C. Corr. con la Pbsta
IZHAJA VSAK ČETETRK
Naročnina:		Letno	poiletu	četrtletno
ITAETJA		. . . Llf	10-40	5-20	2-00
INOZEMSTVO 		... *	18-20	910	4-00
Posamezni Izvod 20 oent.
Uredništvo in upravništvo : Trst, Via Maiolica 10-12
Trst, 14. avgusta 1924. — Leto V. - Štev. 209.
Glasilo Proletarskega udruženja
Rušijo se stebri reakcije, pod sil-tlim pritiskom zgodovinskega toka.
In čeprav bo moral proletariat prestati še težke skušnje, vseeno gleda on z zaupanjem v bodočnost.
Bratje, kvišku srca !
Položaj na Balkanu
Balkan je danes v mnogo večji meri kod kdaj poprej «pays volcanique» — vulkanska zemlja — kot pravijo Francozi. Nasprotja različnih imperialističnih držav, tekmujočih med seboj v razdeljevanju uplivnih sfer v svrho imperialističnega izkoriščanja, se neprestano večajo. Večajo se dalje nasprotja med raznimi buržuaznimi vladami. ki stremijo za hegemonijo nad celim polotokom!. Na višek svojega razvoja so pa prišli razredni in nacionalni boji, boji delavcev, kmetov in vseli tlačenih narodov za svoje osvobo-jenje, bolj in bolj se uresničuje misel enotne fronte vseh revolucionarnih delavskih, kmetskih in narodnih pokretov, naperjene proti vsem balkanskim buržuaznimi državam in zavojevalnim stremljenjam tujih imperialističnih držav.
Imperialistične težnje in notranja nasprotja na Balkanu
Pred vojno sta v glavnem dve imperialistični sili imeli svoje oči uprte na Balkan: carist,iona Rusija, ki si je hotela zasigurati nadvlado v Črnem morju in izhod na Sredozemsko morje in Avstro-Ogrska, ki je služila ciljem ger manskega imperialističnega «Dranga nacli Oslen». Po zrušitvi teh dveh sil se je pa začela tekma ententniii držav in Sicer Anglije, Francije in Italije. Anglija podpira grške in bolgarsko težnje, ker noče pustiti Francijo, da preveč razširi svoj vpliv nad Balku nom potom srbske diktature in hegemonije. Italija se skuša zasidrati v Al bani ji, da bi dobila v roke tako cek Jadransko morje. Sredstva ki se jih te države poslužujejo so najrazličnejša, od intrig in podkupovanja, do groženj z vojno in diplomatičnih demarš.
Balkanske države same so tudi p< zorišče največjih notranjih borb. Vsa ka izmed teh držav ima svoje nerešeno vprašanje okrog katerega se plete vsa njena notranja politika. V Jugoslaviji boj delavcev, kmetov in tlačenih narodov proti centralistični srbski buržuaziji, Hrvatska, Slovenija, Vojvodina. Bosna. Maeedoni ia. Kosovo, (trna gora stopajo bolj in bolj na plan. V Bolgariji, boj vsega prebivalstva proti Cankovu, dežela tik pred revoluci jo. V Rumuniji besarabsko vprašanje, revolucionarni boji proletariata in kmetov, nacionalni boji Madžarov. Nemcev. ’ Ukrajincev, Bolgarov itd proti svojim tlačiteljem. V Grčiji vpru sanje poldrugega milijona priseljencev-iz Male Azije, <d)oljševiška» nevarnost itd. itd. -- to je kratka slika političnih kriz, ki pretresajo današnje balkanske države. Sredstva, s katerimi «rešdjejo» buržuazne vlade vsa ta vprašanja so sicer najrazličnejša, nobeno pa ni v stanu preprečiti neizogibnih dogod kov, ki jim korakajo balkanske države z bliskovito naglico nasproti. V Jugoslaviji je (dzpreihenjen kurs». Krvavo Pašič-Pribičevo vlado je premenil Ljuba Davidovič, ki je sicer v 1. 