'/and
rJfit&OQ...
NO. 43
Ameriška Domovi ima
AMOUCAN IN SPIRIT
IN LANO U AM OM.V
SLOVCNIAP MORNINO %
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) Tuesday, Mav 29. 1984
• XXXVI
Doma in po svetu.
PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV
ZDA poslale 400 protiletalskih raket Saudski Arabiji - Iranci zahtevajo od sosednih držav, naj ostanejo nevtralne
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Ronald Reagan je odredil, da sme ameriška vlada poslati Saudski Arabiji 400 protiletalskih raket znamke Stinger. Po veljavnem zakonu ima predsednik pravico to storiti, ko smatra, da ni časa za običajen postopek v zveznem kongresu. Kriza na območju Perzijskega zaliva je tako resno, misli Reagan, da Je njegov ukrep pravičen. Izraelska vlada je ■zjavila, da ne soglaša s pošiljanjem teh raket Saudski Arabiji, vendar ukrepu ne bo aktivno nasprotovala. Prav tako namerava Reagan pomagati Saudcem s tem, da bodo Posebna letala znamke KC-135, ki lahko oskrbujejo druga letala z gorivom sredi Poletov, na razpolago saudskim letalskim silam.
Kot kaže, v zadnjih dneh ni prišlo do novih napadov na tankerje v Perzijskem za-vu, dejstvo pa je tudi, da je trenutno v zalivu sorazmerno malo tankerjev. Iraške trdi-Ve pretekli teden, da so potopile kar do 0sem ladij v bližini Irana, niso potrjene.
Opazovalci iransko-iraške vojne sedaj Poudarjajo, da bodo Iranci v naslednjih neh začeli z veliko, morda celo odločilno L..ev?z'V0 na kopnem. Iranci namreč imajo v “nzini fronte kar do 500.000 vojakov, ki naj 1 bili pripravljeni za napad. Muslimanski erski praznik ramadan, ki se bo začel v ?etek> je, po mnenju teh opazovalcev, mo-0„n dan za začetek te ofenzive. V prejšnjih enzivah je Irancem uspelo prodreti na ira-
0	PffHdje, ni jim pa doslej uspelo, da bi ili iraško obrambno črto. Tokrat, pravi-
j° ^Pazovalci, imajo Iranci to možnost. Pa-j^'^kcga režimaSadama Husseinijabi pa e velike in za ZDA in zahodne države zelo neu80dne posledice.
ne. ,^eraj je iranski predsednik Ali Khame-
1	dejal na zasedanju iranskega parlamenta, 2j.J 0stanej° druge države na območju Per-in r C8a za^va nevtralne v vojni med Iranom teo rakom- lran ne zahteva od drugih držav ZQga območja, da aktivno pomagaju Iranu ku e,r *rak’ zabteva pa, da ne pomagajo Ira-pr ’Je rekel Khamenei. Iran ni začel vojne, tev •P08°-i za njeno ustavitev pa.je odstrani-
lraškega režima, je pripomnil.
hja v-teku 50 razna posredovalna pogaja-Us ’ 1 pa doslej še niso imela najmanjšega Pod6 3 Novost tu je aktivnost Sirije, ki sicer °bi r ^ran' ^retekh teden se je mudila na ki n U V	visoka sirijska delegacija,
s,u* ^ Povedala iranskim voditeljem, da v ara,ajo vojne med Iranom in več drugimi Podn' lrn* državami, bi bila Sirija prisiljena va ^.rat* le'te. Iran namreč ni arabska drža-Mosk'r*ka delegacija je nadaljevala pot v Sednik d- k'*er se vodja delegacije, podpred-drjCa ^‘^aat Assad - brat sirijskega samo-rov ? a^eza Assada - udeležuje pogovo- . ^voiti na^v*^*mi sovjetskimi predstavniki, je gjj3 n*’ Pravijo opazovalci v Moskvi, da iran„,Vni‘Predmet pogovorov prav iraškega vojna.
er^ |ton^no pokopan neznan vojak,
Rl je padel v vietnamski vojni
ame2ASHlNGTON, D.C. — Včeraj je bil dni pr * ^P°minski dan, tradicionalni naro-ftjigto^n*k: ^a narodnem pokopališču Ar-je bj| Je l3’*3 posebna slpvesnost, na kateri PokoD Vsern‘ vojaškimi in civilnimi častmi namskan neznan vojak, ki je padel v viet-Sednik	Glavni govornik je bil pred-
°nald Reagan, ki je poudaril, da s
to slovesnostjo ZDA nimajo namena, da bi pozabile na vietnamsko vojno, še posebno ne, da bi se več ne zanimale za usodo 2489 vojakov, ki jih še pogrešajo.
Mnogi svojci v Vietnamu oz. Indokini pogrešanih vojakov so nasprotovali pokopu neznanega vojaka iz te vojne zato, ker so bili prepričani, da bi ZDA na ta način napravile dejanski konec tej vojni. Reagan je dejal, da se bodo nadaljevala vsa mogoča prizadevanja za ugotovitev usode čimveč pogrešanih vojakov, katerih ogromna večina - soglašajo tudi svojci - je mrtvih.
Izraelska preiskava ugotovila, da sta bila
prijeta ugrabitelja avtobusa res pretepena do smrti med zasliševanjem
JERUZALEM, Izr. — Včeraj je izraelsko obrambno ministrstvo priznalo, da sta bila pretepena do smrti dva mlada Arabca, ki sta sodelovala 12. in 13. aprila letos v ugrabitvi avtobusa. Izraelski vojaki so avtobus napadli, pri tem pa na mestu ubili dva ugrabitelja, druga dva pa prijeli in odvedli. Uradno poročilo o akciji je trdilo, da so bili vsi štirje Arabci ubiti v izraelskem napadu, fotografski posnetki pa so prikazali še živa ugrabitelja, ko soju odvedli izraelski vojaki.
Obrambni minister Moše Arens je bil prisiljen odrediti preiskavo, ki je odkrila resnico. Arens je priznal, da sta bila Arabca ubita, ko -sta bila v rokah varnostnih sil in dodal; da je v teku sodni postopek zoper tiste pripadnike varnostnih sil, kis,, odgovorni za dejanje. Izraelska javnost je precej razburjena nad zadevo, ker mnogi Izraelci niso hoteli verjeti, da bi se kaj takega lahko zgodilo v državi. Drugi pa hvalijo demokratični sistem v Izraelu, da je bil dovolj močan za takšno priznanje kljub verjetnim neugodnim posledicam doma in po svetu..
Prihodnji torek primarne volitve v New Jerseyju in Kaliforniji - Mondaie in Hart
enako priljubljena - Jackson v Mehiki
LOS ANGELES, Kalif. — Prihodnji torek bodo zelo pomembne primarne volitve v New Jerseyju in Kaliforniji, prav tako v treh manjših zveznih državah. Te volitve bodo »zaključile« sezono primarnih volitev, na katerih skušajo trije še aktivni demokratski predsedniški kandidati najti dovolj podporo za strankino imenovanje na konvenciji, ki se bo začela 16. julija v San Franciscu. Po najnovejših javnih povpraševanjih, sta Walter Mondale in sen. Gary Hart skoraj enako močna, kar sicer daje določeno prednost Mondalu, ki ima veliko več delegatov kot Hart. Hart torej računa na »odprto« konvencijo, ki mu naj daje možnost za pridobivanje delegatov, ki ali še niso opredeljeni, ali ki niso več zadovoljni z Mondalom ali Jacksonom. Po pravilih demokratske stranke, imajo vsi delegati pravico glasovati za tistega kandidata, ki jim je najbolj všeč.
Jesse Jackson, ki išče podporo predvsem med črnci, ženskami, špansko govoreči-.pii in drugimi tako imenovanimi manjšinski- ■ mi skupinami, se mudi v mehiškem glavnem mestu, kjer ima sestanke z vodilnimi mehiškimi politiki. V svojih javnih nastopih v Mehiki, Jackson močno krhizira politiko predsednika Reagana do srednje Amerike, ki daje vodila celo do možnosti vojne na tem območju. Med drugim je Jackson tudi povedal, da podpira vzpostavitev rednih diplomatskih odnosov s Kubo in se je v imenu ameriškega ljudstva opsaviČil za preteklo ameriško politiko do Mehike in drugih drždv srčdnje in latinske Amerike.
Iz Clevelanda in okolice
Lep Korotanov koncert—
Preteklo soboto zvečer v SND na St. Clair Ave. je pevski zbor Korotan podal letni koncert, tokrat prvič pod vodstvom Rudija Kneza. Spored koncerta je bil dobro pripravljen, pevci in pevke pa v odlični glasbeni »formi«. Hvala za res lep slovenski večer! Lilija ima sestanek—
Dramatsko društvo Lilija ima svoj redni mesečni sestanek v ponedeljek, 4. junija, ob 8. uri zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Novi grobovi
Erna Vertocnik
Umrla je Erna Vertocnik, rojena Andrews, žena Franka, mati Nancy Greer, Franka in Randyja, 3-krat stara mati, sestra Billa, Walterja in Denny-ja. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152. cesti v četrtek, 31. maja, dopoldne ob 9.30 na pokopališče Crown Hill. Na mrtvaškem odru bo nocoj od 7. do 9. ter jutri, v sredo, popoldne od 2. do 4. in zvečer od 7. do 9.
Josephine Okleson
V	četrtek, 25. maja, popoldne je umrla 101 leto stara Josephine Okleson, rojena Ske-del v Šentjerneju, Slovenija, od koder je prišla v ZDA 1. 1912, vdova po 1. 1928 umrlem možu Petru, mati Mrs. Joseph (Anna) Balash, Angele, Ed-warda, Mrs. Kenneth (Olga) Vener, Harolda ter že pok. Petra, Josepha in Rudolpha, 11-krat stara mati, 11-krat prastara mati, sestra Marije Marc (Jug.) ter že pok. Josepha, Johna in Anne Radelf. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. danes, v torek, v cerkev Naše Gospe Pomočnice dopoldne ob 9.30 in od tam na pokopališče Vernih duš.
Diane Habat
V	petek, 25. maja, je umrla Diane Habat, rojena Kaiser, žena Edwarda J,, mati Marka, Edwarda ml., Jeffreyja, Paula, Waynea in Patricie Mulli-kin, 7-krat stara mati. Pogreb bo iz Brickmanovega pogrebnega zavoda na 21900 Euclid Ave. danes, v torek, v cerkev Marije Vnebovzete dopoldne ob 9.30 in od tam na pokopališče Vernih duš.
Alice F. Krainz
V	petek, 25. maja, je umrla Alice F. Krainz, rojena Ježek, žena Michaela, mati Ronalda in Paula, 6-krat stara mati, sestra Ceal Harper in Jewel Kar-pinski. Pogreb bo iz Brickmanovega pogrebnega zavoda danes, v torek, v cerkev sv. Pavla dopoldne.ob 9.30 in od tam na pokopališče Vernih duš. Družina bo 'hvaležna za darove v pokojničin spomin Blessed Sacrament Fathers.
Škof Smej v Clevelandu—
Danes se mudi v našem mestu mariborski pomožni škof Jože Smej. Nocoj ob sedmih bo daroval sv. mašo v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave., po maši bo pa sprejem. Pridite!
Otvoritev Slovenske pristave—
To nedeljo, 3. junija, bo začetek sezone na Slovenski pristavi. Ob 11. uri dopoldne bo sv. maša. Vabljeni vsi! Popravek—
V zadnji, petkovi A.D. smo napačno poročali o skupnem sv. obhajilu Oltarnega društva fare Marije Vnebovzete. Članice bodo imele skupno sv. obhajilo to nedeljo pri sv. maši ob 8. zjutraj, po uri molitve popoldne bo pa zadnji sestanek do jeseni. Članice vabljene. Za napako se opravičujemo.
Skupno sv. obhajilo—
Oltarno društvo fare sv. Vida bo imelo skupno sv. obhajilo to nedeljo pri sv. maši ob 8. zjutraj, popoldne ob dveh-pa sestanek v društveni sobi. Na sestanku bodo članice lahko poravnale članarino in se priglasile za romanje v Le-mont!
Dar Slovenski- šoli pri Sv. Vidu—
G. Janez Košir je daroval Slovenski šoli pri Sv. Vidu $10. Odbor staršev se mu za lepo darilo iskreno zahvaljuje.
Poletne počitnice—
Letošnje skupne počitnice osebja pri AD bodo od 23. junija do 8. julija. V tem času AD ne j)0 izhajala. Društva, ki imajo prireditve ob tem času, naj pazijo, da so poročila ot>-javljena pred našimi počitnicami, ali da so rokopisi spuščeni skozi odprtino pri vratih naše pisarne za časa naše odsotnosti.
Tiskana poročna vabila—
Tiskarna A.D. nudi izredno lepa tiskana poročna vabila. V pisarni’imamo iste kataloge, ki jih najdete v najboljših trgovinah. Naročniki A.D. pa so upravičeni kar do 20-odstotne-ga popflsta, ako naročijo vabila pri nas. Prav tako lahko vzamete katalog domov in ga pregledate. Za vso informacijo, oglasite se v pisarni ali pa pokličite na tel. 431-0628!
