 26 pa ;-:elo po-s'koL'ovali. * Dr. K-re3 Habčunek unirl. Bivši preć3ednik nejvišje^a sodišča in justični ininister dr. Karei Mahetirek je včeraj umri. Pokojnik je bil profesor na praski univerzi, 21. iebruarja 1?6K je prisel na dun^jsko univerzo. s. februarja 1971. ga je pokiical Holien\vart v svoj kabinet. 30. oktobra 1^71. je to ministrstvo odstopilo. Mabeiinek je posm! član državnoga sodisča. 19. novembra je bil imenovan za prvejra pedpredsednika naj-višjetca sodiSča. Po odstopu Stre-maverja je postal Habetinek 10. fe-bruarja 1899. predrednik najvisjega sodišča. Julija meseca 1904. je stopil v pokoj. Bil je tv.'i'i član gosposke zbornice. ^ Demonstracije v Švici. Zadtiie dni so se v Švici, in sicer v Freibur-S;*u in v Lausaunen. zgodile demon-siracije. Skozi ti mesti so namreč vlaki vozili franeoske civilne vjetnike iz Nemčije. V Lausanneu so de-monstrantie nekega nemškega krojača kar oblecrali in gra je sele policija resila. V Freiburgu se je raznesla govorica. da so ncmški profesorji ondotne^a vseučilišča izposiovali. da se vlak ni ustavil in da prebivalstvo ni moglo pozdraviti domov vračaio-čili franeozov. Vsled tega je velika množica derncnstrrala pred stanova-nji profesor jev, i im razbila okna in poškodovala vrata. Mestni svet je profesorje prosil za odpuščanje za te demonstracije. ; * FranccsKo - anglešlta kc!cn!-Jalna armada. V nekem pirmu iz Mar-bcille, ki ga priobčnje *Maitinopeb devetih mi-Iijard. S po'josorn FaT?ko zrejo Nemci m tak uspeh, a poiem o množini de-narja si je tezko napraviti. Vsnk banko vec za tisoč mark ima debelost 006 miliinetra. Čc zložimo toliko-bankovcev po tisoč mark, da bi skunna vredrest dosegla znesek devetih nr'lrnrd, potern bi se dosegla visira 540 metrov. če se pa vzame za nodbgo zlate ro 20 mark. od katerih ima v^ak deheiino 1*4 mn\ po-tcni bi rnrasla visina sl-cupai zlože-rM\ zfatov na 6?0 km, zopet visina. kl ?: Je ni rnnf:no predstaviiati. Će bi se pa /lati poloziii eden poleg dru-cre^a, bi se c'rsseglo dolžino 10.125 kilom etrov, ker im-i vsak zlat za 20 nark 225 mm v pretneru. Če si ho-čemc ustvarifi pojem o milijardi de-naria v našem dervnrneni sistemu, n:oiamo istotako vrlv ćo presenet-Ijivega zaključka. Če bi se ena milijarda zložila v naših tisočkronskih bnnlcovcili, bi se doc^^lr, vsled dej-stva, ker imajo naši tisočkronski bnnkovci debelnst 00S milimetra, visina 80 metrov. Če bi se pa zložila milijarda v dvilsetkron^ib 7.1aiih. bi narasla ta visina na 66.500 metrov ali 66'5 1-rn, ker nnajo naši dvajset-kronski zlati dehelost V '4 mm. Tud i to visino si ic tez'co predstavljati. Če bi se pa dvniF.elkronskc zlate zložilo enega polerr drngegn, bi nastala za milijardo^ potrebna dolžina 1050 km, ker ima naš zlat v prerneru 21 mm. Ta razdaHa odgovarii približno poti iz Tešina na Českem c-o Pun a ja in od tu do Trs a. — Milijardo se rabi dandanes pri nairazfičnejših prera-čunjavanjih in prevdarjanjili tako pogosto, da je morda dobro y\ rapra-viti fizičen pojem o milijardi v našem denar? u. * Sitnornor baron?C3 Vaughan. V Parizu si je konca 1a, kakor snio ooročali žc v četrtek. baronica Varghan življenje. Tn baronica Vaughan je bila rojena