1921. pomagal dušiti z izjemnimi zakoni komunistično gibanje, v družbi z dr. Korošcem, ki je aprila 1920. dal streljali na delavce na Zaloški cesti v Ljubljani, ali sicer z demokratskim, levim itd. programom. Dvor s svojimi klikami se je zbal, da se ne bi — preveč navezan na Pašiča — kompromitiral v očeh naroda in je dal nekoliko koncesij, misleč, da š tem zadrži železni pohod- revolucionarnih pokretov, ki bodo že še tudi z njim obračunali. Ali stvari so bile že predaleč dotirane, da bi se mogla rešiti s kompromisnim krpanjem. Rumunska bdržuuzija se
rayno, komunistične stranke v posameznih deželah, združene v Komunistični Balkanski Federaciji. Nadalje pridejo v poštev kmetske stranke. Bolgarska Zemljedelska stranka se je po padcu Stambolijskega bolj in bolj o-rientirala na levo in danes se nahajo v enotni fronti s komunisti. Radičeva stranka v Jugoslaviji, ki ima sicer na sebi tudi nacionalni karakter se je po tolikih razočaranjih končno prepričala. da od inozemskih imperialističnih intervencij ne more ničesar pričakovati in je obrnila svoj pogled na Sov. Rusijo. Radič je odpotoval v Moskvo in tam tudi -našel pomoč. Danes je njegova stranka vstopila v Kmetsko Internacionalo in tvori gotovo, kot stranka ki predstavlja vse hrvatske kmetske množice — tudi dobro organizirane — eno izmed najvažnejših revolucionarnih sil v. Srednji Evropi in na Balkanu. Seveda stranka še ni razčiščena in bo gotovo šla še trdo pot kriz in diferenciacij, ki bodo pa pokretu le v korist. Kot tretji faktor pa pridejo v poštev nacionalno-revolucionarni pokre-ti. v prvi vrsti Makedonska Revolucionarna Organizacija, ki predstavlja s svojimi 30-35.000 oboroženimi komita-ši gotovo zelo važen faktor na Balkanu. Ta organizacija, ki se bori za osvo-bojenje Mekedonije, je doslej podpirala Cankova, misleč, da ji bo on pri tem njenem boju pomagal in se po mnogih, razočaranjih tudi one orientirale na levo ter obrača svoje oči na Sov. Rusijo in vstopa danes v enotno revolucionarno fronto s komunisti in zemljedel-ci. Imamo nadalje še podobno albansko organizacijo oboroženih komita-šev, ki se bore za Osvoboditev Kosovega, kjer srbska vlada na grozovit način preganja, požiga in mori in na ta način srbizira tamošnje albansko prebivalstvo; nadalje v Črni Gori itd. Vsi ti pokreti, ki so doslej več ali manj služili različnim imperialističnim silami. so se pričenjali otresati vseh iluzij in vstopajo v enotno revolucionarno fčonto. Na Dunaju je pričel izhajati list «Balkanska Federacija« ki si je
■nafckd* irvdv-gc zbrala okrog st-be v»c L pokrete in prva številka tega lista je
vzbudila svetovno pozornost ter stral različnih mogotcev, ki se boje za posledice krvavega viharja, ki preti izbrul niti na Balkanu. O tem' se je lahko
prepričal vsak, kdor je imel priliko citati uvodne članke londonskega ((Timesa« in mnogih drugih svetovnih listov.