VREME
Pretežno oblačno in deževno danes z najvišjo temperaturo okoli 52° F. Oblačno in za ta letni čas hladno tudi jutri. Najvišja temperatura okoli 54° F. Oblačno vreme se bo nadaljeval tudi v četrtek. Možne bedo krajevne nevihte, •najvišja temperatura bo pa okoli 60° F. Za petek napovedujejo deloma sončno vreme z najvišjo temperaturo 70° F.
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland OH 44103
--------------83-------------------
AMERIŠKA DOMOVINA OSSN 0164-680X)
James V. Debevec — Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor
Published Tuesdays and Fridays except first two weeks in July and one week after Christmas
NAROČNINA:
Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za mesece Kanada in dežele izven Združenih držav:
$40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $1 5.00 za 3 mesece Petkova izdaja; $1 5.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto.
SUBSCRIPTION RATES
United States:
$28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$40.00 per year; $25.00 for 6 months; $ 1 5.00 for 3 months Fridays only: $1 5.00 per year — Canada and Foreign $20
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home,
_______6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103
No. 43	Tuesday, May 29, 1984_
Klerikalizem
Beseda klerikalizem in klerikalec je zelo pogosto na dnevnem redu v govorjeni in tiskani obliki v naši ljubi, stari domovini vse od »osvoboditve« dalje - kot sedaj štejejo čas tam tovariši, ki tako klavrno vodijo usodo naroda in domovine. Ne da bi raziskali izvor in vzroke raznih negativnih pojavov v totalitarni, partijski obliki vladanja, ki povzročajo odpor in kritiko javnosti, oblastniki enostavno likvidirajo problem z obdolžitvijo, da je nezadovoljstva kriv klerikalizem. Tega da je treba razkrinkavati in pobijati, pa bo spet vse dobro. Kajti pri njih je klerikalizem vse tisto, kar se brezpogojno ne pokori diktaturi, in kar odklanja marksistično brezbožno doktrino v nauku in praksi. Zelo enostaven boj zoper nasprotnike! A stvar ni tako enostavna.
Kaj pa pravzaprav klerikalizem je? Odgovor ni enostaven, kajti ljudje si predstavljajo ta pojav kot nekaj z različno vsebino in v izredno različnih oblikah. Poskusil bom razbistriti pojme o tem danes tako razvpitem fenomenu, kolikor mi je mogoče, in sicer o njegovi enačici med Slovenci.
Po besednem izvoru izhaja beseda iz latinske clerus, ki pomeni duhovščino; klerik je oseba, pripravljajoče se na duhovniški poklic, pa tudi taka, ki je ta poklic že prejela. Klerikalizem torej izvira iz duhovščine, ta pa predstavlja v Sloveniji učečo in odrešujočo Cerkev. Kolikor se ta Cerkev prek svoje duhovščine pri izvrševanju bogoslužnih dejanj in pri učenju verskega nauka dotakne in raztegne svoj nauk tudi na sekularna področja, ker so z božjim naukom bistveno povezana, lahko pričakuje, da ji bodo nasprotniki očitali klerikalizem, in jo pod to značko napadali.
Po mojem pojmovanju postane neko javno politično, gospodarsko ali družbeno-socialno gibanje pravi in resnični klerikalizem takrat, ko se verski element vedoma in hote izkorišča, ali pa celo zlorablja v popolnoma sekularne in profane akcije in to po določenem načrtu v določen namen. To bi bil pravi klerikalizem, ki ga velja povsem odkloniti. Morda se je kdaj pojavil tudi med Slovenci, vendar lahko z mirno vestjo sklepamo, da so bili taki pojavi redki in osamljeni.
»Naš klerikalizem je bil bolj narodne kot verske narave«, je pisatelj novega romana Vojna in revolucija, Frank Bukvič, položil v usta enemu svojih vodilnih partizanskih junakov. Jošt Žabkar v svojem odgovoru dr. Petru Urbancu (Zaliv, Trst, 1983, 1 -4) ugotavlja, da pa »škofje in velik del klera v praksi niso znali razlikovati med strankarsko (klerikalno) in narodno (slovensko) politiko. Mislili so pogosto, da je klerikalna politika ipso facto tudi narodna politika.«
Meni se zdi, da je Bukvič s svojo karakteristiko klerikalizma zadel žebelj na glavo. Slovenski klerikalizem, v kolikor najmočnejše vsenarodno gibanje od prvega katoliškega shoda 1892 do komunistične revolucije sploh smemo označevati z besedo klerikalizem, ni bil nikak versko-cer-kven pojav, marveč pristno politično gibanje, stremeče in delujoče za izboljšanje usode in za vsestranski napredek naroda, svoj program pa usmerilo po načelih Kristusovega nauka, kakor ga uči Cerkev. Po tem 90 let starem zgledu krščanskega političnega gibanja (ki je med najstarejšimi na svetu) se je ideja krščanske demokracije, zlasti po drugi svetovni vojni, razširila po vsem svetu tako, da danes internacionalna, svetovna organizacija tega gibanja (Christian Democratic World Union) zajema več kot 50 aktivnih strank širom sveta, če je to klerikalizem, pa naj bol Toda
Križ za mir - postavljen v Lemontu
CHICAGO, 111. - V nedeljo, 20. maja, so slovenski možje in fantje postavili po šmar-nični pobožnosti pred samostanom na zeleni trati nad pet metrov visok lesen križ. Imenovali ga bomo KRIŽ MIRU -postavljen v letu 1984, ki je poln nemira. Križ stoji ob poti navzgor na levi strani, viden že na glavni cesti.
Pogled nanj je kljub preprostosti lep. Križ je znamenje naše vere. Je upanje za toliko potreben mir v srcih in v svetu. Je tiha prošnja za varstvo v tegobah in nemiru sedanjega sveta.
Želja po takem križu je bila že pred leti izrečena po nekem možu-frančiškanu v Lemontu p. Fortunatu. Tekom letošnje zime je gospod pater naprosil starejšega farana pri Sv. Štefanu, naj prevzame delo in skrb za postavitev križa. Svetovna nevarnost naravnost kriči za iztreznjenje v ljudeh.
Podjetje, ki se ukvarja z lesom, je pripravilo dva obtesana trama, ki sta zahtevala nadaljnje obdelave: čakanje na izsušitev, impregniranja in mazanja razpok. Križ naj bo pripravljen do prihoda mariborskega škofa dr. Jožefa Smeja, da bo postavljenega v Lemontu blagoslovil. Križ mora biti tako pripravljen in na spodnjem delu okovan, da bo v cementnem podstavku desetletja vzdržal vlago in v trdnosti kljuboval vremenskim neprilikam in viharjem.
Večje število mož je zagrabi-
lo za delo: okovje, izkop globoke jame, cementiranje, izoblikovanje podstavka in priprava globine za namestitev. Fantje so prevzeli prevoz in nošenje težkega križa (nad 250 funtov). V nedeljo dopoldne je bil križ razstavljen pred cerkvijo sv. Štefana; pred prevozom v Lemont se je poslovil od njega v imenu faranov župnik p. Vendelin.
Izpred Romarskega doma
so v procesiji fantje najprej križ odložili pred samostansko cerkvijo, kjer ga je sprejel v varstvo v imenu samostanske družine p. Fortunat, nakar so ga odnesli do podstavka. Dvig križa je bil skrbno pripravljen in po spretnih mladih rokah kaj hitro nameščen v končni prostor. Številni gledalci so delavce nagradili z navdušenim ploskanjem. Stotera zahvala vsem!
Ana Gaber
CLEVELAND, O. - Zgodilo se je že, da je sodišče izreklo krivo sodbo in usmrtilo nedolžnega. Po smrti nedolžnega pa je prišla resnica na dan.
Z lažjo so majnika meseca nalagali slovenske mučenike na kamione v Vetrinju. Slovenski narod je verjel tujčevi hinavščini.
S petjem je šla mladina na kamione, robci so vihrali, vriski so odmevali čez Vetrinjsko polje.
Ne v Italijo, v Pliberk in Podroščico so vozili to mladino, tam je čakala smrt nanje, od tam je vlačila svoje žrtve v Teharje, St. Vid in Kočevski Rog.
Angleška hinavščina in partizanska podlost sta si podali roke.
Čas sam, ki je največji zaveznik pravice, bo nekoč pokazal vse v pravi luči. Čas teče, tisti, ki so ubijali, bi danes radi videli, da se to ni zgodilo.
nihče ga s tem imemom ne označuje, vodijo ga skoraj izključno verni laiki, kakor ga je pri nas Slovencih dolga desetletja vodil laik dr. Ivan Šušteršič, a z njim so sodelovali mnogi duhovniki.
Dejstvo močnega sodelovanja duhovščine je pri nas glavni razlog, da se je krščanske politike prijelo ime klerikalizma. A njen razvoj je popolnoma normalen. Ob času prestopa v XX. stoletje smo imeli Slovenci bore malo visoko izobraženih laiških voditeljev. Iz tujih univerz so prihajali večidel protiversko orientirani izobraženci z idejami, ki so nasprotovale krščanstvu. Ljudstvo v domovini pa je bilo globoko verno. V to široko in globoko razpoko je stopil pred več kot 100 leti slovenski duhovnik, in na narodno-kulturni in gospodarski pustinji ustvaril čudovito rast. Kje bi bil slovenski narod, danes med najbolj pismenimi in kulturno dograjenimi narodi na svetu, brez zgodovinsko dokazane dejavnosti slovenskega duhovnika?
Žabkarjeva trditev, da škofje in duhovniki v praksi niso znali razlikovati med strankarsko (klerikalno) in narodno politiko, je nesmiselna. Velika večina narodnih problemov se rešuje s političnimi strankami. Zato je katoliški shod I. 1892 sklenil ustanoviti Katoliško narodno stranko, poznejšo in sedanjo SLS, ki je na svobodnih volitvah redno dobivala absolutno večino (v Jugoslaviji vedno, razen I. 1920; na zadnjih svobodnih volitvah 1938 se je priborila vse mandate brez izjeme). Ali stranka, katere politiko odobravajo tako velike večine volivcev, sploh more delati strankarsko, ne pa narodne politike? Če se je mislilo, da je klerikalna politika ipso facto narodna politika, je bilo tako mišljenje, kljub Žabkarjev! drugačni trditvi, pravilno. Kriterij so bili volivci, ki so - narod!
Toliko klevetani »klerikalci« so izbojevali narodu I. 1918 osvoboditev izpod avstrijsko-nemškega zatiranja, ustanovili znanstveno ustanovo: Slovensko akademijo znanosti in umetnosti, da omenim le ti dve, mnogo drugih kulturnih in gospodarskih ustanov, in se dosledno in ostro borili za narodno samostojnost, a vedno na principih demokracije.
Pobalinsko zaletavanje marksističnih krogov v domovini in izven nje zoper Klerikalizem, ki ga dejansko ni in ga nikoli ni bilo, je le v to obleko zakrit boj zoper Cerkev, edino mogočno duhovno silo, ki se je komunizem resnično boji.
V tej resnici leži vsa skrivnost klerikalizma in boja proti njemu. Strah je upravičen.
L. P.
Spominska proslava na Slovenski pristavi
Podpolkovnik Oliver Brook, komandant velškega polka, je januarja t.l., ko je na televiziji BBC v Londonu pokazala dokumentarni program pod naslovom »Klagenfurt Affair«, izjavil sledeče: »Moj polk je predajal Slovence, kar me je zelo razžalostilo in 1° celo stvar sem smatral za ze o odvratno.«
Sir Frederick Bolton, leta 1945 kapitan velškega popase je na programu tako izrazi. »Kako žalostna stvar, ko smo zaprli v vagone nesrečne Ijud' in so se prikazali do sedaj s ri ti partizani, smo zaslisa« obupne krike za pomoč. Moja edinica se je odločila, da kaj takega ne more nadaljevati.«
Komentar, ki je prišel iz an gleškega zunanjega minis r stva, pa smatra vso to Ce vško afero za »veliko nap *co<<-
Torej poslati v smrt 12 tiso slovenskih domobrancev, J danes Angležem samo »ve napaka«!
Naš predsednik, F. Gru^’
je 2. aprila t.l. poslal pismo ^
naslov »Metromedia, ^nc‘<!’se katerem jih naproša, da > zanimali, ako bi bilo možno BBC program od 3. januarj Celovški aferi pokazati n ameriški televiziji. Upaj da bo uspeh ugoden.
Mesec maj je za nas Pre^ le priče Vetrinjske traged zelo važen in pomemben, dar ne smemo pozabiti, * je naš slovenski narod zai j
v letu 1945, ko so komunist^
morilci z angleško Porn ,njij pomorili, poklali in naP kraške jame in druga števdn. morišča z našimi pono junaki.	. r
Clevelandsko društvo a
torej vabi vse slove"C® bjli razlike, bodisi one, k priče Vetrinjske tragedije, diši one, ki so o Vetrinju} y Šali, da se jim. dneh 16. in 17. junij venski pristavi v Genevi, da se skupno poklonimo minu onih, ki so da^oV. en0st
ja življenja za lepšo bodočn
slovenskega naroda. ncpB Tabor,
Ameriška Domovin*1 druži Slovence po vsem svetu
Še k novi reviji Celovški Zvon
Dr. Peter Millonig je priobčil v Ameriški Domovini 28. februarja »poskus stvarne razprave o pomenu in smotru nove vseslovenske revije Celovški Zvon. Naslov članka je »Več o novi reviji Celovški Zvon«, podnaslov pa »Ne morem se pridružiti mnenju prof. Alojzija Geržiniča«.