v Bukarestu, kjer je bil nien oče liišnik pri franco-skem poslaništvu. Ze v mladih Ietih je prišla s starši v Pariz. Bila je lepa ženska (imenovala se je takrat še Karolina Lacroix) in je kmalu zašla med lalikoživke. Pokojni belgijski kralj Leopold jo je spoznal na zaba-višču »Jardin de Paris^ in jo odpel'al seboj v Bruse!), kjer je bila več let njegova metresa. Obenem je imela se drugega ljubimca, bivšega pod-častnika Durieuxa, ki ga pa je golju-fani kralj smatral za brata svoje lju- bice. Pred šestimi leti, kratko preci smrtjo, se je kralj s svojo ljubico po-roči!. Poroka je bila pnč cerkveno veliavna, a država-je seveda ni priznala. Kralj je svoji ljubici podelil baronstvo in imel ž njo dva otroka. StarejSega sina je kralj imenoval za vojvodo, a to imenovanje ni obvelja-lo, ker ininistrstvo ni hotelo podpisa-ti dotičnoga dekreta. UmirajoČi krali je svoji ljubici na smrtni postelji darovni za trideset milijonov frankov vrednostnih papirjev. Baronica Vaughan je bila tako previdna, da je ta denar po svojem »bratu« hitro spravila v Pariz. Koi ko je kralj umri, je ministrstvo baroiiico izgnalo \z Belgije, a denarja ni več pri niej dobilo, kraijevc hčerc so hotele daritev izpodbijati, a ni se jim posrečilo iz-vedeti, kje da je. Da bi -brat« Du-r;eux tega ne izda!, se je baronica f nj i ni noročila, mu plaćala par milijonov in se potem od njega zopet loci-!a. Kaj ie to žensko pognalo v smrt, ni se pejisnjeno. M ai?na poročilij. Nenški princ odlikovan. Berciin, 23. marca. (Kor. urad.) Kakor poroča »Lokalanzeiger«, je podeii! ce^ar Viljern princu Eitlu Fri-dcrlka, ki se naliaja kot brigadni po-veljnik na zapadnem bojišču, red »pour le merite-:. Ruski monopoli. Pe^rog^ad, 22. marca. (Kor. urad.) Rusija namerava vpeljati monopol na čai, vžirorze5 Mandels Tidende« poroča o kurzTj rub I jev v Londonu: Za 10 fun-tov Sterlingov je plačati sedaj 115*5 proii 95 rubljem v normalnih časih. Rube! stoji torej okrog kakih 20^ pod normalo. Ep!detnija na Rnskem. Petrosrad, 23. marca. (Kor. ur.) »Novoie \'rcnija* javlja, da je v ob-liudeni vaši Slavijansk na železniški progi Petrograd - Moskva izbruhnil legar. Epidetniia je nastala, ker so kanal: iz bolnic v Carskem selu oku-ževali reke v okolici Petrograda. Nemiri na FCićajskein. Petrograd, 23. marca. (Kor. ur.) •-RJečtf javl.ia iz Irkutska: Bojkot ja-ponskega blaga se na Kitaiskem ved-iio bolj razsiria. Japonska skuša s pornočjo kiraiskih revolucijonariev izzvati nemire na Kitajskern.' Kitajska v![ida je narocila guvenierjem. naj nasiopajo proti bojkotu japonskega blaga, !:er povzroča to vzr.emirjenje, ki škodljivo vrllva na pokajanja. Angleške izgube. London. 23. marca. (Kor. urad.) Angleški seznamek izgub izkazuie v dneh 16., 17. in 20. marca te-\t izgube na častnikih: 72 častnikov padlih. 