Pred revolucijo v Bolgariji
Najbolj pa je položaj napet gotovo v Bolgariji. Cankov je s svojo strahovlado priti ral deželo na rob propada, ob-sovražil se pri vsem narodu do skrajnosti, in dosegel s tem ravno nasprotno od česar je pričakoval. September-ski poraz delavcev in kmetov ni vzel poguma tem poslednjim. Nasprotno. Komunisti so uspeli takoj zopet obnoviti svoje organizacije, istotako zemlje-delci in danes so sloji že zopet pripravljeni na odločilno borbo. Potem, ko so Makedonci — zadnja opora režima — Cankova jeli zapuščati, je ta začel izgubljati zadnja tla pod nogami. Obrnil se je za pomoč na ostale balkanske in evropske države, celo na Jugoslavijo, ki je bila njegov največji zunanji nasprotnik. Po dolgih pogajanjih so se sporazumeli, da se začne najprej splošna akcija proti komunističnemu gibanju po posameznih državah. Beograjska vlada je razpustila na podlagi tega sporazuma Nezavisno Delavsko Stranko. Rumunija je poostrila obsedno stanje itd. itd. Sedaj se je Cankov obrnil na evropske velesile, da bi mu dovolile povečanje kontingenta armade. Ker mu je današnje število vojaštva prenizko, za uspešno pobijanje notranjih nasprotnikov. Ako mu bo to dovoljeno, ali ne, ne pomenja mnogo. Tudi ako bi mu bila njegova prošnja odbita, si moramo biti v svesti, da ne bodo evropske imperialistične'države z mirnimi očmi zrle na	«bol j še v iško
opasnost« na Balkanu. Revolucija v Bolgariji ni več stvar daljne prihodnosti, ampak najbližnjih mesecev in tednov. In brez dvoma je, da rumun-ski bojarji in jugoslovanski krvniki podjarmljenih narodOv ne bodo mogli dolgo gledati novega ognjišča osvobodilne borbe in sicer poleg sebe, v neposredni bližini. Naravno, da bodo te reakcionarne sile skušale intervenirati, pri čemur Sov. Rusija tudi gotovo ne bo stala pasivna — in to bi znalo povzročiti v nekoliko mesecih nov svetoven požar. No, komunisti gledamo z
i.l(..-.v.-(■..	UG, v , (CC. ■ ii.. -
ljudje, ki bi se strašili. In dobro se zavedamo, da pride do tega, da bo bila zopet naša ura. Sodeč po zadnjih dogodkih in po mednarodnem položaju — ta trenotek ni več tako daleč.
li
III M I.
Poročilo sodr. Kolarova
KI
vzdržuje s tem, da že nekoliko mese-
Kakor ob izbruhu svetovne vojne
cev vlada z obsednim stanjem, katere ga iz dneva v dan poostril je. Metode, ki jih uporablja Cankov so znane dovolj, ako omenimo, da je bilo za njegovega vladanja nad lO.OOO oseb poklanih. Na Grškem vladajo ((republikanci'), ki se pa iz strahu prod «boIjševi-ško nevarnostjo« ž.c zopet, družijo z monarhisti. — V Albaniji smo imeli prod kratkim revolucijo, ki so jo mase pozdravile kot rešitev izpod fevdalne ga jarma. Faktično je tudi Albanija danes zopet v vrenju, kor revolucija ni zadovoljila kmetskih mas, to je v kratkem položaj na Balkanu.
Nasproti enotni fronti vseli revolucionarnih pokretov
Iz teh razmer porajajoči se pogoji so rodili celo vrsto revolucionarnih pokretov na Balkanu, ki nosijo posa mezno najrazličnejše znake na sebi. Zgodovinski razvoj ni šel tu enakomerno in imamo kraje, ki se nahajajo na razvojnih stopnjah, kot jih je ostala
Evropa preživela že pred 50 in sto leti. uiisti
Politika Komunistične Internacionale gre za tem, da združi na enotni platformi boja proti imperializmu evropskih in balkanskih kapitalističnih držav in za federacijo svobodnih republik z najširšo pravico za samoodločbo vse iskreno revolucionarne pokrete v enotno fronto. Prvi faktur so tu, ua-
Vsi se še spominjamo, kako so se, ob izbruhu svetovne vojne, razne države in državice otresale «vsakega vmešavanja« v svetovno klanje in kako so morale potem slediti interesom kapitalistov, bodisi svojih ali pa onih antantnih velesil in na drugi strani imperialistov osrednjih držav.
«Nevmešavanje» v vojno je bil le izgovor, zato da se prevari javnost. Kapitalistični ipteresi so morali priti do veljave.
Ravnotako imamo sedaj priliko o-pazovati, da je «odpor» proti oboroževanju, za obrambo proti revolucionarni poplavi, to je oboroževanje s strani Cankovljeve vlade, — nič drugega kakor hinavščina.
Bolgarska ne bi smela namreč imeti, na podlagi mirovne pogodbe v Neully, več nego eno gotovo, omejeno število stalne vojske. Vsled ljudske ustaje, k kateri se pripravljajo izmučeni kmetje in delavci, skuša buržua-zija organizirati dobrovoljne meščanske čete.