Najpomembnejša misel v članku je ta: »... ne delajmo si nobenih utvar: kot narod smo v zamejstvu in izseljenstvu ogroženi ...« Toda pisec je s tem izrekel le del bridke resnice. Kot narod smo ogroženi tudi v »matici«, zaprti v jugoslovansko ječo narodov in zdihujoči pod komunističnim režimom. Zato bi se morali vsi povezati proti najbolj nevarnemu okupatorju, kar jih je dozdaj podjarmilo našo domovino - proti komunistični partiji. Nepopustljiv boj proti marksističnemu •naterializmu je prvi pogoj, »da bomo slovensko krščansko tradicijo ponosili v leto 2000«, kar je plemenita želja dr. Millo-"iga.
K prvemu, krajšemu del •anka, za katerega velja pod naslov, nekaj pojasnil.
Svojih pripomb o CZ niser napisal za AD, kot bi se dal razumeti iz Millonigoveg Uvoda, pač pa je uredništvo -24 kar sem mu hvaležen — pc ''zelo nekaj odstavkov iz moj fkike, ki je decembra 1983 i: a v 4. številki buenosairešk« 8a Vestnika in obsega dobri P« strani (311-316). Pripore ,am ^r- Millonigu, da jo pr< ere v celoti; šele potem b n^goč ploden pogovor o stv< j"1, ^ycdvsem upam, da mu b bra*ju celote moja ocena n i ,|Ve^ ''dozdevno razumna n da ne bo več oporekal trd ',am, za katere je v Vestnik 0v°lj dokaznega gradiva a SaJ razlage, medtem ko atkem izvlečku v AD tega i ds bi vsakogar prepr
Millonig začenja: »Uvod« a Pravi prof. Geržinič, da sl v Jma krščanstvo in vsesl« nstvo danes nezdružljiva«
Čen tt akne Millonig, p . H. del (»Krščanska i
cpmVSeslovenski zajem in S1«' str. 313-316). Ni
StavrraVim: >>CZ se tor{
Ven i14 na krščansko in v
dBnSko Stali5če- A to dvi
nes nezdružljivo.«
Mifion"1 tiSt0> kar mi P Prebral8' tAk° bi m°j Vesti^il kar mo-i1 trdi
viZ ku sledi> ne bi ra
nem^’ katerihjazl
Poten! ' ne naPisal- Gotc ^ odpadel tudi Mi
kakšn ltCk Pfotisiovno51
bi bila6 ar8umentacije, V
Ha nii,-m0ja’ pa ni- M°j{ Jer ne »očitava, d
ioni« • 11 dveb
Pii?)8 naPisal med n;
•he	Millonigov
tisern edno obt°ŽL
{et,tiosti°dpOVedal >: vrastj P° (!> zav^ 0stnef	.destrukt
k°nkreSU ali poni
!>C,„,‘loeajanj
8aPosa nteresu teg
Pri^ameznika, vet
Pa nai h°K Ci-<< Temi
V?ie C? * jda moč, n«
rjenaDr‘da >>ni nače
e danes ni ja:
katoličan (in vsak veren in razumen in pošten človek) mora zavestno sovražiti komunizem, po papeževi besedi največjo nevarnost našega časa. (Da bo jasno, še to: sovražiti komunizem, ne pa komunistov). Sodelovanje z njim more biti v trenutno, gmotno korist posameznika (pa v njegovo duhovno škodo), nikoli v prid množici.
Millonig nadaljuje: »Prof. Geržinič piše, da potrebuje slovenski svet ’’spoznanja resnice”«, in zasmehljivo dodaja: »Ne samo slovenski svet, tudi ameriški ali argentinski«. S tem me skoro prisili, da navedem iz Vestnika ves odstavek, v katerem sta h koncu citirani besedi. (Tudi tu je Millonig pomanjkljivo citiral!). Odstavek (Vestnik, str. 315) se glasi tako:
»Pridružujem se kritikom vsebine 1. številke, kateri so po Ošlakovem sporočilu ugotovili, ”da se je revija že pred izidom odmaknila od napovedane krščanske smeri in se preveč odprla vsem mogočim sodelavcem in temam, katerih krščanska narava je sporna.” In dodajam: sodelovanje z ljudmi, nad katerimi gospodari rdeči režim, ne more dolgo trajati. Ako so bili, kot čujem, pri predstavitvi CZ v Ljubljani predstavniki komunistične oblasti, pomeni to, da jim je revija s svojim krščanstvom in avtocenzuro za zdaj sprejemljiva ali celo koristna. Ne more pa taka revija biti koristna za duhovno sproščenje, za orientacijo po slovenskem svetu, za plodno ustvarjalnost. Ne more biti privlačna ne za slovenskega človeka v matici ne v zamejstvu ne v emigraciji. Tam, kjer mora biti kulturni delavec pokoren drugim silam, kot so resnica, dobrota, lepota; tam, kjer mora katoličan slediti drugim vodilom, kot so deka-log, cerkveno učiteljstvo in cerkveno vodstvo in po teh vodilih razsvetljena vest - tam ne more biti blagoslovljene dejavnosti in ne trajnih uspehov. Popuščanje v stvareh lahko dd kvečjemu trenutno kolikostno naraslost. Slovenski svet pa je potreben spoznanja in priznanja resnice. To je luč, ki mu odpira pot v svobodo.«
Kot priznavam ustanoviteljem, sodelavcem in podpornikom CZ najboljšo voljo (gl. Vestnik, str. 316), tako jo priznavam dr. Millonigu in jo gotovo on meni. Potrebno pa je, da ob spornih vprašanjih do-
bro poznamo mnenja in razloge drugega, sicer debata ne more roditi koristnih sadov.
Alojzij Geržinič
Vestnikov Lector pa k polemiki dr. Milloniga pripominja naslednje:
Pisec se najprej obregne ob Lectorjevo anonimnost. Če bi bral slovenski tisk iz svobodnega sveta, bi videl, da je več ko pol vsega, priobčevanega v njem, nepodpisano. Poglavitni vzrok za to brezimnost je na dlani: pisci se boje, da bi s svojim imenom lastne ljudi doma izpostavili preganjanju po komunističnemu režimu v SR Sloveniji. Ta ali oni med njimi, z Lectorjem vred, ima glede tega bridke izkušnje.
Dr. Millonigu se te nevarnosti ni treba bati. Lahko piše proti »zatiravski« Avstriji, katere državljan je, kar hoče, pa se ne njemu ne njegovim svojcem in sorodnikom na Koroškem ne bo zgodilo nič. Tvega kvečjemu, da ga utegne dunajska vlada kdaj odlikovati z naslovom Hofrata (dvornega svetnika), belgrajska pa mu dati diplomo o civilnem herojstvu SFRJ. Recimo po zgledu rajnega koroškega političnega prvaka dr. Joška Tischlerja.
Drugi vzrok je, da se ljudem, ki dosti objavljajo, ne da podpisovati vsake svoje tiskane besede. Ta užitek prepuščajo pismeno bolj redkobesednim, n. pr. Millonigu, ki je svoje modrovanje v Domovini kar dvakrat podkrižal z »dr.«
Iz odgovora, namenjenega prof. Geržiniču, zvemo, da je dr. Peter Millonig zdaj urednik nove »vseslovenske« in krščanske revije Celovški Zvon za Združene države. (V prvi številki je bil kot član njenega uredništva za Severno Ameriko imenovan torontski pomožni škof dr. Alojzij Ambrožič). Kar torej dr. M. piše in govori v zvezi s to publikacijo, dela to v njenem imenu, takorekoč uradno. Kot tak med drugim trdi tudi, da je krščanstvo le nekaka »religiozna omika« ter zgolj »biblična ideologija«.
Mi preprosti in nemoderni katoliški kristjani smo pa še vedno prepričani, da je krščanstvo vera, čudež božji, razodet in ohranjan po sv. pismu. Se pravi, ni zgolj ena izmed toliko tostranskih ideologij. Na primer komunizem kot bolj ali manj uresničena ideologija Marxovega Kapitala. Nezdružljivost krščanstva, na tem mestu slovenskega, s slovenskim ateističnim komunizmom, torej ne more biti protislovna, kakor to prof. Geržiniču očita učeni, a v verouku in papeških okrožnicah očitno šibko podkovani koroški doktor.
Lector ni niti z eno samo besedo osporaval literarne vrednosti, besednega umetništva ali »neovrgljivega krščanskega imperativa« v delih tržaškega pisatelja Alojza Rebula, kakor to trdi dr. M. Poudaril je le
»neovrgljivo« resnico, da večino njegovih knjig že leta izdajajo in plačujejo komunistične založbe v Ljubljani.
Celovški Zvon v načelnem uvodniku svoje prve številke svari pred »trgovci z novci«, ki da bodo prihajali zdaj na Koroško. Millonig dobro ve, da so ti možje lahko le menja-vci denarja iz rdečega templja v SRS. Prav tako ve, da »matica« ne Narodnemu svetu koroških Slovencev, ne Mohorjevi družbi, založnici Zvona, ne nikomur z Rebulom vred ne daje ničesar zgolj zaradi njihovih lepih slovenskih oči; to je, brez določenih pogojev. Kaj so posledice tega trgovanja z novci, kričeče priča upadanje slovenstva v Avstriji in Italiji.
Kulturni ustvarjavci so ljudje, obsijani z »božansko i-skro«, ki delajo, kar njihovo ime pomeni. Ustvarjajo kulturo v njenih raznolikih očitova-njih: v poeziji in prozi, lepoti besede; v podobi, lepoti oblikovanja v barvi in kamnu; v glasbi, lepoti in skladju pevne-ga zvoka; na odru, v sestavu slušne, vidne in gibne lepote.
Toda brez kulturnih funkcionarjev, ki to duhovno snovanje tvarno omogočajo ter v uresničevanju organizirajo, bi ustvarjavci svojega poslanstva ne mogli izpolnjevati. Zaradi tega je vloga drugih prav tako vsake cene vredna kakor prizadevanja prvih. Te cene in pomena ni Lector dr. Vosperniku, glavnemu uredniku Zvona, z ničimer odrekel.
Niso pa kulturni ustvarjavci ljudje, ki so si sami pripisali zgolj »gotovo serioznost in ki znajo postavljati stavke, kakor to poudarja dr. Millonig, eden od njih.
Njegovi nepoučenosti ter iz nje izvirajočemu prepričanju, da je na svetu res le tisto, za kar ve on, je treba pripisati tudi trditev, da naša emigracija v svetu ni bila doslej sposobna roditi vseslovenske revije, kakršna je baje v vsej naši zgodovini šele Celovški Zvon. Taka revija je Meddobje, ki jo že dve desetletji izdaja Slovenska kulturna akcija v Buenos Airesu, in to brez kakršne koli javne, zlasti ne »matične« podpore ter ob zastonjskem ustvarjavnem garanju svojih sodelavcev s križem svobodnega sveta.
Meddobje in Glas SKA sta bila in sta še odprta tudi avtorjem iz SR Slovenije. Nekateri, na primer pokojni pesnik Karl Truhlar, so si upali vanjo pisati z imenom, nekateri, kakor rajni pisatelj Stanko Majcen, s psevdonimom. Če si drugi, bolj ali manj uradni »kulturniki« iz domovine tega niso drznili, je njihova stvar, ne pa krivda Meddobja. Priporočam ameriškemu uredniku Zvona, naj o dolgoletnem obstanku in pomenu te argentinske revije zve kaj več iz druge številke svoje lastne, stran 122-125, marec 1984.
Millonig tudi ne odgovori na pripombe o pomanjkljivosti v Zvonovem poudarjanju potrebe po kontinuiteti za slo-
vensko kulturo. Kontinuiteta, nepretrganost, pomeni logično nadaljevanje pravega kulturnega ustvarjanja iz preteklosti ter ohranjanje vseh pomembnih dosežkov v njem, ne glede na to, kdo jih je dal. Nova celovška »vseslovenska« revija načelo take nepretrganosti krši, saj šteje med svoja zakonita prednika le Stritarjev liberalni dunajski in za njim še Ljubljanski Zvon, čeprav je ta zadnja leta izhajanja pod urednikoma Tonetom Seliškarjem in Jušem Kozakom zavil na neslovenski komunistični tir.
V tej svojevrstni skrbi za kontinuiteto pa »vseslovenski« in krščanski Celovški Zvon povsem prezre katoliški Dom in svet, ki je začel izhajati leta 1888, sedem let po Ljubljanskem Zvonu. Že med prvo svetovno vojno, zlasti pa med njo in drugo, se je razvil v vodilno slovensko literarno-umetnost-no revijo, ki je po kakovosti, modernosti in vrednosti sodelavcev daleč prekašala druge. Ostala je to do konca v letu 1945, ko je zadnje čase pred njim v njej blestel med drugimi najprej živi, nato po bratovski roki sežgani France Balantič.