1 umri, 1 r-onesrečil, 119 ranjenih, 5 pogrešan ih. Dravsko gibanje na Angleškem. V Londonu je stavka pristaniskili delavcev končana. Podietniki so priznali delavcem vojne doklade. V Li-verpoclu in Birkenheadn so delavci začeli stavkati koncem preteklega tedna. Snežn? rmtež\ na AngfcŠkem. Amsterdam, 22. marca. Na Ari-gle^kem je minuli četrtek divjal velik snežni vihar. V Edinburghu je pa-del sneg osom palcev visoko. Okolice Nev.castla. North\valesa, Norfolka in mnogo drugih pokrajin so zelo trpe-Ie. Brzojavne in telefonske zveze s Škotsko so bile pretrgane. Žeiezni-ški promet je bil oviran, mnogo to-vornih vlakov se je moralo ustaviti na odprti progi. V Manchestru in Lancashiru je bil železniški promet shoraj za pol dneva popolnoma ustavljen. Ob obali Northumberlanda so se vsled snežnega viharja potopile tri ribiške ladje, pri čemer je uto-nilo več oseb. ; Južnoafrlška unija. ^ Kapstadt, 23. marca. (Kor. ur.) Državna zbornica je odklonila pred-log flertzoga. naj se odpravi vojno pravo, kakor hitro bo sprejet zakon o indernniteti. Smuts je naznanil, du namerava vlada izpustiti moštvo in vjete Bure, če bo zakon o indemni-teti sprejet. Đarila. Upravuištvu naših listov so poslali: Za »CIrll - Metodovo družbo«: Janko Deklcva, trgovec v Vrem-skem Britofu, 1 K, daroval gosp. po-ročnik Car. Srčna hvala! preti marsikaterim boleznim in teža-vam je človeška koža, pa samo ako ie zdrava, ako ima odprte luknjice in ako ni moteno dihanje kože. Zato bi morali ob tvoritvi potu, izpuščajih, srbenju kože, vnetjih s Fellerjevim čistečim, proti vnetju delujočim, pot odstranjujočim rastlinskirn esenčnim fluidom z zn. Elsafluid zopet obnoviti navadno izglcdanje, čistost in zdrav-je kože. Tuđi kežo na glavi moramo negovati z Elsafluidoin, da pespešu-jemo rast las in zabranjujemo tvori- tev prhliaja. Takisto je potreben za negovanje polti, proti pegam, ogr-cem in priočem. Tuđi pri bolečinah vseh vrst je vtretje z bolečine tola-žečim ^Elsafjuidom« prava dobrota. 12 steklenic tega mnogostransko vporabnega domaćega sredstva poš-Ije franko za 6 kron Iekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsatrg št. 23S (Hrvatsko), peose — — — Stran t>. .SLOVCNMM nakuu' đne 24. marca 1915. 67. šiev Ranjeni in mrtvi slovenski vojabi. (Kratice: p. = polk; komp. = kompanija (stotnfja); r. = ranjen; m. = mrtev; v = vjet.) (Iz seznamka izgub št. 143 z dne 17. marca 1915.) Albrecht Valentin, 97. pešp., I. stot.t ranjen; 'Andlavec Matija, 97. pešp., 1 stot.. r.; Ašman Pavel, 97. pešp., 5. stot., r.; Babič Jakob, 97. pešp., 1. stot., r.; Bačac Ivan, 97. pešp., 5. stot., r.; Bačar Anton, 97. pešp., 6. stot., r.; Bačar Lecpold, 97. pešp., 2. stot., v.; Bajt Jakob, 97. pešp., 1. stot., r.; Balant Fran, 97. pešp., 7. stot.. Po- stojna, Št. Vid. mrtev; Ban Jožei, 97. pešp., 6. stot., r.; Bande] Fran, 97. pešp., 2. stot., r.; Bandelj Leopold, 97. pešp., 8. stot., r.; Banko Emil, 97. pešp., 3. stot., r.; Bartolič Jakob. 97. pešp., 1. stot., r.; Bašnik Fran. 97. pešp., 2. stot., r.; Batelj Nikolaj, 97. pešp., 12. stot., r.; Batič Leopold. 97. pešp.. 2. stot., r.; Belusič Jožef, 97. pešp., 2. stot., r.; Benčič Marko, 97. pešp., 2. stot., r.; Bensa, 97. pešp., 6. stot., iz Podgore, mrtev; BerlusiR Jožef, 87. pešp.. 9. stot., r.; Bezjak Anton, 97. pešp., 6. stot., r.; Bisjak, 97. pešp., 2. st., iz Grahovega, mrtev; Bitežnik Jožef, 97. pešp., 7. stot.. r.; Bitežnik Matija, 97. pešp., 3. stot., m.; Bitista Robert, 97. pešp., 1. stot., iz Male Bistrice, m.; Bizaij Jožef, 97. pešp., 1. stot., r.; Blasič Matija. 