Bližnje države, kakor Jugoslavija; Rumunska in Grčija so zagnale krik, češ, da se s tem krši Neullyska pogodba in so pozivale velesile, da proti temu oboroževanju intervenirajo.
Vsak razsoden delavec in kmet "bo takoj razumel, da je to samo pesek v oči evropski javnosti, da se hoče s tem samo varati ljudske množice, češ, da bi verovale v kako nevmešavauje.
Da so to samo zagrinjala, za katerimi se skuša organizirati pomoč Can-kovljevi vladi, potrjujejo dejstva. Kajti zastopniki omenjenih držav so na sestanku, na katerem so razpravljalno bolgarskem oboroževanju, soglasno konstruirali, <la sc nahaja Bolgarska na predvečeru ljudske, vstaje in da ho pomešana v revolucionarni vrvež.
To se pravi kakor opravičiti in odobriti Cankovljeve ukrepe. Vest o (.priznanju zmote« gori omenjenih zastopnikov ^prihaja sicer iz Sofije, to pa čisto nič ne menja o domnevah, ki jih 1)0 imel vsak zaveden delavec in kmet, da bodo skušale bližnje države pomagati bolgarskemu fašizmu.
Da je kapitalizem edin, kadar se gre za potlačiti delavska revolucionarna Ribanja, nam govorijo razni primeri iz zgodovine, kot n. pr. v bližnji preteklosti udušitev ogrske delavske vlade s pomočjo rumunskih čet.
Delavci in kmetje na Balkanu bodo morali s tem računati in se primerno pripravljati.
ll
Konferenca za ((dosego gospodarskega ravnotežja« se končava povoljno. Namreč povoljno za kapitaliste. Kar seveda pomenja na drugi strani nepo-v olj no za delovne sloje.
Kaj se je vse gospoda pogovarjala, ne borno prinašali. To prepuščamo meščanskimi listom, vključno tudi tistim. ki se razgrevajo za demokracijo.
Na konferenci sta med drugimi mešetarila MacDonald in Herriot, oba sta pri mešetarila?
•Nič drugega kakor suženjstvo in
bedo za delovne sloje.
/
Zadnjič smo omenili, kako bo nemško delovno ljudstvo oropano vsled izvedbe Davvesovega načrta. Konec konference je ta, da se Nemčiji clajo še nadaljne ((Ugodnosti«. ki jih mora seveda poplačati nemški proletariat, s še večjo mero. svoje krvi.
Ostudno delo nemških socialpatriotov
Pri pogajanjih je prišla na vrsto točka o času, v katerem se bo izpraznilo Porurje. Francozi so namreč hoteli, da se izpraznenje ne izvede tako hitro. To so hoteli francoski imperialistični prenapeteži. Prišel pa je «demokrat« Herriot, vodja francoskega «levega bloka«, ki je dobil s strani francoskih kapitalistov pooblastilo, da se sme pogajati z Nemci ako izvleče iz njih nadaljne koncesije. In sporazum je bii dovršen. Ilerriot se je obvezal, da potegne iz zasedenega ozemlja francoske in belgijske železničarje, pod pogojem, da nemška vlada postavi zakon, na podlagi, katerega, ho nemškim železničarjem odvzela pravica štrajka. Nakar so nemški zastopniki sprejeli la predlog in izjavili, da. soda/demokratični poslanci odobrujejo tak sako n.
Tukaj se vidi, kaj so Mac Donald, Herriot in socialpatriotična banda. Tukaj se vidi, da so tisti, ki stoje na ((sredini«, le sluge kapitala, krvniki proletariata.
Taka je demokracija, ki ji tudi naši demokratični gospodje pojejo slavospeve I
Medtem pa se še posebno vesele a-merikanski kapitalisti, ki v svojih časopisih očito pišejo, da jim se je posrečilo spraviti pod njih oblast stari evropski kontinent.
Obstojijo li danes objektivni predpogoji za pridobitev kmečkih mas? Na to vprašanje je Internacionala odgovorila povoljno. Ti predpogoji so toliko gospodarske kolikor politične narave. Najbolj odločujoči gospodarski činitelj je agrarna kriza, ki vlada v gotovih deželah in ki ogroža celo vrsto drugih dežel, to je agrarna kriza, ki jo je omenil tudi sodr. Varga v, svojem poročilu.