Prav Meddobje je po duhovni naravnanosti in po slovesu svojih začetnih sodelavcev postalo vreden naslednik Doma in sveta. Za kontinuiteto med njima je dajal poroštvo dolgoletni urednik obeh, dr. Tine Debeljak. Kot nadaljevavca Doma in sveta so novo revijo sprejeli vsi svobodni Slovenci, a marsikdo tudi med nesvobodnimi - razen, kakor kaže, Korošci. Njihov Zvon ne prvega ne druge ne sprejme v slovensko nepretrganost, najbrž zaradi njunega katolištva, ker se nista dala »pokristjaniti« po Edvardu Kocbeku in po njegovem pogorelem teološkem in političnem krščanskem socializmu, ki ga kot svojo »tretjo pot« oznanja nova celovška revija.
Namesto zavrtega prerekanja z njenimi kritiki bi dr. Millonig storil prav in pametno, če bi povedal, ali, in v koliko, drži govorica, kaj je on glede Zvona odgovoril nekomu v Ameriki. Na vprašanje, ali bodo med sodelavce revije sprejeti tudi svobodni slovenski ustvarjavci, ki režimu v domovini politično niso pogodu, naj bi bil mladi urednik dejal: ne, ker bi potem ne mogli pisati vanjo »kulturniki« iz SR Slovenije; Zvon ne bi smel prihajati tja, se tam prodajati, nabirati naročnikov ter imeti svojega urednika v Ljubljani; in iz »matice« ne bi pritekla podpora, brez katere list ne bo mogel izhajati.
Tako Millonigovo pojasnilo bi končno le razodelo, »proti« komu in čemu njegova revija ne bo smela biti, ter »Za« kaj in koga bo lahko. Načelni uvodnik v njeni prvi številki namreč tega »proti« in tega »za« ne opredeli kaj natančneje. To seveda braice zavaja v različna upravičena in neupravičena ugibanja. T _fnr
Stari Slovani in Veneti	J. Š.
f
Kdo so bili »staroselci«?
V.
Retoromanska Švica ima še zlasti veliko slovenskim podobnih krajevnih in ledinskih imen. Že sam kanton Grisun (Graubiinden) naj bi po dr. Tumi nosil ime po izrazu »griž«, ki pomeni drobir, kot ga najdemo na melinah gora. (Na Tolminskem izgovajajo besedo kot »grič«; ta drobir trebijo iz lazov in ga vsipajo v kako grmovje na kraju.)
Najpomembnejši del retoro-romanske Švice je dolina En-gadin, ki jo obdajajo visoki tri tisočaki. Skoraj vsi ti nosijo naziv »Piz« v prvem delu imena. Izraz, ki se drugod po Alpah pojavlja kot »Pic« in »Pizzo« odgovarja slovenskemu izrazu »špik«- Naj navedemo nekaj teh imen špikov: Piz Bernina (4049 m), Piz Buin (3312 m), Piz Platta (3392 m), Piz Pisoc (3174 m), Piz Li-schanna (3106 m), Piz Kesch (3418 m), .itn. V lombardskih Alpah so Pizzo Stella (3163 m), Pizzo Redorta (3073 m)... V pogorju Bernina naletimo tudi na vrhove M. Korwatsch (3458 m), Piz Led (3090 m), Piz Scerscen (3598 m), Grasta-gužza (3872 m). Nad krajem Klosters pri Davosu je Cot-schna (ali (Šotschna 2267 m). Val Tasna (Tesna), ki se končuje v Val Urschaj (Vršaj), obdaja od zahodne strani gorovje z vrhom Piz Cotschen (3030 m), z vzhodne pa pogorje z vrhom Piz Champatsch (2957 m).
Pod vrhom Mont Korwatsch je v dolini znano zimovišče Sil-vaplana, ki ima v imenu sestavni izraz »plana«, star slovenski izraz za plani, odprti svet v gorah. Pogosto se pojavlja tudi oblika »planja«, tako da tudi našemu Krnu (2245 m) pravijo domačini kar Vrh planje. V švicarskem pogorju Ra-tikon se nahaja vrh Schesapla-na (2965 m), še številnejše pa so plane v Valiških Alpah v zahodnem delu Švice: Plan de 1’Aiguille (2203 m), Planpraz (2062 m)... Tu je tudi Grand Gollianz (3204 m). Nadrobne raziskave odkrijejo še številne primere. Romanščina oz. reto-roromanščina ali »romanč«, kot ji pravijo domačini, je še polno sledov jezika predrim-skega prebivalstva; podobno tudi francoščina v Švici, pa tudi dolomitska ladinščina in furlanščina. Bolj pa je prekrila prvotni jezik že alemanščina (v Švici in na Predarlskem) ter bavarščina (na Tirolskem in v Avstriji), ki je sledila roman-ščini. Obe, alemanščina ter bavarščina, sta danes parečji nemščine.
Pa tudi tam, kjer sta prevladali in se širijo danes nemško govoreči predeli ‘Alp, pogosto klijejo na dan stara imena, poleg »rovtov«, »trebežev« in
»polj« ter drugih je precej pogosto tudi »selo«. V nemških oznakah se pojavlja kot »Zeli«, kar prihaja od slovenskega »iz Sel«; sklon torej, ki so ga nemški naseljenci največkrat slišali in po njej priredili svoj naziv. Na Koroškem je ta nemški naziv ostal za Sele pod Karavankami, za Selo pri Gospe Sveti in za Selo ob Glini. Najdemo pa ga tudi na Sol-nograškem, kjer po zgodovinskih domnevah Slovencev ni bilo. To je Zell am See v dolini Pinzgau; in celo na Tirolskem - Sell am Ziller v istoimenski dolini. Na zgornjem Štajerskem pa je znana božja pot Mariazell, kar je pogrešeno prevedeno v »Marijino Celje«. In zdi se, da samo mesto Celje, v rimskem času Celeia, ni nič drugega kot prastaro Selo oz. Sela. V slovenščini pomeni danes selo naselje, manjše od vasi, vendar še samostojno, medtem ko zaselek pripada vasi. Pod Solnogradom je ozka soteska, ki nosi ime Lueg, kar je samo narečna izgovarjava za »log«.
V	Tirolah pelje od Merana do prevala Resia (Reschenpass 1504 m) v Engadin lepa gorska dolina imenovana Vintschgau. To ime je samo okrajšava za »Windischgau«, kot ugotavljajo pisci (npr. Pinzinger, »Die alteste Gesch. des bair. osterr. Volksstamms«). Nemška beseda »Gau« pomeni predel, pokrajino, medtem ko je »windisch« stara nemška o-znaka za slovenski. Je bila omenjena dolina slovenska?
V	francosko govorečem predelu kantona Valais (nem. Wallis) leži večji kraj oz. manjše mesto z imenom Sion (nem. Sitten), za katerega se pojavlja v starih zapisih tudi naziv Sedun flat. Sedunum). Besedna oblika, ke je v zvezi z našim Sed-, npr. narečno Sedlo za Selo. V Letopisu Sloven. Matice (1874 str. 160) navaja D. Trstenjak, da naj bi v kraju Anniviers blizu Siona še v 'preteklem stoletju bivali, skaženi slovenski ostanku
V	eni od stranskih dolin blizu Siona se nahaja tudi gorski kraj Evolene s francosko govorečim, prebivalstvom. Kot mi je zatrdil zpanec, ki je tam doma, imajo tudi oni v svojem narečju izraz »tasa« in pomeni isto kot pri nas na Tolminskem, skladovnico drv.’
Odkod vse to? Vse skupaj se res kaj malo sklada z zgodovinsko domnevo o naselitvi Slovanov v zahodne Alpe, kot so jo izdelali in zacementirali v' zgodovinopisje nemški pisci. Po njih se zgledujejo.tudi naši in mehanično ponavljajo za-* pleteno sestavljene zgodbe o prazgodovinskih Keltih in Ili-
rih, v najboljšem primeru o »staroselcih« (?), od katerih naj bi pač Slovenci ob naselitvi prevzeli tehniko pastirstva, mlekarstva in poljedelstva oz. prastaro socialno zgradbo vasi.
Dr. Tuma seveda odklanja takšna nemška tolmačenja. V obširnejšem spisu »Naše planine« (Jadranski almanah. Trst 1924 ter Gospodarska čitanka, Gorica 1925) pravi:
Goriške planine pa so o-hranile svoj slovenski značaj čist, vsi izrazi so pristni in bogati, dočim so nemški in ladinski ubogi in često zajeti iz slovenskega: Sirte za sirotko, Dose za dežo, Spriess za prosnico, Schotten za skuto, Schment za smetano, Bon-grad za pregrad, Kaše za ca-seus in ta je iz kvas. Ladinski sir, sič, seuette in latt zerv so očitno slovenska sirotka, seč, skuta, čmrljevo mleko. Tako naj ima slovenski pastir zavest, da je na tej zemlji njegova kultura prva.
Potemtakem naj bi bili prav Slovenci prvotni prebivalci našega gorskega sveta, prav tako Norika (današnje Avstrije), predrimske Venecije (danes Benečija), vse tja do Recije (današnje Švice)? Kelti, o katerih poročajo zgodovinski viri, so morali kakor pravi dr. Tuma, res prebivati le po gradiščih in utrjenih seliščih, ker nam niso zapustili skorajda nobenih krajevnih in še manj ledinskih imen. In to kljub temu, da pod vplivom zgodovinopisja razni jezikoslovci in krajepisci poskušajo na vse mogoče načine vsej tej številni imenski zapuščini nadeti keltsko obleko. Toda, kdo naj bi bili potem prastanovalci, katerih jezik je moral biti našemu slovenskemu tako zelo podoben?
Enciklopedija za deželo Furlanijo - Primorsko navaja pod geslom »Trieste« (Trst) podatek, da se je mesto imenovalo v rimskem času »Terge-ste«. Ta rimski naziv pa je prevzet od starejšega »Terg«, ko se je mesto imenovalo pod Veneti. Ti.so bili ljudstvo, ki je pred Rimljani bivalo v severozahodni Italiji, na ozemlju • današnje* Benečije.
Ime »Terg« popolnoma sovpada s slovenskim »trg« in se pridružuje drugim krajevnim in ledinskim imenom po Furlaniji in Benečiji ter drugod,* za katera ne more veljati domneva, da so bila naseljena s slovenskim življem šele v času o-•glejskih patriarhov. Isto kot za Trst bi veljalo tudi za mesta »Grado (Gradež) sredi lagun in mogoče celo za »Jesolo«; prvi odgovarja ponjenu »grad«, drugi pa bi ustrezal pomenu naše besede »jež«.-
Ne bi se hotel spuščati v jezikoslovna razglabljanja, toda množica vseh teh imen in njihova* podobnost s slovenščino je le prevelika, da bi jo bilo mogoče preprosto zanemariti kot nepomembno okoliščino.
•Seveda pa iz jezikovnih sorodnosti, ne gre delati prenagljenih sklepov, saj so narodi večkrat menjavali svoj jezik in kulturo, izginjali in znova na-
stajali. Langobardskih, herul-skih, gotskih in še kakih potomcev v današnji Italiji ne bi mogli imeti kar za naslednike starih Rimljanov, čeprav so prevzeli romansko govorico in velik del latinske kulture. Žal pa se danes pod vplivov nacionalizmov iz polpreteklosti večinoma istoveti jezik in rod posameznih ljudstev, kar je navadno zgrešeno.
Kdo so bili Veneti?
V letopisih Slovenske Matice 1870, 1871, 1874 in 1875 ter v knjižici »Slovanski elementi v venetščini« (1874) navaja D. Trstenjak številno izrazje benečanskega, patavskega (pa-dovanskega) ter mantovanske-ga narečja ter ga primerja s podobnimi besednimi koreni ter njih pomeni v slovanskih jezikih. Omenja nadalje še več grških in rimskih piscev, ki omenjajo Venete in njih naselitev na evrazijskem prostoru. Na podlagi poročil starih piscev in novejših raziskovalcev lahko na kratko takole prikažemo njihovo zgodovinsko poreklo. Ni nujno, da je popolnoma točno, zadostuje pa, tudi če le približno odgovarja stvarnosti.
Pradomovina Venetov naj bi bilo območje današnjega Irana (Perzije), Armenije in severnega predela Male Azije tkm. Paflagonije. Ljudstvo tega ozemlja se je imenovalo Arja, kar naj bi odgovarjalo pomenu časten ali slaven. Ime Arja naj bi se skrivalo še danes v imenu Iran. Stari Tračani, ki so bili s tem ljudstvom sorodni, naj bi svojo zemljo imenovali »arja«. (Pomen, ki je najbrž izvirnejši kot pa pojem časten oz. slaven.)
Grški pisec Arrian poroča, da so začeli Veneti zapuščati svojo pradomovino zaradi hudih bojev z bližnjimi Asirci že okrog leta dva tisoč pred Kr. Njih prvi izseljenski val (arijanski) da je bil usmerjen v severno Indijo, drugi (indo-evropejski) pa v Evropo. Seveda naj bi to preseljevanje trajalo stoletja.