97. pešp., 1. stot., r.; Blazina Marko, 97. pešp., 10. stot., iz Albone, rn.; Bobek Mihael, 97. pešp., 7. stot., r.; Bolčina Ivan, 97. pešp., 2. stot., r.; Bordon Jožef, 97. pešp., S. stot., r.; Bostjančič Anton, 97. pešp., 10. stot., ranjen; Bostjančič Jožef, 97. pešp., 4. stot., ranjen: Božič Gresor, 97. pešp., 7. stot., iz Buzeta, m.: Božič Jožef. 97. pešp., 1. stot., r.; Božič Jožef, 97. pešp., 11. stot., iz Pazina, m.; Bradetič Anton. 97. pešp., 2. stot., r.; Brajkovič Jožef, 97. pešp., 10. stot., mrtev; Bremec Alojz. 97. pesp.. 9. stot.. r.; Brezovšek Ivan. 97. pešp.. 5. stot., r.; Brus Ludovik. 97. pešp., 10. stot., r.; Buic Tomaž. 97. pešp., 5. stot., r.; Bužan Matija, 97. pešp.. 3. stot, r.; Ćač Ivan, 97. pešp., 2. stot.. r.; Cah Andrej, 97. pešp., 7. stot., r.; Caharja Ivan. 97. pešp.. 9. stot, r.; Cahia Jožef. 97. pešp., 2. stot, r.; Ceglar Anton, 97. pešp., 7. stot, r.; Čemerič Ivan, 97. pešp., 5. stot, r.; Cergnul Marko, 97. pešp., 6. stot., r.; Čermelj Anton, 97. pešp., 3. stot, r.; Černac Matija, 97. pešp., 2. stot., iz Buzete, m.: Černe Matija. 97. pešp., 10. stot, r.; Cerne Paul. 97. pešp., 2. stot, r.; Cernigoj Filip, 97. pešp., 1. stot, iz Sturii, m.: Črnigoj Viktor, 97. pešp., 5. stot, r.; Cerovac Ivan, 97. pešp., 7. stot., v.; Cesnik Anton, 97. pešp., 12. stot., Po- stojna, Št. Peter. m.; Cetin Anton, 97. pešp., 1. stot, Trno-r vo, m.; Ciplić Jožef, 97. pešp., 6. stot., Št. Florian, rn.; Clarič Anton, 97. pešp., 12. stot., r.; Colja Jožef, 97. pešp., 2. stot., Gabre- vica, m.; Cotar Andrej, 97. pešp., 8. stot, r.; Cotar Anton, 97. pešp., 9. stot, r.; Cotič Fran, 97. pešp.. 2. stot, r.; Crebelj Anton, 97. pešp., 11. stot, r.; Crkvenik Fran, 97. pešp., 1. stot., r.; Culot Fran, 97. pešp., II. stot, m.; Cvetko Fran, 97. pešp., 7. stot, r.; Debelak Matija, 97. pešp., 10. st, r.; Defar Anton, 97. pešp., 3. stot, r.; Demšar Avgust, 97. pešp., 6. stot, r.; Demšar Vincenc, 97. pešp., ranjen; Ditrich Alojz, dombr. p. št 3., 7. stot- nija. ranjen; Dobran Anton, 97. pešp., 2. stot, r.; Dobrila. 97. pešp., 2. stotnija, Materija, 1887., m., (1S.—31./10. 1914.); Dodič Štefan, 97. pešp., 11. stot, r.; Doliak Ivan, 97. pešp., 9. stot, r.; Dovjak Ivan, 97. pešp., 6. stotnija, r.; Dubrovič Anton, 97. pešp., 3. st, r.; Dubuz Silvij, 97. pešp., 6. stotnija, r.; Eleršič Alofi, 97. pešp., 12. stotnija. Bilje, 1887., m., (18.—31./10. 1914); Erzetič Fran, 97. pešp., 10. stotnija, Kožbana, 1880., m., (18.—31./10. 1914.); Fabiančič Karei, 97. pešp., 1. stot., r.; Fakin Fran, 97. pešp., 1. stotnija, itl, (8.—31./12. 1914.); Fakin Ivan, 97. pešp., 6. stotnija, r.; Ferlat Marko, 97. pešp., 12. stot, m., 18.—31./10. 1914.); Ferleta Alojz, 97. pešp., 11. stat, r.; Florjančič Jožef, 97. pešp., 2. st, r.; Fornasarič Anton, 97. pešp., 5. st, r.; Frlan Fran, 97. pešp., 11. stotnija, m., (18.—31./10. 1914.); Furian Ivan« 97, pešp.« 5. $toinij%, r^ Furlan Rudolf, 97. pešp., 1. stotnija, iz Zgonika 1884., m., (18.—31./10. 1914.); Gaber&ek Ivan, 97. pešp., 7 stot., r.; Gaberšček Jožef, 97. pešp.. 2. stotni-jt, Libušnje, 1891., m., (18.—31./10. 1914.); Gakrijelčič Teodor, 97. pešp., 1. stotnija, ranjen; Oabršček Vincenc. 