V političnem pogledu vidimo, kako izrablja buržuazija svojo moč v to, da zvrača vsa vojna bremena na rame manj odpornih kmečkih množic, potom zvišanja davkov. V vseh onih deželah, kjer igra v kmečkem gospodarstvu najemništvo veliko vlogo, opažamo znatno zvišanje najemnine. Tudi vojna nevarnost postaja vedno bolj grozeča. V 'vseh deželah so kmečke množice priče nezaslišanih oboroževanj.
Dejstvo, ki je imelo največji vpliv na kmečke množice, je vzgled ruske, revolucije, potom katere je bila udej-stvena razdelitev zemlje med kmete. Ruska revolucija, ki je bila rezultat revolucionarne zveze med delavstvom in poljedelskimi množicami, je odprla oči kmetom Evrope in Amerike.
Tekom vojne se je zvršilo zrevolu-cioniranje kmečkih množic. Istočasno se je zvršila tudi reorganizacija, v prid radikalnih struj, v obstoječih kmečkih organizacijah. To velja tudi za Nemčijo. Tako n. pr. se je osnovala v Badenu ena radikalna kmečka zveza, sestavljena iz malih in srednjih kmetov, ki je za čas volitev 1. 1920. nastopila s samostojnimi kandidati. Meseca oktobra preteklega leta se je ustanovila ena delavska zveza med organizacijami revnih kmetov, najemnikov, kolonov itd., ki šteje vsega skupaj en milijon 'članov. Ta delavska zveza je pristopila k Mednarodnemu kmečkemu svetu. Tudi na Francoskem se je usidrala Kmečka internacionala. Tudi tam se ustanavlja ena kmečka zveza. S o drug Vazeilles se je kot zastopnik Kmečke zveze, ki ima pod svojim: okriljem 18 strokovnih organizacij, udeležil, v preteklem letu, Mednarodne kmečke konference v Moskvi.
Ravnotakšno gibanje za ustanovitev radikalnih skupin med organiziranimi kmeti, je opažati v Združenih drža vah, v Gehoslovaški, na Poljskem, v Hrvatski in v Bolgariji. Tudi v mnogih jutranjih deželah se ustanavljajo kmečke stranke.
Naravno je, da je moralo to. radikaliziranje kmečkih organizacij privesti do združitve revolucionarnih sil na deželi, jx)d okrilje-ene Krnečke internacionale..
H strani komunističnih strank in s strani Komunistične internacionale mora pa priti iniciativa za zbližanje med delavci in kmeti. Kmetje ne bodo prišli k nam iz lastnega nagiba. Ali pa, četudi bodo kazali nekako voljo k zbližanju, jim bo ta prešla, če ne bodo Komunistične stranke in Kom. internacionala ukrenile potrebnega za jih pritegniti k sebi, za jih združiti politično in organično z revolucionarnim gibanjem.
Sedaj ipa preidem k vprašanju taktike, ki jo morajo uporabiti komunistične stranke, v pridobivanju kmečkih množic. Tukaj je treba razločevati dva vprašanja. Prvo se tiče pridobivanja mas kot takih, za pridobivanje neorganiziranih, brezobličnih množic. Drugo se tiče naše taktike glede gospodarskih, kulturnih in drugih kmečkih organizacij, ki obstajajo skoro v vseh deželah in se neprenehoma raz-
kmetov, sredi katerih živijo, kakor tudi, da obstoji na drugi strani možnost, uporabiti kmečke delavce za revolucionarno propagando med revnimi kmečkimi množicami.