Med Indoevropejci - da jih tako imenujemo - so bili štirje selitveni tokovi. Prvi keltski je segel do Galije in Hispanije; drugi grekoitalski se je usmeril v Grčijo in južno Italijo ter se tukaj, ločeno razvijal; tretji tok, germanski se je usmeril k Severnemu morju in v Skandirtavijo; četrti tok, slovanski, pa je prišel na območje vzhodne Evrope do Baltskega morja in od tod po morju segel do današnje Bretanje. Ta slovanski naselitveni tok je istoveten z venetskim.
Na območje Alp in prialp-skih ravnin so se priselili Veneti iz Paflagonije. Prihiteli so -‘bili na po.moč že oblegani Troji (1193 - 1184 pr. Kr.), o čemer poroča že.Homer. Isto navaja tudi Tit Livij, pa tudi Ptojomej in Strabon. Po padcu Troje so sa paflagon-ski Veneti sprva naseljli v Trakiji za kakih dve Sto let, zatem pa prispeli na tukajšnje območje in segali vse do Bodenskega jjezerb', ki se je
po njih imenovalo »lacus Ve-neticus«, kot omenja že Pto-lomej.
Če je ta prikaz indoevropej-skih ljudstev vsaj približno pravilen, potem zadobijo svoj širši pomen tudi raziskave o starih Slovanih, le daje treba s tem misliti na številna ljudstva z dokaj različno omiko, brez naivnih predstav o kaki krvni sorodnosti in podobnih pojmih, ki jih je spočela romantika prejšnjega stoletja.
Tudi preučevanja, ki sta jih opravila Ivan Rebec (»Ali so bili Etruščani Slovani?«) ter Anton Berlot (»Raseni so spregovorili«), priobčena v tedniku »Itd« (Ljubljana, november 1976 - marec 1977) imajo svoj pomen; seveda pa ne smemo istovetiti Etruščanov s starimi Slovani, tudi če je Anton Berlot razvozlal etruščanske napise na jezikovni podlagi slovanskih jezikov, ker gre pri tem samo za jezikovno vprašanje in ne tudi za antropološko ter druge potrebne študije, (konec prihodnji torek)
MALI OGLASI
LASTNIK PRODAJA
Bungalov, v fari sv. Kristine. Pokličite 731-1199 po 6h zv.
(43)
Two Houses for Sale On E. 72 St. - 1 single with garage. 1 two-family with garage. Both in good condition on same street.
391-6279
(43-46)
2	Apts, for Rent 3216 Payne Ave. Furnished apt. up; unfurnished down-Married couple or 1 femal®-
771-6492.
(40-43)
Apt. for Rent St. Vitus area. 1 383-8314 after 6 p.m.
bdrrri.
(40-43)
FOR RENT OR SALE
OFF E. 185 St. Single home, 3 bedrms, sma1 family preferred; no pet8-For apt. call owner 261-1109
Rooms for Rent Grovewood area 1 bdrm suite in upstairs double. Newly decorated-Call 731-1860
(42-43)
FOR RENT *.
4 room apartment, new Y
decorated. — 361-0566
(42-43)
Apt. for rent 3 rooms, E. 61 St.
Call 881-1536
(40-43)
For Sale	.
9 furnished apartments ■
* Hglfywood, Fla. Good .* come.* For more inform* tion call 486-7451.	^qj&)
i 1 ii i| ii ii i j !| ;| ii r):! ;I ;i .M r. .^! ;l II .I II it:i ;l1
Kanadska Domovina
Iz slovenskega Toronta
ZA BOLJŠE RAZUMEVANJE
Bližamo se mesecu juniju, bo slovenskih vernih duš an. 39 let bo že preteklo od bi. ko so se na Slovenskem zmagovalci umaknili premaganemu komunizmu v lepem pla-n osvobodilne fronte. 39 let
0	že od dni velike izdaje na etrinjskem polju. Čudno se
z '> kako hitro minevajo leta ln kako hitro gredo v zaton P°zabe dogodki, ki so pripe-
1	1 na Slovenskem do strahot Pomladi 1945. Še bolj pa se ndimo, kako je v tej dobi a ° mnogo ljudi moglo tako etneljito spremeniti svoje miš-ienJe glede protikomunistične 0rbe na Slovenskem, da so ancs potrebna javna »izpra-vanja vesti«, ko vendar svetega obračuna s komuni-
°nt še ni. Naj sledeči članek ma^° razJasni pojave, ki navadni zemljan težko razume.
nec^^01*8^1 ^raser> Amerika-se t’-*6 SVetovna avtoriteta, kar met1 6 *COmunisti2nih zmot in Lani je imel govor, v iz pre!^ ■i6 Pokazal na »zmote usije«, ki so se razširile ne s, °po svetu, ampak tudi v
'banizm1' Cerkvi' Napad k°'
1 it[er 21114 na vrste katoliškega
I zakf- nam Pomaga razumeti,
Hus^' Pape^ ne more posvetiti
' Mari* brezmadežnemu srcu
tin, Jlnemu. kot to zahteva fa-
Ijjjjji^P^roiilo. Takole pravi
f...&°k za nerazumevanje
j ’pa pr*tem ne ni ° dovolj, da Cerk -l0,f8a sveta, a je
erkev •	F« »V
POStan m SiCer na ta 1 dje J0 visoki ceri WCek> škofijske cije. m del predstraž
Cerk^6^ n,a irenutno stanj« V *adniikam potrjuje. da se tc r^niCi d nek;aj desetletjih \
Se je vV>°ii nered v Cerkv Hoj _ n° bolj širil in množi žNov° drUgem Vat- koncilu se ;elnski zapiski kažejo 0Pi, vpn^e*° Pred konci’ tcth, j .41 je bistvo nereda ' Hote v Jp ^Usiji nspelo širit •Hi sv . erkvi predvsem pc ]ekusiiie 0vni vojni. Ta vojm % eVr Pripo.mogla, da je po sii^ p$ki .velikan in sveto
Sh^COskih zvezah (Thi ] Hran • 0nne9tions.) Jeai (H lgj.Je v dveh knjigah ži li»Hoskn Pokazal, kako s< X ^erkev (najstarejši ■ iiHainr, • in njeno inte 1i'A°n'°«J=.alSra.osvo 'n j0 ^roodernisti,. Id s< , kaj; Proti-antikomunisti.
^ v TilUh’ Wiltgen-a »Re. r°« opisuje^ kaki
so neomodernisti prebrisani uravnavali v svojo korist II. Vat. koncil, ko so bili francoski proti-antikomunistični prelati v zvezi z naprednimi prelati iz Nemčije in Holandske. Ti so dosegli, da je bil glavni predlagatelj na koncilu francoski kardinal Achile Lienart. Ta je dosegel prvo zmago na koncilu in njega poznejše izrabljanje. Moč teh proti-antikomunistov je bila vidna v sledečem dejstvu.
450 cerkvenih očetov, ki so predstavljali 86 dežel, je zahtevalo, da koncil ponovno potrdi vse cerkvene nauke glede komunizma. Ta podpisana resolucija pa je neznano kam »izginila«. Zadržal jo je francoski škof iz Lille msgr. Achile Glorieux in tako koncil o njej ni razpravljal.
Rusi na koncilu. Na koncil so bili povabljeni tudi opazovalci iz Rusije. Ti so pa smeli priti samo pod pogojem, da koncil ne bo napadal komunizma. Kakor v potrdilo tega in kot razlago, zakaj resolucija 450 očetov ni prišla na dnevni red koncila, je bila med prvimi liturgičnimi spremembami 26. septembra 1964 odpravljena molitev po maši, ki jo je vpeljal papež Leon XIII. k sv. nadangelu Mihaelu in prav tako molitev papeža Pia XI. za spreobrnitev Rusije.
Zakaj II. Vatikanski koncil ni posvetil Rusiji brezmadežnemu srcu Marijinemu? Iz-gleda, da je bilo izrecno zagotovljeno, da koncil ne bo prilika za polemiko proti komunizmu. Zato ni prišla na dnevni red zahteva 450 škofov, zato so bile odpravljene molitve po vsaki maši za pomoč nadangela Mihaela in za spreobrnjenje Rusije in zato je papež Pavel VI. posvetil na koncilu brezmadežnemu srcu Marijinemu samo svet brez omembe Rusije.
Po II. Vat. kčncilu so Cerkev postoponja prevzemali rta vseh mogočih položajih proti-antikomunistr, ki so zagrizeni neomodernisti.
Ko so bile odpravljene molitvene prošnje k sv. Mihaelu (»bodi nam v pomoč zoper zlobnost in zalezovanje hudega duha...«) in ko ni bilo včc prošenj k nebeški Kraljici za spreobrnjenje Rusije, se ne smemo čutiti, da je Rusija začela širiti svoje zmote takoj po koncilu in sicer po Cerkvi s t.zv. Liberation theology, kar je- v bistvu revolucionarni marksizem, z odpravo katoli-. škega katekizma, kar vse je počela pokoncilska mafija neomodernistov, proti-antiko-munistoV.
Kako ti elementi obvladujejo pokoncilsko Cerkev se vidi v dejstvu, da je v francoskem raisalu iz leta 1983 spomin ha 100-letnico smrti Karla Manca,
kot priznanje za njegov dopri-nost k »human science«, s pomočjo marksistične družbe-no-ekonomske analize.
Da se je porušil katoliški red v Cerkvi jasno kaže sprememba razmerja med Cerkvijo in svetom. Pred II. Vat. koncilom je bil odpor proti komunizmu zasidran predvsem v kat. Cerkvi in v cerkvenih ljudeh. Danes pa odpor proti komunizmu mora računati na toliko zaprek ravno pri katoliških ljudeh in celo hierarhiji. Koliko jih je postalo avantgarda revolucije, ko propagirajo »liberation theology«, enostransko razorožitev in podobno. Danes prevladuje v svetu mnenje, da ni največji sovražnik svobode in človečanskih pravic Gulag in sovjetski komunizem, ampak vse protikomunistične vlade in gibanja, ki skušajo braniti človeštvo pred po komunistih organizirano notranjo napadalnostjo.
Najbolj žalostno ali pa smeha vredno pa je, da živimo v času, ko je po svetu že na milijone ljudi, ki so nad komunizma razočarani in da tudi v sami ZSSR nihče več ne jemlje komunizma resno, pa je še toliko t.zv. progresivnih teologov in kat. intelektualcev s kle-rom vred, za katere je marksizem pravi opij. Ni pa, da bi obupali.
(Po The Fatima Crusader) (Prir. Por.)
Duhovnik Franc Dolinar - Pokopan na slovenski zemlji
Ne spomnim se, da bi kje bral o pogrebu pok. Franceta Dolinarja, ki je lani umrl v Rimu. Njegova želja je bila, da bi počival v slovenski zemlji. Sorodniki so ga želeli prepeljati domov, da bi bil pokopan v bližini svojih staršev. Zato so mrtvega prepeljali v Gorico, kjer je čakal, da bo komunističen režim v samem Beogradu milostno dovolil, da ga pokopljejo ria ljubljanskih Žalah. Toda režim se je.ustra-šil še mrtvega in ni dovolil, da bi mrtvo truplo zavednega kristjana in ponosnega Slovenca Franceta Dolinarja prekoračilo mejo in dobilo zadnje počivališče v zemlji, ki jo je duhovnik Dolinar ljubil do zadnjega diha.
Ker uradna domovina ni sprejela trupla pokojnega, so ga pokopali 15. marca 1984 v Sovodnjah pri Gorici. Pogreb je vodil škof .Stanko Lenič, ki je tudi opravil sv. mašo ob asistenci duhovnikov iz Gorice, med katerimi je bil tudi dr. Kazimir Humar. Na koru so . pokojnemu prepevali pevci. Krsto so nosili'možje, fantje pa so jo sprtmljali s* prižganimi svečami. Bila je lepa, prisr-
čna pogrebna svečanost in »ena se njemu je želja spomnila, v zemlji domači mu truplo leži«.
Por.
Olimpijske igre - Prilika za špijonažo
Amerikanci bi morali biti zadovoljni in srečni, da so Sovjeti in njihovi sateliti odpovedali udeležbo na olimpijskih igrrah v Los Angeles. Trenutno je sovjetskim časnikarjem prepovedano potovati po Ameriki. Za časa olimpijskih iger so Amerikanci nameravali to prepoved ukiniti. In v tem primeru bi mogli Sovjeti nabrati obilico potrebnih in tajnih informacij, zlasti takih glede visoke tehnike. V Ameriko bi namreč prišlo 25 polnih letal časnikarjev in turistov na igre, ki bodo v Los Angelesu. Od teh bi bilo najmanj 75% članov KGB s posebnimi nalogami, kako in kje špijonirati. V pristanišču Los Angeles pa bi se usidrala sovjetska ladja, na kateri bi bil poveljniški stan za vso špijonsko operacijo.
Vse to je povedal Shuman-Yuri Bezmenov, ki je bil sam agent KGB, čeprav je bila njegova služba na zunaj urednik Novosti Press Agency, pa je leta 1970 pobegnil na zahod.