97. pešp., 5. st, r.; Oersetič Jožef, 97. pesp., 1. stot, r.; Gcrzelj Jožef. 97. pešp., 11. stotnija, Sinadole, 1891., m., (18.—31./10. 1914.); GerzetiČ Anton, 97. pešp., 5. stot., r.; Gelob Ivan, 97. pešp., 10. stot., r.; Gomboč Alojz, 97. pesp., 2. stotnija, iz Trsta, 1892., m., (18.—31./10. 19I4J: Gon Jakob, §7. pešp., 12. stot.. r.; Goriup Jakob, črnovoj. p. št. 26., r.: Gorkic Jožef. *7. pešp., 2. stotnija, Vrtojba, 1890., vjet; Gra?:elj Rudolf. 97. pešp., 3. stot., r.; Gregorab Anton, 97. pešp., 8. st., r.; Gregforcič Anton, 97. pešp., 7. stotnija, Libušnje, 1891., mrtev, (8. do 31./12., 1914.); Gregorič Fran, 97. pesp., ranjen; GrecoroviS Anton, 97. pešp., 1. si., r.: Gril Ivan, 97. pešp., 2. stotniji, Jablc-nice. 1887., m., (1S.—3I./10. 1914.); Gruden Fran, 97. pesp., 2. «tot, r.; Gruden Lućvik. 97. pešp., 7. stot., r.: Grzetič Anton. 97. pešp., 7. $tot, r.: GrukiČ Jožef. 97. pešp.. 1. stotnii«, Vrtoiba, 1S85., ni., (1S.—31./1©. 1914.); Hervatf« Pmter, 97. pešp., 9. st, r.; Hladnik Franc, 97. pešp., 7. st, r.; Hladnik Josip, 97. pešp., 2. st, r.; Hrobat Anton, 97. pešp., 2. st, r.; Hrvatm Ivan. 97. pešp., 3. st., r.; Hrvatin Karei. 97. pesp., 6. st, r.; Hrzič Jurij, 97. pešp.. 7. st.. r.; Huičič Franc, 97. pešp., 2. st, r.J Humar Ivan. 97. pešp., 8. st, r.; Hurrar Ludvik. 97. pešp.. 3. st., r.; Hvala Anton. 97. pešp.. 5. st.. r.; Hvalič Herman, 97. pešp., 6. st., r.; Hvalica Ivan, 97. pešp., 7. st.9 r.; Ivančič Franc, 97. pesp.. 9. st, r.; Ivančič Ivan, 97. pešp., 1. st, r.; Ivančič Josip. 97. pešp., 8. st., r.; Jagodnik Josip. 97. pesp., 10. st, r.; Jakač^ć Matija. 97. pešpolka, 7. stot, iz Pazina, 18S5. mrtev; Jaklič Andrej, 97. pesp., 3. st., r.; Jardaš Aloifij. 97. pešpolka. 7. stot., iz Kletva. 1^3. mrtev; Jcltrčič Ivan, 97. pešp., 11. stot., r.; Jelušič Jo5ip, 97. pešp., 8. stot., r.; Jerab Tomiž. 97. pešp., 7. stot., Žiri, IS93, mrtev; Jerebica Peter. 97. pešp., 9. st, r.; Jerman Ivan. 97. pešp., 3. stot., r.; Jerman Andrej, 97. pesp., 6. st., r.; Jerman Franc, 97. i>esv.. 9. st., r.: Jeršek Franc, 97. pešpolka. 12. stotnije, iz Trsta, 1890. mrtev: Jesenfk Franc, 3. dom. p., 2. st., r.; Jezernik- Fran, 3. dom. p., 9. stot, iz Luč, ranjen; Jež Franc. 97. pešp., 10. st, r.: Jut Ivan, 97. peS1o . Naroda« pod ,,Soa?3rls^Inl2 755". NA IZ3IRO pošilja tuđi na deže'o Krasne 352^ BS Jf ra m pSašče, jopioe, I I - f lb ^1*'-3) kostumc, 1 l& m £ noćnu bsljef M $J &£ itd Kažuhovina. Zelo solidna rvrdka: M. Krištofič - Bačar Ljubiiasa, Star! :rg 9. Lastna hištZ. Nepreko^ljiva v otroškihoblekcah r: in krsini opravi, ss 14ff>" Velika zaloga najmodernejših slamnikov. "504B v najnovejših fasonah Iji v veliki izberi f-:r^ Prisfni Paitama-sflamniks o i ;> :■( do 5ii K« ,\-fyJ. „SLrAVIJA^ .-.-.■. Vzajemno zavarotalna banka v Pragi. •".-.". ■tserval fondl 2 60,780.72618. — Iiplaiane odikodnino la kaplUlije E 129,935 304 25. Po ?elikosti druga viajcrana zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-naradno upravo. _________________— V«« pojasnila dajai —--------------------------- Ematu osMri f Li«fe!?aBi Čtgar pisarne so v lasrni ban- t fiosnoski oliti št!?. 12. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah Škode ceni takoj in nnjkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje Pozor! Sprejema tuđi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugod-nimi pogoji. — Zahtevajte prospekte 67. Stev. .SLOVENSKI NAROD*, ćne 24. marca 1915. Stran 7. Priporočamo našim r gospodinjam n iz ggližte slovenske * i fovarae v Ljubljani i Telefon štew. 16. Telefon itev. 16. ::9 i ' GOT" Leta 1873. ustanovljena deSniška družba ~9£*9 ?"r5n5f':^ ff^ifiirflN dri;ih9 if fi^PsPi Siavbna porffeftniš£v&; pisn^na za arhiiekliiro in stavbno-6e§in5«?fea del^j tesarsSvo ?sn mSsarsiuo s slroinim obratom 3"^ siawj?-:rea in firsn dci«s 5 op^karne s •str'^frsim obratom lr Kosezsh ict na Vli.??-; hz^noSon?! v Poci^c^i in v Gpaiiji. — rs^rr-T—^r f*rip£;s*ač«5 «ss Ta sfavbrsa e5s'n vs^Sce vrste* == 1 uli uai ; & *?h* itđ. 59 OŠCla 32 i£&>J ali I ma*G? tcrsiia 455 ^alSae I Modjfti Sa20ui8 '!no, soćno £n?:U3 fgniai), Ur^a'sTse hl$-^"c, pre'-iaSeria mes% s!*silfto s rsnn«o, ".iboliii prJst::: e~oii:"t*'c2£i sir te* s'adko Ž2;a3 stirs^S iti"Sio priporoča tvrdka :: j. Buzzolini Ljubljana, Lingarjeva ulica. V'sakdanjc pošujatve od nujtnanjSe do r.n'-večje mnoZine po najnižji cer.i. 133 _. Najboljka m na;zdrave;ša ______ ie dr. Drailea I?H?":V. ki daje sivim *n poroežeV.m ia«em njih prvotno naravne in zdravo b?.rro Dcb' 5e 5vet!a. r,£va, temno: ava tu ćrri v ste'c'tnicah z rr.^T-i'TnfT1 po 2 K. ve'fke po 4 K, pri L^u^iissia, Pod Trančo š*, 1. !•?"'-€* S"tl5» pf*5I-~c in rrrefJce N^^rođaJ so lepa, snha bukova drva. Polena so derga po 1 in 2 metra. Ponudi pod t,P!asisi3lil !c3iJ na upravo. »S ov. N »roda« 7. 9 Već ćEeiTO oLraa^e^ih 694 Uifi^^ih onrinv ii^" i© na predaj ~^S$l od 300 litrov do 40 hl napre?. Već se izvc na Ouns'-s«1- ezsti št$79 8. Proti prsnem, ins^mam is izpadaaia las TesBO-clin Mlara C5 tca št. 3. -------'■-.» -P •; ' T parmmenia, fotografična manufaktura ild. L\o3!{ans, Židovska nlica 1. Ceniki na tszpolago. Cemki na razrola^o. 2 llilAillJ puh ^ -.tiiiii izbiri In po ]ako nlzklh cenah prfpcročs Irrdka LJUBLJANA, Mestni trg štev. 10. 41 | proti talroj^rtji cotov-rn n^ve al dohrft £e rabljene žils'fec, vitaijie s^ro'e, Sci-b'liie stroje (f.JtaBfiSch-i'ien}5 e*sce-tire in frlhciiskč preše i. i. 5» 728! Ponu^be 5 ceno in koltkor nojo?c -"-tTnČnirr.i d» enziirtmi pt.d ,,&. i 4543'* nii HTa^enstein &. Vogler d. d ! Dunaj !, SchuU*istrasse 11. | \ ai Piimi »MJihi........ji|i|« ■«»■> ii III« ili p»i i ^iaa'.<« zdravfiisko prlporocsnr * /*4vorf?5e v:so date nreč ir sđrr.vjo« 1 V/orec 3 stelrlenice 5 Vg franko po rost-p^tj povzet u K 4 80 — Edina z^iorrn: ve!etr^f?vina vina. Vermoiiiha. xv5arsalef =-t~ Malajc, Konjaka, žganja itd. -,—- J IBli« J»X£UC Mm' i II I ■ ■ II IM Hl I !■ I — lil lili 1^1 V^A.49HH| ^= v Ljubljani ^^ tciferna !ik^r]et> kuhane izdeSko i. a.: pristsiost zajamčena. najboljie kako osti. Bgo&se csae! ========== == Vzsrcl sa rsipolago. h'jdisi ve/ano ^!i rrl V Po5*s£rti. 723 ! fe 1 « f^ €» €^ i JEJ8* j«S ^'"^N T^^* i#.'^' ^JS ! p*" r.2;ni dekla, Gzird-^.a stare jšs p^^udbe na L^ublv^iia, Bre^ I ilil.iš«? LHiJElJ Jf^J.