Štajerski liberalci z novo srenjsko postavo v zadregi. Našim nemškim iu slovenskim liberalcem se z nagnovano novo srenjsko postavo godi, kakor tistemu kmetiču, ki je z vozičkom in koDjičkom obtičal v blatnem klanci. Nazaj ni hotel; naprej si ni upal; rajši je v blatu ostal. Te dni seje namre5 po Štajarskem raznesla vesela novica, da iz nasnovane nove srenjske post tve ne bo nič. Deželni odbor nje ne bode prihodnemu zboru nasvetoval. Pognal jo je pod klop, to se reče: liberalni poslanci si ne upajo kmetom naložiti postave, po katerej bi se menjše srenje p o sili phale v večje srenje, katerim bi dali ime: upravne srenje (nemško na laket dolgo ime se glasi: Verwaltungsgemeinden). Iz takih večjih srenj še tedaj letos ne bode nič. Vendar 8 tem ni rečeno, da so za vselej pokopane. Strahu pred njimi smo rešeni tedaj, kedar enkrat liberalcev ne volimo za poslance. Vsi liberalni poslanci od gračkega Rechbauer-ja do ljubljanskega Vošnjaka, vsi tiščijo na posilno druženje menjsih srenj. Že lani so nam hoteli postreči s svojiml: Verwaltungsgemeiuden. Toda odložili so nje na letos. Med tem so šli prašat, kaj da o toj stvari mislijo sedanje kmetske srenje? Te so pa deželnemu odboin odgovorile, da bo liberalcem prav nepovoljno po ušesih trgalo. Skovo v s e stajerske srenje so odgovorile, da takib velikih svenj n ečejo. Rekle so, danečejo posilnega phanja menjših srenj v večje: Verwaltungsgemeinden. Posebno pa tedaj nečejo takih večjih srenj, ako še na dalej ostanejo ,,nepotrebni" okrajui zastopi ali. (Bezirksvertrettungen). Tako je odgovorila ogromna večina nemških in slovenskih srenj na Štajei-skem. Vidi se pa iz tega moč in upljiv kat. politiskih drustev, zlasti pa vrlega poslanca H e rmana, ki je o tej imenitni stvari vsem svetlo luč prižgal in piavo pot pokazal. Kako modro da so srenje cdgovorile, to ho5emo po slede&h vrsticah pojasniti. 1. Marsikdo je že tožil in sodil, da so okrajni zastopi (Bezirksveitrettungen) predraga ali celo nepotrebna naredba. Veliko sioer jako pametnih mož pravi, da so uied krnete potisnoli p r e v e 1 i k o zastopov: domača srenja, krajno šolsko svetovalstvo. dvojni, namreč cerkveni in šolski konkurenČni zastopi, okrajni zastop, okrajno Solsko svetovalstvo. Človeku bi ee lahko motilo samih zastopov in večnih volitev. In zdaj še hočejo zopet nove zastope, nove volitve! Ali še jih ni zadosti? Cemu še nove srenjske zastope potiskavati in pbati m e d sedauje srenje in med okrajne zastope (Bezirksveitiettungen ?) 2. Liberalci nam vedno godejo besede: vse za narod, omiko insvobodo. V djanju pa vendai- delajo vse po sili. Že sedanje prevelike srenje, posebno pa one, ki so bile kakemu nemškutarskemu trgu prišite, zaporedom prosijo, da jih zopet razpišejo. Za združenje pa n i h č e in nikder po celem Štajerskem ne prosi. Ali ni to znaruenje, da ljudem ni za prevelike srenje, da so jim zoperne? To pa gotovo tem ve6, ce bi po postavi bili prisiljeni v nepovoljno združenje? Sila je sploh sitna reč. Preden se nje kdo posluži, ima dobro pomisliti, kaj počenja. Da koruu silo stoiim, moram vedeti zakaj ? Zdaj pa resnično ne previdimo, zakaj bi se ena srenja, ki pridno svojo dolžnost stori, z drugo morala združiti, ker je ta nemarna in neče sama svojib mlak zagraditi, svojih apninskih jam zavoziti, podrtih mostov popraviti? Ali nimaino dovolj gospodsk, ki bi imele nemarno srenjo priganjati, da stori svojo dolžnost? Lc ne medveda iskati ondi, kder ga ni! 3. Liberalci nam ho5ejo vsiliti srenje, katere bi najmenje po 2 nvi široke in 2 dolge bile. Potem takem bi se morale po 3—6 sedanjib srenj vphati v eno vdiko srenjo. Tukaj pa nastane zclaj sledeča sitnoba: cem večja bo srenja, tem ve5 bo posla, dela, pisanja in letanja. Zato bo teško najti za takega predstojnika ali nadžupana mož, ki bi ob cnem za tako opravilo sposoben in v o 1 j e n bil. Nasledek tega bi bil ta, da bi pogosto nadžupani postali penzionirani oficirji in uraduiki, ki bi nad podložnimi župani in srenjčani udelavali in nje strahovali, kakor turski paše. Večjidel bi pa nadžupaui primorani bili si priskrbeti: v policijskih iu drugih postavah zvedenega in v uradovanji spietuega uradnika, (Beamterja). To tem bolj gotovo, ker neki vlada takim velikim srenjam namerjava še ve5 opravil izročiti in naložiti. Vsled tega bi pa si vlada bržej ko ne piihranila veljavno besedo pri postavljenji takih srenjskih uradnikov; lastila bi si pravico potijevanja. Ia tako bi nas kratkovidni liberalci prilično nebotfe posadili nazaj v Case pred letom 1848., ko je vlada grajščakom začela pošiljati: izprasane sodnike (geprtifte Ricbter.) In zdaj ni treba niti liberalae bistrouinDosti, da si nasledke tega dorjuislimo. Izpraševani in od vlade potrjeni uradnik v nadžupanijski hiši bi srenjam bil gospodar in strahonja, predstojniki in jihovi svetovalci in odborniki pa blapci in prikimavci — pravi tatermaai ali capasti dedi v koruzi, ki bi se vselej tje obrnoli, kamor bi preučeni in gnadljivi gospod srenjski uradnik pihati blagovulil. Jedro vse srenjske samostojnosti bi bilo — plačevati in sicer debelo plačevati. Za 600 fl. bi se sposoben uradaik teško dobil. Pnštejmo ie stroške za stanovanje, za kurilo, za kanclijo, in 1000 gld. ne bode na leto preveč odmerjenih. Po nasvetu liberalcev bi se na Štajerskem imelo napraviti 200 nadžupanij ; to bi pa samo za potiebne uradnike deželi naneslo 200.000 gl. novih stroškov. In kde so zdaj stroški za beriče, za kajhe, ki bi pri takih nadžupanijah potrebne bile? Kazun tega bi še ostalo plačilo sedanjib predstojnikov, ostali bi veliki stroški za okrajne zastope itd. Za božjo voljo, alj se to reče, kmetskim ljudem bremena polajšati? Tega menda ne bode noben človek veroval, ki je ove vrstice prebral. Marveč mislimo, da bo vsak prepričan, kako inodro iD panietno da so štajeiske srenje storile, ker so rekle, da takih posilnib novih srenj nečejo. Prihodnjič bodemo pojasnili, zakaj da liberalci sami temu pritrditi ne m o r e j o ali pa n e č ej o. —