Možno je, da Sovjeti z odpovedjo na igrah hočejo prisiliti Amerikance, da odpravijo prepoved gibanja po Ameriki sovjetskim časnikarjem?
Nova francoska morala
Francoski časopisi so se zadnje čase zelo razpisali o poročilu, ki ga je izdal Socialno-Ekonomski Svet. Poročilo govori o posledicah, ki jih ima trenutno juridično, socialno in finančno stanje na zakonski
agaseaaacceeacaaagaaeaasac««
Kanadski rojaki! Poročajte o društvenih in osebnih novicah v Ameriški Domovini! -
stan. Poročilo je napisala Eve-lyne Sullerot.
V zadnjih 10 letih se plazi skozi Francijo tiha revolucija. Ena tretjina Francozov se ne bo nikdar poročila, druga tretjina bo imela eno ali več ločitev.
Davčni sistem je danes v Franciji naklonjen neporočenim in ločenim. Dohodki pomagajo koruznikom bolj kot družinskim enotam. Socialno zavarovanje daje večjo varnost dvoženstvu kot stabilnosti družine. Vse to pomeni, da so zakonski otroci tisti, ki so najbolj prizadeti.
Poročilo pokaže, kako so bili Francozi potegnjeni v to novo socialno moralo, ki navaja ljudi, da se branijo zakona in otrok. To novo moralo propagira francoska socialistična stranka, ki ima v svojem programu odpravo družine in ustanovitev brezbožnega totalitarnega režima, podobnega komunizmu.
Ljudi je danes naravnost obsedla skrb za socialno varnost, tako, da se nekateri nočejo poročiti, ker jim zakon nudi davčne olajšave, če ostanejo samski. Toda to ni samo bežen pojav, je problem današnje družbe. Statistike povedo, da je bilo v zadnjih 10 letih 100.000 manj porok. Procent samskih se je dvignil od 10% pred 10 leti na 30%. Razporo-ke položaj še poslabšajo. Pred 10 leti je bilo 10% vseh zakonov ločenih. Danes je samo v Parizu 50% ločenih zakonov. Število nezakonskih otrok je porastlo od 6% na 14,5% v obdobju zadnjih 10 let.
Če bo šlo v tem pravcu naprej, bo družina v Franciji izginila. Socialistični zakoni temu stanju ne samo ne nasprotujejo, ampak ga celo favorizirajo. Mitterand in njegov režim si prizadeva uničiti družino in vpeljati totalitaren režim.
(Po TPF Newsletter) (prir. Por.)
T.K. General Contractors, Inc.
Predelujemo kuhinje, kopalnice, delamo strehe, »driveways«, nove garaže in vsa potrebna gradbena dela na hišah ali poslovnih stavbah. Hiše barvamo zunaj in znotraj In tapeciramo. Zidamo tudi nove hiše in poslovne stavbe.
- Vprašajte za brezplačen predračuni -
- 831-6430 -
Grdina Pogrebna Zavoda
531-6300	. 17010 Lake Shore BIvd.
431-2088	1053 E. 62nd St.
• . •
Grdina Trgovina
S Pohištvom 531-1235	15301 Waterloo Rd.
KOLEDAR
PRIREDITEV
V »Koledar« pridejo prireditve društev in drugih organizacij, ki objavljajo v »Imeniku društev« vsak mesec. Vključene so tudi prireditve, ki so v urednikovem mnenju koristne za našo skupnost.
JUNIJ
3.	- Otvoritev Slovenske pristave.
16. in 17. - Tabor DSPB
Cleveland poda spominsko proslavo za vse pobite slovenske domobrance, četnike in vse žrtve komunistične revolucije, na Orlovem vrhu Slovenske pristave.
23.	in 24. — St. Ciair Hunting and Rifle Club prireja strelske tekme na glinaste golobe na lovski farmi, 6599 Ravenna Rd.
24.	- Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski pristavi.
24. - S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi prvi piknik v Triglavskem parku.
30. - Slomškov krožek priredi romanje v Lemont.
JULIJ
8.	- Misijonska Znamkarska Akcija ima piknik na Slovenski pristavi.
13., 14. in 15. - Poletni festival pri Sv. Vidu.
22.	- M.Z.A. krožek, Milwaukee, Wis. priredi misijonski piknik v Triglavskem parku.
29. - Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi.
AVGUST
12. - Belokranjski klub priredi piknik na Slovenski pristavi. Igra Toni Klepec orkester.
19.	— ADZ priredi »Družinski
dan« na svojem letovišču v Le-royju, Ohio.
19. - S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi drugi piknik v Triglavskem parku.
SEPTEMBER
9.	- ADZ priredi »Pečenje školjk in stejkov« na svojem letovišču v Leroyju, Ohio.
15.	- Slovenska folklorna skupina Kres priredi program slovenskih narodnih in umetnih plesov v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
16.	- Oltarno društvo fare Sv. Vida priredi kosilo v dvorani pri Sv. Vidu.
16. - Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
23.	- Društvo SPB Cleveland priredi romanje v Frank, Ohio.
23. - Slovenska folklorna
skupina Kres ponovi program slovenskih narodnih in umetnih plesov v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
29.	in 30. - Ohijska KSKJ federacija praznuje 90. obletnico ustanovitve KSKJ, v avditoriju pri Sv. Vidu.
30.	- S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi vinsko trgatev v Triglavskem parku.
OKTOBER
6.	— Fantje na vasi priredijo
7.	letni koncert, v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Pričetek ob 7. uri. Za ples igra Alpski sekstet.
13. - Klub upokojencev v Nevburgu-Maple Hts. priredi večerjo in ples v Slovenskem narodnem domu na E. 80. St. Igra Ed Buehner orkester.
20.	- Tabor DSPB Cleveland
prireja svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Za zabavo in ples igra orkester Veseli Slovenci.
20.	- Pevski zbor Glasbena Matica priredi koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
21.	- Občni zbor Slovenske pristave.
28. - Slomškov krožek priredi kosilo v dvorani pri Sv. Vidu. Serviranje od 11.30 do 1.30 popoldne.
NOVEMBER
3.	- Štajerski klub priredi
veselo Martinovanje v dvorani sv. Vida. Igrajo Veseli Slovenci.
4.	— Slovenski narodni dom na St. Clair Ave. priredi kul-
turni program ustanovitve.
ob 70-letnici
10.	- Belokranjski klub priredi Martinovanje v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Igrajo Veseli Slovenci.
10. - Pevski zbor Jadran priredi svoj jesenski koncert v
IZ ŽIVLJENJA V SLOVENIJI
Težave s popravili koles
Odkar kolesa spet vse bolj dobivajo na veljavi, je tudi v Murski Soboti treba imeti precej sreče in predvsem veliko potrpljenja za njihovo popravilo. Pravijo, daje ta čas laže z zobozdravnikom kot s popravljalcem koles. Nič čudnega, saj premore pomursko središče danes samo enega mehanika, ki se še ukvarja s to obrtjo {Delo, 17. aprila 1984.)
Pet novih hidroelektrarn na Savi in Muri
Po dvomesečnih razpravah so v izvršilnem odboru splošnega združenja za energetiko Slovenije sredi letošnjega aprila sprejeli dokončni seznam elektrarn, ki bi jih naj v prihodnjem srednjeročnem obdobju (1986-1990) začeli graditi. Na Savi naj bi začeli graditi elektrarne Vrhovo, Šoštanj in Blanco, Hrastje in Veržej pa na Muri.
V istem razdobju naj bi začeli graditi tudi novo termoelektrarno v Trbovljah.
Slovenski izvoz v prvem četrtletju 1984 večji od uvoza
Po začasnih podatkih slovenskega statističnega urada je Jugoslavija v prvih treh mesecih 1984 uvozila za 319.46 milijard dinarjev, izvozila pa za 284.64 milijard dinarjev, imela je torej v tem razdobju 34.82 milijard dinarjev primanjkljaja, kar je za dobro četrtino manj kot lani v istem času.
Slovenija se je odrezala do-
Slovenskem delavskem domu
na Waterloo Rd.
11.	- Slovenski šoli pri Sv. Vidu in Mariji Vnebovzeti se spominjata 25. obletnice smrti dr. Gregorija Rožmana.
16., 17. in 18. - November-fest pri Sv. Vidu.
Izvor slovenskih pozdravov
Pozdravljanje je v življenju kar važna zadeva. Z njim vzpostavlja človek stik s sočlovekom, na deželi in v gorah na Slovenskem tudi z neznanci. Zelo hudo je, če se za koga reče, da še pozdravljati ne zna, da se še pozdravljati ni učil.
Pozdravljamo pa različno. Nekako nevtralno že od nekdaj tako, da pri snidenju zaželimo Dober dan (jutro, večer), odgovor na tak pozdrav pa je bil včasih večinoma Bog daj, danes pa v Sloveniji navadno odzdravljajo z istimi besedami, s katerimi jih kdo pozdravi, torej na Dober dan z Dober dan, na Lahko noč z Lahko noč.
Ob slovesu so Slovenci tradicionalno pozdravljali z Zbogom, zvečer tudi z Lahko noč. V novejšem času se je Zbogom začel umikati izrazu Na svidenje, ki je po nemškem Auf
wiedersehen zasukan na ruski način: Do svidanija, v srbohrvaščini pa Do videnja.
Pozdrav Živijo je srbohrvaškega izvora. Adijo je prvotno italijanski pozdrav ob slovesu s pomenom slovenskega Zbogom. Adijo je že dolgo v rabi, kakor pove na primer pesem Adijo, pa zdrava ostani. Tudi ta pozdrav je kot Živijo manj oficialen in bolj pogovoren.
Pozdrav Zdravo je po izvoru latinski (Vale), razširili pa so ga menda sokoli. Zelo se je razširil med partizani med drugo svetovno vojno in takoj po vojni, v zadnjih letih pa je izgubil svojo privlačnost. Ciao je po izvoru italijanski, postal pa je mednaroden, značilen za mladostnike vsega sveta, dokler si ne bodo našli spet kaj drugega.
Časi se namreč spreminjajo, spreminja se tudi jezik, slovenski kot vsi drugi.
sti boljše: v prvih treh mesecih 1984 je uvozila za 54.66 milijard dinarjev, 7% manj kot v istem razdobju lani, izvozila pa za 55.78 milijard dinarjev ali za 10% več kot lani. Tako Slovenija v prvih treh mesecih letos ni imela zunanjetrgovinskega primanjkljaja, pač pa 114 milijonov dinarjev presežka.
Zavreti znižanje osebnega dohodka
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije je sklenil, da je treba vse storiti, da ne bodo osebni dohodki še naprej tako padali. Ti so se v zadnjih dveh letih zmanjšali za okoli eno tretjino in seveda potisnili življenjsko raven daleč navzdol. Odgovorni trdijo, da ne sme in ne more več dalje padati, če se hoče država izogniti splošnemu nezadovoljstvu.
Ožji odbor bo ob pripravi teh predlogov odločal o obliki spomenika, o kraju, kjer naj bi bil postavljen, pa tudi o času, v katerem naj bi bilo mogoče začeti z uresničevanjem
načrtov.
Ljubljana je imela v tem stoletju spomenike cesarja Franca Jožefa, kraljev Petr^.' in Aleksandra L, ki pa so bihz »novimi časi« odstranjeni-»Tako mine slava sveta,« pravi stari rek.
Več krompirja
V Sloveniji naj bi letos v organizirano tržno pridelavo zajeli več kot 65.000 ton krom pirja, skoraj za polovico ve kot lani. Ta količina naj bi za dostovala za preskrbo s krom pirjem v Sloveniji za vse leto-
Uvoz avtomobilov pada
Število avtomobilov iz zahodnih držav že nekaj let pada. Leta 1979 so jih zastopniki prodali 13.630, leta 1982 5.431, lani pa le še 4.400. V primeru z lanskimi prvimi tremi meseci, ko je bilo prodanih v Jugoslaviji 743 v tujini izdelanih avtomobilov, je letos število nepričakovano porastlo na 1.185.
Titu spomenik v Ljubljani
V Ljubljani imajo odbor za postavitev spomenika Titu, sestavljen iz »najvišjih predstavnikov družbenopolitičnega življenja« SR Slovenije. Odbor je na svoji prvi seji pretekli mesec odločil, da naj bodo predlogi za »osrednji spomenik v trajen spomin« Tita izdelani do letošnjega oktobra.
»Položaj se je zaostril..
Posodobitev tovarne aluminija?
Slovenska predeloval*1® aluminijska industrija, 1° vodilna v Jugoslaviji in se.D moteno vključuje v izvoz, je celoti odvisna od dobav sur vin iz Tovarne glinice in a*uB'. nija v Kidričevem (nekdanj Strnišče). Ta tovarna je zast rela in jo je treba P05?. p ali pa peči v njej ugasniti-sodobitev bi stala po se(fanJ. cenah 12 milijard dinarjev bi produkcijo primarnega minija skoraj podvojil® 70.000 ton.