^v. f Ssoni'adanska in po'ctn?. sezija 1015. | i mon « 3'!0 doigo ) Ikapon8kron (FOknia, Mače, te'ovn'k) unpoil7kron I r; s*3se srsao r: I I!:cpop2Gkroa ; i Kuccn za čino salons'-co obleko 'TO K, [ dahe bla^o :'.3 c^vrln'ke, turistovski ■ i oden.svjlnate kamsarnc, blago za dam- j j --reor'-.ke itd. razpošiiia po tvornišU'h [ \ c^nah kr-t sol-dna in rostena vrlo znana: ZaScga tvornice za siskno [ V2orci crrstis la frsinlio, I I Od tecra, da direktno naročnjo bAago ! eri firmi Si^el-Imhof na tvorn:5kem ! S kraju imeio priva'ni od^emalci veliko prednosi: Majveiia izbora Strine nai-| r-iž'e cene. — Tud: naimaniša naroćilc ■ j se izvrše naipozorneie in natančno j •šliMUi mirM LBPILIS v modn'h baivab, gladke, tuđi s pisanimi rob;-vi f>o;i!'2m samo p rep r od a ja I c em proti povzeTj ali i una-skim referencam. ' HlBEr.1 mil^, Oiiiiaj I. Ko^lmssergasse BJ. < Spretna in izvežbana, boljša ■ i§CO S^M :be. O^.sra se samo na bolj:e hoe e ah z*rio prometne gostilne. Po-nudbe se pros:jo Doplati na uir.T-'n. Siov. Xar.« pod „Milena 100-735". z »?o^ro fcraao ia postrežbo vređ, ' Ponu^he se prosi: pOŠtill pređal 18i L-^ljana. 741 j absolventinja nižje gimnazije, ter tečaia za ■ stenografijo in strojepiST-?. vešča stovenščtne ' in nćTr.š:ine teli vstopitt v kako aisarno | kot praii.?,k;atin;a ali »?a vzgo'iteliica. ; Cenicne ponudb? nai se pošliejo rod šifro • .,Fra*;tikan!i3ja ali vzgojiteljica/ 63711 na upravn. »Siov. Naroda«. 637 \ Dobre* sveže češke ^02 se £$I;!f3!o vsab torels lapetsk. Fe^enV:a ođ mladih preš:čk3v, 1^9 pi*c"*aieno meso, okusse l hrenovke in saifatađe se dobivajo pri 1 Chalapik, Stari trg 19. U kGnkurzn?ea sklada J^tela ^solecz. frfršefra trgovca v Slovenjgradcu, prodala se isode iz proste roke ćela sr CSl^TA ^" ■^'i^^-it >iHfc r ■'9K,-C^ **^i lv^» ? ** ff^a tf^ vi^ 9*5 **m "9* ^i B tf^t ^« ^ ■» * N3t-iričr»ej>a po;a>ni!a o prcJaii d^ e podoisani upravitelj konkar^nej^.i sklada, katersaiu se metajo doposlari tuđi tozadevne ponudbe. 754 upravite!] konkurzatjga sklada. dpe SS. inarca đopslđfss ob 9. uri 75*3 v Spod^li Seški^ Ce'o^šfta cesta šfeva 136s rad 120 ^ri£J!i tr.'Zj 15 k£Z2Z"Z~'i~'A^. s^I^arsklh rrJz, nad 100 ra-^s^sfiicTsb! Srast*?7!il33 javcr[e?fii ia tmfcoirlh desk In desile, 3.:-2T£ctc'i5, 7£2!šM, !ss£irav pisar^^ška !a kuhislsfea garnitura, ~^--^^^^__„ ~.--. $!^e sobsi gsrs^Sasi itđ,-------^^z,^,___:==^.. U^odm oriHkn z« nakno, ?!-as:i za niz??rjp in ^ostilnrčarje! Poiasni'a daje pi>nrna cišrefaiba fip. Frana r^ovaka, Daimatino^a ulica št. 3. Kafbolj pripds^očSfivo! 751 rainovej^e konstrukcije, za vsako lahka in trpežna, pri?nano naj- ohrt ria'br.-i rrir?rn«-ni C°-f.'l(>tni :: boljša v monarh'ji. ;: garancija. Pottk t vezenja brezp!aCen! ■------= 2 lotno jamstvo! «-------■ Z^Icga vseh zraven sp*8a]ocih Sslev, p^ravila točno in po cenf. Ugodno cene event. nizki mesečni obroki. ION. VGK, speclaina trgovina šival. strojev in koles Ljubica, Sotlna olica 7y zraven sodišča. Z.aVAeit<e cenik« Zastc^niki se sprejemajo« Stran b. .SLOVENSKI NARODV dne 24. tnarca 1915. 67. štev. Wajweč^a iacbena žalnsh klobuke*, .ćiM^"ndk.i3^oclrxi salon ?~?