—    2    —
Gospodarstvo.
Kako je odvračati škodo po vranah in drugih ptičih po setvi ?
Kmetovalci  se   cesto pritožujejo, da jim vrane narede veliko škodo pri setvi in pred j žetvo.   K   vranam   prištevamo   črno, sivo in j poljsko vrano ter krokarja in kavko.
Pri nas se v večji meri nahajajo črna, siva in poljska vrana. Ker se črna in siva j vrana radi družita s poljsko, jih ljudje med sebo ne razločujejo in smatrajo |vsi enako škodljivim. Vendar presega korist poljske vrane zdaleko njeno škodljivost. Poljska vrana, to je tista vrana črne barve, ki ima gol kljun pri korenu, uniči nebroj poljskih miši, polžev, ogrcev rujavega hrošča, inra-morjev in drugi škodljive golazni. Ce bi poljska vrana ne opravljala ta posel tako temeljito, kakor ga, bi se ogrci rujavega hrošča zaplodili v taki meri, da bi bilo vsako sejanje, oziroma sajenje brezuspešno.
Itak je pa tudi poljska vrana lahko pri setvah zelo nadležna posebno, če se pojavlja v mnogoštevilnih jatah. V tem slučaju je treba zmanjšati njih število na primeren način. Najuspešnejše sredstvo za to je raz-diranje gnezdišč, kajti strelu se ta ptič previdno izvgiba.
Jih popolnoma zatreti pa ni umestno iz ravnokar navedenih razlogov.
Dobi se pa tudi sredstvo, s katerim se lahko varuje vsejano seme, da ga ne izklju-jejo vrane in druge ptice ; je to neko barvilo, ki se izdeluje iz premogovega katrana in se imenuje „antiavit." Kmetijska družba za Slovenijo v Ljubljani ga ima že več let v zalogi in ga oddaja 1 kg po 45 Din., pol kg po 25 Din., četrt kg po 15 Din., osrainko kg po 10 Din., 5 dkg po 6'25 Din. Za uporabo je narediti enoodstotno raztopnino tega sredstva. Vzame se torej n. pr. 10 dkg „antiavita" in raztopi v mali Količini vroče vode, nakar se primeša toliko mrzle vode, da je vse tekočine 10 litrov ; rabi se naj taka posoda, ki ni za kaj druzega več uporabna. Raztopnino je s palico dobro premešati. Na to je za setev pripravljeno seme razgrniti na primernem prostoru in s to pripravljeno raztopino s pomočjo kake vrtne ali trsne škropilnice dobro poškropiti in temeljito premešati, da se enakomerno pobarva. Naposled je seme posušiti in uporabiti za setev.
Z „antiavitom" pobarvanega semena se ne lotijo ne vrane ne drugi ptiči. Dež ne izpere  „antiavita."
Ptiči se tudi izgibajo zelenih rastlin, ki so požkropljene z anitiavito raztopino. Po poročilih v „Kmetovalcu" se da sklepati, da je to sredstvo zanesljivo in na Kranjskem v več slučajih preiskušeno.
Priporoča se torej onim, katerim so vrane in drugi ptiči nadležni pri setvah, da uporabljajo „antiavit", ki se lahko naroča pri kmetijski družbi v Ljubljani.
Državni ekonom Zupane.
•i*