Odločitev še ni padla, ® obstoje dvomi v donosn take posodobljene tovarn -odprto pa je seveda tudi vp Sanje denarja. Nekateri trdU ’ da ni druge izbire kot Pos° _ bitev, ker da je to edina žnost za ohranitev in r ^ slovenske aluminijske rep dukcijske celote.
Zdaj nimamo kje vzeti-
Predsednik slovenske vlade Janez Zemljarič je predvsem priporočil resnost in doslednost tako pri spoštovanju predpisanih cen kot pri razbremenjevanju gospodarstva. Položaj se je zaostril in zmanjkuje virov, iz katerih je nekoč dotekal denar. Zdaj nimamo kje vzeti. Našo organiziranost je treba spremeniti. Morali bomo tudi spremeniti letošnjo resolucijo in nekatere druge predpise, ki govore o obsegu letošnjih nalog in izdatkov.
Za vsa odstopanja od določenih cen so predvidene hude ekonomske sankcije. Potrebna je delovna zavzetost in spoznati morate, je dejal, da smo pred odločilno fazo uresničevanja protiinflacijskih nalog.
Letos računamo z okrog 30-odstotkim dvigom proizvajalčevih cen in s 40 do 50-od-stotno stopnjo inflacije. Nekaterim se to zdi veliko, temeljitejši poznavalci pa vedo, da je to izredno zahtevna naloga. Na žalost cela vrsta drugih de-
javnikov vleče inflacijo n® ^ in več odstotkov, recimO’. smo kaj prida uskladili P° -j. be in povpraševanja ter s nosti. Imamo tudi zelo m®^ bj možnosti za uvoz, s k®12^.^ povečali ponudbo. Ti P £, in ogromna nesoraznaerj® P, prečujejo, da bi se lotu1 P ščanja cen. Če ne bon* 10 11 oVjti
tovili izpolnjevanja ^ah1 predpisov, se bomo K znašli na najbolj kruti n mrznitvi cen.
Gre za idejno, kazensk
ekonomsko odgovorno® r y bi nas nespoštovanje v° v0r-anarhijo. To vzdušje odg 1(, v nosti moramo ustvarit1 ^ naši republiki, ampak Jugoslaviji. Čeprav	cjjo,
doseči nadzorovano 1	0b-
pa bo pritisk na stand®*.er,; čanov in delovnih Ijuo1 z -eVati Zato je treba razbreme
tudi pri samoprispevk1 >
tistih v nove zidove in c 0 Tako Janez ZemU
položaju v Sloveniji-
Jugoslavija v procesu narodne prenovitvene opredelitve
Sledijo odstavki, povzeti iz danka časnikarja Dan Fisher-Ja, objavljenega 25. marca v uglednem listu Los Angeles Times. Članek je izšel tudi v buenosaireškem dnevniku Cla-r}n- Slovenski prevod pa je objavila Svobodna Slovenija 19. aprila 1984.
»Na enem izmed zadnjih sestankov posvetovalne skupine jugopartije za zunanjo politi-°> je star komunist prosil za Kedo in odločno povedal, da ° ta skupina obdelala vprašaje na najvišji ravni.
»Dosti je neumnosti«, je re-e drugi član. »Na vsak na-. ’ kai Je najvišja raven? Edi-. m°2ni vidik za našo zuna-1° Politiko je interes Jugosla-'Je«. v večini komunističnega veta bi taka opazka bila naj-l»e krivoverstvo, vabilo k jjj ^ni izselitvi, če že ne fizič-
A dogaja se jjg jUgOSiav "'»samo ena izmed kon Stonih držav«. Prežeta j ednini procesom nove na opredelitve, ki more j v ". tako važen v bodočm J je bila pred ag. ieti odda V 0(1 Sovjetske zveze. 'Jugoslavija nima rešitv D Pred kratkim rekel Milo’
nil!aS’ komunistični opot
iSJ
i,' Katastrofa«, poslavlja dosegla ,
navdih>>b' se Prelevila ' " za vzhodno Evro]
kri* ^Ug0slavije ne vidi ^Potju le oporečniki. ‘
fj'adna vrhuška in pai
2!;,0narji se kažej° ‘
jetubo^^ za
Srbsk^an Pašič’ Preds {lan r8a ustavnega sodi!
C - ZKJ> je “trdil:
delili6’ da P°j'tiCni si dani; tako kot bi moi sttuaciii«
Proop. esed na sesta rava * n°Ve opredeliti tildi ! Saino vsebine, W i^0 vlogo id«
'Cnih sistemov
ttice<< rarno imeti nel v« ^ Je rekel
p počasen« mai "tiiv^d* decembei Nov^tnih študer ^rkci, ada bojkoti ^iratim^ rekoč: sN.« f"arksizma s^mo uradi
SiiT* j® Poro ^di t’ da ‘ntujo °°lj n "80slovani n
S.<( 8o^asen ko
K°dstv0 7“l za
iv*';
’ Goljenim
Črni gori. - Vedno presenetljiv jugoslovanski tisk je domala v kaosu.
V zadnji jeseni je anketa pokazala, da samo 38% Beograjčanov visoko čisla ZK, primerjajoč s 64®7o, ko je tako mislilo deset let nazaj. 14% jih misli, da je prestiž partije zelo nizek, v primeri z 2% leta 1974.
Celo spomin na rajnega predsednika Tita kaže na neko novo gledanje oprezno, a izrazito. Zgodovinar Mišo Leko-vič prizna, da je Tito bil »največja osebnost naše zgodovine, z neprecenljivimi zaslugami«, vendar se je na nekem jesenskem simpoziju, pritožil, da teksti v zgodovinskih knjigah pretiravajo s hvalnicami.
Boj med generacijami
Osporavajo tudi nekatere izmed najbolj klečeplaznih načinov Titovega kulta. Urednik časopisa je takole komentiral o odredbi, da mora vsak državni urad in trgovski lokal razobesiti Titovo sliko: »Smatram za hudo žalitev Titovega spomina odločbo, da mora njegova slika viseti celo na steni najbolj umazanega bara.«
Narodna prenovitvena opredelitev je v veliki meri reakcija po Titovi smrti pred skoraj štirimi leti. Za časa njegovega življenja je neosporavana avtoriteta zakrivala nedvomno krhkost političnega sistema, decentraliziranega, kakor si ga je on zamislil.
»Za časa Tita je ta struktura bila okvir njegove oblasti«, je rekel Svetozar Stojanovič, znan beograjski sociolog. »A Tito je mrtev in okvir se je naenkrat spremenil v sistem.«
Situacija se je še bolj zapletla zaradi jugoslovanske ekonomske krize. Zaradi nje je življenjski standard v zadnjih treh letih padel za 30%, medtem ko se je država bojevala za znižanje dušečega zunanjega dolga.
Delno je vse to posledica boja med generacijami. Tito in preživeli partizani so zasedli skoro vsa visoka mesta. Sistem, ki si ga je zamislil Tito za čas, ko njega ne bo več, zagotavlja, da visoki funkcionarji ne morejo ostati dolgo časa na svojih mestih - a zlobni jeziki trdijo, da je rezultat rotacije le vrtiljak: vedno isti obrazi z različnimi naslovi.
Prej omenjeni Nadjan Pa-šič, član partijske vrhuške je tudi sam prispeval k prikazu razmer v Jugoslaviji z zanimivo, kavstično izjavo: »Zdaj je ‘stara garda’ toliko časa na vrhu, da je postala tarča zabavljic«, in dodal: »Kakšna pa je razlika med našimi voditelji in voditelji v ZDA? V ZDA se borijo 40 let, da so potem predsedniki štiri leta; v Jugoslaviji pa so se partizani borili 4 leta, da lahko vladajo štirideset let!«
Človek ne gre nikoli tako daleč kot takrat, kadar ne ve, kam gre.
TALLEYRAND
Pogled na središče Buenos Airesa
V argentinski prestolnici Buenos Airesu živi zelo veliko Slovencev, ki so tudi dobro organizirani. Razglednico, ki jo danes objavljamo, nam je v uredništvo poslal prof. dr. Jože Velikonja iz Seatt-Ija, Washington, ki se je mudil na obisk
med argentinskimi Slovenci in se - kot pravi - seznanil z njihovimi uspehi in težavami. Sporoča, da je tamkajšnje Slovence močno prizadela smrt dr. Miloša Stareta, dne 24. aprila pa še nenadna smrt Slavimira Batagelja.
Bralci nam pišejo
Valley, Wash. - Spoštovani! Pošiljam vam ček za obnovo naročnine in nekaj v podporo. Rada berem list, čeravno mi bolj slabo kažejo oči. Sem pač že dopolnila 91 let.
Leta res tečejo. Dne 4. aprila je poteklo 75 let, kar sem v Valley, Wash. Veliko Slovencev že počiva na pokopališču zraven cerkve sv. Jožefa, ki so jo postavili prvi Slovenci, kateri so prišli iz Brockwaya-Sv. Štefana, v Minnesoti.
Drugi in naslednji rodovi so večinoma že asimilirani, kjer služijo kruh v industriji. Nekdanje slovenske farme so bile prodane sosedom oz. tujcem. Tako kmalu ne bo več Slovencev tukaj. Pa kaj hočemo? Mladina gre pač svojo pot naprej, stari pa v jamo, odkoder ni povrnitve več!
Lep pozdrav vsem Slovencem širom Amerike pošilja Vaša naročnica
Ga. Mary Omejc (Upamo, da boste ostali še mnoga leta naročeni na naš list, go. Omejc. Ako bi bili radi kdaj opisali vaših 75 let v Washingtonu, bi to z veseljem objavili v Ameriški Domovini. Zelo malo je namreč znano o življenju Slovencev in njih naselbinah v državi Washington.)
Cleveland, O. — Dragi g. urednik! Tukaj Vam pošiljam ček za $35 za enoletno naročnino Ameriške Domovine, kar je pa več, naj bo v pomoč listu. Vesela sem, da se A.D. zboljšuje in upam, da bo še bolj napredovala. S spoštovanjem Vas pozdravljam
Valeria Miklavčič
(Hvala lepa za lepe besede! Sicer kot urednik se ne ukva-
rjam z delom v pisarni, kjer uslužbenke vodijo seznam naših naročnikov ter finančne knjige lista in tiskarne.)
Cleveland, O. — Spoštovani! Pošiljam denarno nakaznico za podaljšanje naročnine Ameriške Domovine in vam želim mnogo uspeha še za naprej. Lepe pozdrave vsem v uredništvu in pisarni pošilja Pauline Lawrence
Lauderdale Lakes, Fla. — Spoštovani pri A.D. Pošiljam ček za Ameriško Domovino, ostalo pa za tiskovni sklad. Z »Domovino« smo zadovoljni. Vsem pri listu želimo obilo uspeha in vas lepo pozdravljamo vam vdani
Povšič-evi
Timmins, Ont. — Spoštovano uredništvo! Tukaj pošiljam naročnino za celo leto Ameriške Domovine, ki je nam priljubljena in jo radi beremo. Samo to je, da pošta dela krivdo, ker ne prihaja redno.
Vas pri A.D. in vse naročnike lista pozdravlja vaš
Anton Gregorčič
Masury, O. - Tukaj vam pošiljava naročnino za celo leto, kar je več, naj bo podpora za list. Z listom sva prav zadovoljna, ker zveva več novic. Želiva pa, da bi Ameriška Domovina večkrat v tednu izhajala. Želiva vam veliko uspeha pri vašem delu in bodite vsi v pisarni in uredništvu lepo pozdravljeni!
Mary in John Žele
West Bloomfield, Mich. -Spoštovani! Pošiljam vam ček za $50: za poravnavo naročnine $28, preostalih $22 pa porabite kjer koli pri izboljšanju tiskanja Ameriške Domovine. S časopisom sem zadovoljna, le malo kasno ga dobimo preko pošte.
Mogoče se vam bom v bodoče oglasila s kakšnim dopisom, saj sem se pred kratkim vkljčila v Slovensko kulturno društvo Zvon v Windsorju, Kanada. Precej veliko skupino mladih slovenskih otrok imajo, ki so zaenkrat organizirani v plesni skupini pod vodstvom Carol Žagar. Moje 3 male hčerke so zelo navdušene nad plesom in so se pripravljene voziti z avtom celo 45 minut v eno smer.
Lep pozdrav od
Mariete Jamšek
(Zelo veseli bi bili, ako bi začeli dobivati poročila o delu društva Zvon v Windsorju. Čestitamo vam, da ste pripravljeni tako požrtvovalno sodelovati pri Zvonu kljub tako veliki razdalji med vašim domom in Windsorjem!)
Willowick, O. — Spoštovani! Obnavljam letno naročnino in prilagam ček za $65. Zelo sem vesel, da imamo Slovenci v Ameriki še svoj časopis, kljub velikim težavam, ki so prisotne pri vzdrževanju in izdajanju časopisa. Zlato vsem pri A.D. za vaša prizadevanja najlepša hvala. Bog z vami -in domovino!