*r?amskih"H""1"•*- »»■■»■na »runa ^ kov |n cepic v na^novejšUfo o3iiiksli MARIJA GOTZL, Židovska ulica štei?, H. __wwan|a^ narocila ebs»«tom pfsžte i** na ias&epo. PrlznaDĐ najĐlžje tene. pravila iMk Ljubljana, Mestni trg 10. ^ Specijalna trgovina pletenin in trikotaže Velika zaloga različnega perila za vojake Iz čiste volne in velb'odje dlake in sicer: snežne kučme, telovniki, triko jopice, srajce in spodnje hlače, nogavice, sliperji, dokolenice, rokavice, različni šćitniki za vrat, prsa, koleni itd. Odeje iz velblodje dlake. Tetra pcrilo. Spalne vreče. Volna za pksti. Plaiči in predpasnlki za streiaice Bdečega krita« Anton Bajec umetni in trgovski vrtnar Hiuiji il.«. >. sbSutn, d » Mti|t njtgn U7 cvetlični salon samo pod Jrančo štev. 2. poleg Cevl{arsk«l« mosta. Velika zaloga sol veote?. zdelofaiie lim »snen, trakn U Zoaaaja narcSila toia«. M|a u Iraški [(sli St. 34. [ŠANA TOKR JM :EMt )nX' i LtJLJBL.iJANA Kor-&;NPKR(iA ulica ^ ' f^Fr^^-v ^jk fr, -^.j DR FR DERGANC ĐfOlliO j. lui^iui^ Kakor prizruno dobru 3i>*6 V)elo kavo, ff»ko!ado. kakao, čai. fine lifc-er;e in naiflnsiše per'vo. čevliarski reoisler ' v l^obraa!, Sradiž5e 4 I odstranjuje | Scnrja očeša tekom desetih minut. Garantira za uspeh. Izdelajje na fineHa obavala k*»kor ' tuđi prave gors^^. in ielovađskc i čevife. i *««• 610 ----- apretura sukna----- j Seie&!;urgdva 4:2. S. ^^^i^ll fcši:>?% Barska ulica 48. C. on kr. dvorni zaiožniki *%*'4 ^*^ '^3"^ K^?^ ^-2JF ^ čf9*9* J3 P?54^ ^*3^!*^ ^^ ^ t&varsie barv. Iako«7 ir& ffei'raes&v LJUBLJANA. CeniraEa: Gradec. Centrala: Gradec, Tovarne in podružnice: na Đunaiu, v Gčistingu, Trstu, —— Lju&Sjanš, Ljubnem in w Leštenđorfu» - vse vrste t>V?naiey suhe, eroa^lnc in fasadne barve, firnež, pristni kr&nfski, mavec (Gyps), olje zz pod šn strofe, ksr&s-lioejv čopžče. staklarski io mizirshi k!e] in druge v to stroho spadeloće stvari. Ceniki na razpolago! Cenlki sa raxpolr.no I ^ubljanska kreditna banka v Linliilaiii ii Delnižlca glasnica 8,000.000 fcron. u 253° Stl*itat*JCVa UllCS ŠteVa 2a Rerer»ni fond>~olčroglo^ 1^003.000 kron] ! Poslovalnica I. c. kr. avstrijske državne razredne loterije. Podružnice v Spljetu. Celovcu9 Trstu. Sarajewu. Goriei in 0el|y9 Sprefema vloge na knjjiiice in na tekočl račna, kl nišo podvržene moratorija ter |ib obrest. od dnevloge počistili Vloge proti dvomesečnl odpovedi se obrestn]e]o po 58IO. 41| 0 Kupu e in prodala srečke, ivalute n vvg&msim |2 |0:: papir o vsefe vrst po đne^nem luitzn, ?; • Za spoiDlalaosko sozsio priporoča tvrdka , Gričar & Mejač Ljubljana, Prešernova ulica št. 9 svojo bogato zalogo izgelavlieaJli illek za gospode in dečke ter roične novosti 309 i Uli za te h Me. Ceniki zastonjin franko fl.gOREC l|UBLJAHA MARIJE TERE ^ 7IJE tEJSTfl sr.« HOVfsiffel HA5PROTI KOJLt?^«'2AHl Kajnižje cene. Ljubliana, Kongresni trg št !2. 232 za sf al5ie !a "edilas sobe, salone in gespos?^^ sobe. Preprot^e, zastor'I, modrocl aa vz:^3l žlmnatl modrool, otr^lM vozižki itđ. Kajsolidnejše blago. ! a -lp* «0 €3 (--«1 ft w sa Kmetsku posojilnlco ljubljanske okolice v LjitfiU obrestajc hranilnc vloge po čistih Rezervni zakla) nad X 800.000. ^^^m 284 H /4 /0 brez odbitka rentnep davica. Ustanovljena leta 1881.