Vas lepo pozdravlja
Ivan Hauptman
Anton M. Lavrisha
ATTORNEY-AT-LAW
(Odvetnik)
Complete Legal Services Income Tax-Notary Public
18975 Villaview Road at Neff 692-1172
■
ANDREJ KOBAL
SVETOVNI POPOTNIK PRIPOVEDUJE
(nadaljevanje)
Mož je dejal, da bova dobrodošla pri jedi kaše s kimči-jem (kimči - okisana zelišča raznih vrst po načinu kisle repe). Zahvalila sva se mu rekoč, da hrane ne potrebujeva.
Collins je položil zaboj s hrano, granate in odejo v kot za najino ležišče. Otroci se zame niso zanimali. Opazovali pa so vsak njegov gibljaj. Paziti je moral, da se ne bi začeli igrati z granatami. Da bi se reči ne dotikali, je sedel na nizko klopco in brž so sedeli na podu okoli njega.
»Moje ime je Ray,« jim je dejal, pokazal s prstom na svoja prša. »Ray. R-a-y.«
Otroci so hitro razumeli. Prva je razumela deklica; bratca sta bila mlajša. »Lay,« je poizkusila in se dotaknila narednikove roke.
»Ray,« je ponovil. »Ray. -Ti? Li? Pak?« Naštel je poznana korejska imena in otroci so brž vedeli, da jih sprašuje, kako jim je ime. Brez težave je zvedel, da se deklica imenuje Čung Ae, starejši deček Kirn, mlajši Seung.
Kakor da se je začela otroška igra, je vsak s prstom potipal na prsi drugega in glasno izrekel ime. Naenkrat so otroci veselo vzkliknili, se s prstom dotikali narednika in mu pravili »Ray« in »Lay«. (Korejci kakor Japonci v izgovoru zamenjujejo črki r in /.«)
Nikdar poprej nisem bil v hiši korejskega kmetovalca. Notranjščina me je zanimala ne le iz radovednosti, tudi glede varnosti. Poleg vhodnih so v hišo vodila stranska vrata iz staje. Oboja vrata so se zaklepala z debelim lesenim zapahom.
Edino razsvetljavo je nudilo ognjišče, na katero je žena pogosto nalagala drobna .drva in hosto za razsvetljavo nič manj kot za kuhanje v kotličku. Barve sten pri taki razsvetljavi ni bilo mogoče dognati; sodil sem, da je rumena, enakomerna in da so stene gladke. Prsteni pod so tu in tam pokri-
vale rogoznice iz slame. Poleg dveh oken na vhodni strani so bile odprtine z lesenimi oknicami na nasprotni strani.
Vsa notranjščina, ena sama soba, je bila prazna; poljsko orodje v kotu je bilo edino pohištvo. Po stenah so bili kavlji za obešanje orodja in oblačil. Vsak kot je služil svojemu namenu; v enem so bile skale za ognjišče, nad katerim je bila odprtina, skozi katero je uhajal dim; kot na nasprotni strani z vzvišenimi deskami je bil jedilni prostor.
Ležišče za naju je bilo na eni strani, na drugi strani so bila družinska, namreč deske na goli zemlji. Poleg teh je stalo poljsko orodje. Pri vhodu v stajo je bila prazna pregraja, ki je služila po potrebi za obolelo ovco ali kozo ali pa za negovanje slabotnega jagnjeta.
Težko bi se kje na svetu našlo bolj primitivno siromaštvo. Gledal sem, iz katerega okna bi se zunanjost najlažje opazovala, ko se je* Čong oprostil, rekoč, da mora govoriti z ženo. Ko sem opazoval narednika z otroki, sem sedel na slamo poleg skupine. Sredi igre za poizkušeno razgovar-janje z njimi sva se s Collinsom spogledala.
Čonga ni bilo več v hiši. Nisva videla, kdaj je odšel. Šla sva ven in gledala okoli poslopja, v staji ni bil in nikjer drugje. Spet v hiši sva žensko izpraševala po japonsko, pa ni nič razumela.
»Kam je šel.vaš mož?« Vse, kar je prišlo od nje v odgovor, je bil vljuden smehljaj ali mahanje z roko, kar nama ni nič pomenilo.
»Saj sem rekel, da je v hiši nevarno.« Narednik je utajil jezo, ne pa skrbi, kaj bo. »Najbrž je šel naravnost v skrivališče povedat gverilcem, da sva v njegovi hiši.«
»Ne verjamem,« sem ga .skušal zagotoviti, a sam nisem bil prav nič gotov. »Tako prijazno je naju sprejel in iz vsega, kar je dejal, bi ne mislil, da bi naju izdal. Pravil je', da gve-
rilci ropajo in ubijajo po vaseh v dolini, da se jih sam boji.«
»Neumnost! Kdo bi tem ljudem zaupal, pa če te še tako ljubeznivo sprejmejo v hišo in lepo govorijo! Vedno imajo nasmeh na obrazu; kaj se za njim skriva, pa ne bi nikdo uganil. Poglejte ono žensko pri ognjišču. Ves čas naju opazuje in se hihita kot znorela. Kdo ve, kaj misli!« Zaklel je. »Zakaj ga nisem opazoval in mu preprečil, da bi odšel iz hiše! Norec, igral sem se z otroki!«
Čim bolj sva premišljevala, zakaj naj bi možakar brez pojasnila izginil, tem bolj sva sumila. Čong ni mogel imeti drugega namena kot to, da bi poiskal koga v gričih; in tod so prebivali samo gverilci. Najbližja vas vzdolž doline, sva računala, bi morala biti celo uro hoda. Kakšen opravek bi ga mogel voditi tja?
Collins je pomaknil klopco k oknu,, da bi lažje opazoval vhodno stran. Glavo je imel v majhni okenski odprtini; na obrazu mu je odsevala luč le-ščerbe nad vrati. Obrnil se je in vprašal: »Zakaj neki je obesil zunaj laterno? Ali ste ga vprašali o tem?«
»Nisem.«
»Dejal sem, da mogoče služi kot signal. Vendar je dobro, da razsvetljuje grivo med cesto in hišo. Vse'ospredje se dobro vidi prav do ceste. Ozadje za hišo je prestrmo; odtod bi se gverilci ne približali. Res dobro, da imava luč pred hišo. Tu bom ostal in pazil, če bo treba vso noč... To bo čuden božični večer. Sveta noč, z revolverjem za pasom!«
Otroci so postali zbegani. Ray se ni nič več zanimal zanje in razumeti niso mogli, zakaj se ni odmaknil od okna, ko vendar ni bilo zunaj nič zanimivega. Skušali so se zbirati okoli mene, pa igranje z njimi tudi mene ni privlačevalo. Tako so se umaknili k materi pri ognjišču. Staknila je z verige kotliček s kašo in pristavila k ognju poln lonec vode. Otroci so ji potiho govorili, obenem pa se ozirali proti nama.
Pogosto sva pogledala na uro. Pol ure je poteklo in zdelo se je brezkončen čas. Narednik je stopil s klopce in jaz sem ga zamenjal. Čez druge pol ure je on hadomestil mene. Stoječemu na klopci se mi je približala žena, se na lahko dotaknila moje roke in proseče pokazala, naj stopim dol in se usedem. Tega nisem storil, tudi narednik ne. Odločila sva se stražiti vso noč.
Ura in’pol je potekla, odkar je Čong izginil, ko je narednik pol šepetaje vzkliknil, da vidi nekoga na cesti. »Zelo hitro gre, kar teče nizdol. Pripravite se!« Po sekundah je. dodal: »Mislim, da je Čong.«
»Ali je kdo z njim ali za njim? Dobro oglej cesto in prostor pod hišo!«
»Nikogar drugega ne vidim. Ampak 'Čong drži nekaj pod pazduho.«
»Kaj?«
»Ne vidim. Nekaj črnega. K • hiši gre/«
Mfuheral
VSSince 1890^W
HOME
Dostojanstvena postrežba po zmerni ceni
Jedilne in družabne sobe na razpolago
• 28890 Chardon Rd., Willoughby Hills (1 Block East of Bishop Rd.)
585-5100
Susan Zak Cosic - Euneral Director
»Kar opazuj! Je kdo za njim?«
»Ne. Ostanem pri oknu. Pazite pri vratih, zdaj bo vstopil.«
Čong je pri oknu veselo zagrmel dve besedi svoji ženi. Po korejsko sta najbrž pomenili: »Dobil sem!«
Izpod pazduhe je izvlekel živega petelina, ki se je po svoje oglasil, glasneje in bolj predirljivo kot Čongov vzklik.
Oba sva bila brez besed. Čong je s silo krotil petelina, katerega peruti so zafrfotale nad glavami vriščeče otročadi. Ženino prejšnje hihitanje je postalo glasen smeh in Čongov nagubani obraz je izražal prisrčno veselje.
Ko so se pomirili, sem Čon-gu povedal o najinih skrbeh. Moral bi nama vsaj povedati, da gre iz hiše.
»Mogoče bi me ne pustila ven,« je modro odvrnil.
»Toda zakaj? Čemu ste morali iti po petelina v tej temni in mrzli noči? K^m ste šli ponj? Saj ni nobenega selišča v bližini.«
»Eno je doli v dolini, ni blizu, pa sem tekel nizdol. Še sem hitrih nog. Nobenih težav ni bilo in ptiča mi je dal dober prijatelj.«
»Zakaj nocoj?«
»Skuhali in pojedli ga bomo nocoj.« Čong je govoril odločno. Ne da bi prej slekel gornji del obleke iz kožuhovine, je stopil h kotu z orodjem, vzel sekirico in stopil skozi vrata v stajo.
»Ta je pa lepa, prav za božično povest,« je ponavljal Collins. »In ves v skrbeh sem bil, kaj bo.«
Ženska se je lotila dela. Petelina v veliki posodi je oblila s kropom, ga čez minuto vzela ven in začela skubsti, ko se je kadil od pare. Deklica je z vso resnostjo na obrazu pomagala, dečka pa sta izbirala najlepše perje.
S Collinsom sva gledala vnete in srečne obraze pridne družine. Čong je umil kotel, iz katerega je ženska izčistila kašo, ga nalil, postavil na verigo in zravnal nad ognjem. Dodajal je suhe kose lesa in ogenj je oživel in razsvetlil hišo z menjajočo se barvnostjo, ki odseva samo od kresa.
»Imeniten božični večer,« je menil Collins in sedel na pod s slamnato rogoznico poleg mene. Opazovala sva veselo družino, ko se nama je pridružil Čong.
»Toda zakaj ste to storili?« sem vprašal. »Saj vendar ni vaš praznik.«
»Mislite božič? Vem, da vi obhajate božič in da je nocoj božični večer. To sem se naučil v šoli misijonarjev. Dobro se spominjam. ”Čuk Sung!’ se reče v pozdrav o božiču, so nas učili. ”Čuk Sung!” vaju pozdravim nocoj. To v našem je ziku pomeni ’’Vesel božič! «
Po odmoru, premišljujoč-kaj in kako naj reče, je Čong nadaljeval: »Ampak ne samo to, ne božič, mi ne obhajamo vaših praznikov. Ne, ne, zame in mojo družino je danes ve Ji praznik!«
Z narednikom sva si tolma čila, kaj je govoril. Vse, kar je rekel, je bilo tako ljubeznivo in prisrčno, da sva si morala med seboj pojasniti njego
besede.	.
»Kaj more biti večji P1^”1 kot božič?« je vprašal Colim ■ Ponovil sem Čongu isto vpr šanje in dodal, če je še kakše poseben dogodek vzrok praznovanje.
Čong je odgovoril P°Ja^ skoraj svečano: »Zelo ve dogodek je to za nas. ‘ sta Amerikanca. Prišla Sta P mojo streho in me P0*'3*!, v Noben Amerikanec še m 1 moji hiši in moj gost. To je daj zame in mojo družino n J večji praznik.«	,
Vse, kar je narednik moge izreči, ko sva si med s6*30-1 .j0 zložila kmetove besede, Je »Gee whizz!« Ko je P° ^ divjem sumničenju s^a .ku prijazne besede, je nare zastajala beseda v grlu.
»Ampak spuščati se v t0' ■ sitnosti, hoditi na dolgo peš in si delati stroške m a ne bi smeli,« sem ug0V!aLa, »Midva sva dovolj hva« ^ da sva pod vašo stre o-toplem. In poleg tega ima seboj zadosti hrane.« -
Naredniku sem deja*’ odpre zaboj vojaške Dvignil se je in otroci so s ^ zbrali okoli njega. Kot pričakovali, da bo v z tudi kaj zanje, so ga 'zPa j p0 njegovih rok in ga poteg ^ podu k sedežem sre i ^ ^ Opazovali so vsak njeg®
Ijaj, pomagali odstrani krov in odvijati vsebin0-
Obrazi so sijali od zač : nja nad svetlimi kov* ^g. konzervami in zavojčk' zornem ter srebrnem P P pj. Narednik je odprl
(nadaljevanje)
Oglašujte v Arne'1* a Domovini! S terri .. pomagali sebi in našemu Ws^
“SLOVENIA , RADIO PROGRAM'
HEARD COAST TO COAST
3 till 4 on Saturday afternoons E.S.T. on N.B.N. Cable TV systems.
PAUL M. LAVRISHA 1004 Dillewood Rd.
Cleveland, Ohio 44119	^Jj