Druga vrsta organizacije je organizacija- malih posestnikov, katero je treba smatrati, v mnogih ozirih, kot strokovno organizacijo. Gre se za to. da se najde možnost, združiti to vrsto organizacije z organizacijami kmečkih delavcev. Na drugi strani pa je treba najti eno neposredno zvezo med temi organizacijami in komunistično stranko. Treba jih je tudi pobuditi, da se priključijo Mednarodnemu kmečkemu svetu. V sredi teh organizacij se morajo ustvariti celice, s pomočjo kojih bi bilo mogoče zagotoviti si vodstvo. Da se končno pridobi njene člane je treba primeniti enotno fronto od spodaj v različnih deželah, v drugih Ra istočasno od zgoraj. Tretjič eksistirajo organizacije malih kmetov, kmečke zveze. Te organizacije se predstavljajo na splošno kot tuji elementi. Kakšno stališče moramo zavzeti na-pram tem? Treba je, da stremimo za tem, da izločimo iz teh organizacij premožne kmečke elemente in da zagotovimo vodstvo delovnim kmetom. Naša akcijska metoda mora obstajati v ustvarjanju celic v teh organizacijah, kakor tudi v uporabljanju enotne fronte od spodaj v vseli slučajih in od zgoraj v posebnih slučajih.
V zadrugah in kmečkih zvezah moramo ravnotako uporabljati taktiko komunističnega prodiranja. Moramo
skušati ustvariti levo opozicionalno krilo, zato da iztisnemo iz vodstva premožen element. Ravno isto velja za vse. druge — kulturne, športne in druge organizacije.
Vprašanje postaja težavneje, ako hočemo določiti naše stališče napram kmečkim organizacijam, ki imajo pretežno politični značaj. Take stranke imamo na Čehoslovaškem, na Poljskem, v Rumuniji, na Bolgarskem, na Hrvaškem in v drugih deželah. Tukaj se gre, kot je takoj razvidno, za u-porabo enotne fronte od spodaj. Gre se tukaj za najti možnost približati se, potom naše taktike, k organiziranim množicam teh strank.
Imamo to možnost n. pr. na Bolgarskem, v pogledu Kmečke zveze, katere množice so že sedaj prežete z revolucionarnim duhom. Za to zvezo je treba uporabiti istočasno taktiko od spodaj in od zgoraj. Ravno takšna rešitev je mogoča, pod gotovimi -pogoji, v pogledu Hrvatske republikanske kmečke stranke, stranke farmarjev v ameriški h združenih državah itd.
Sodrugi, vprašanje je zelo zamotano in se ga ne tla rešiti potom predpisov. ki bi bili obvezni za vse dežele.
Mednarodni kmečki svet, ki je bil ustanovljen v Moskvi takoj po prvi mednarodni kmečki konferenci, je velike politične važnosti. Komunistična internacionala mora le 'pozdravljati ta začetek. Stremljenja Mednarodnega kmečkega sveta, ki gredo za grupiranje vseh več ali manj revolucionarnih kmečkih organizacij, ki obstojijo v vseh deželah ki so se udeležile vojne, to je organizacije, ki so vznikle same od sebe, [»od pritiskom vojnih posledic in reakcije, — la stremljenja morajo najti podporo s strani splošne Internacionale.
„Ex Bohemia lux“...
(Češka soc. demokracija)
vijajo. Na IV. Kongresu smo razprav-
ljali o potrebi enega delovnega programa za pridobivanje množic,y smo pa popolnoma prezrli obstoj kmečkih organizacij in kmečkih strank. Tudi nismo še do sedaj izdelali nobenega načrta o taktiki naprant kmečkim organizacijam.
Treba je tudi vzeti v poštev, da so življenjski pogoji množic v posameznih deželah različni in da je težko postaviti, enakomerno za vse dežele, uporabna pravila. Potrebno je, da smo si svesti o posebnih pogojih ki vladajo v eni deželi in ki ustvarjajo v množicah revolucionarno razpoloženje. Bilo bi mogoče postaviti eno splošno pravilo, ker je potrebno, da se drži naš program vedno v konkretnih črtah. Naši programi ne smejo vsebovati nikakih abstraktnih oblik, ki niso za množice razumljive. Kmetje imajo veliko praktičnega smisla. Velike abstraktne ideje jih ne ganejo. Mogoče jih je pridobiti le, ako se jim govori o neposrednih interesih.
V prvi vrsti imamo pred nami kmečke strokovne organizacije. Naša taktika napram temi organizacijam, se določuje, navidezno, s strani naše splošne strokovne taktike. Tukaj pa je potrebno predočiti možnost, da kmečki delavci pridejo pod vpliv malih
oEdinost«, ki ima posebne simpatije do češkega naroda (mi jih imamo sicer tudi)) nam postavlja za vzgled češko soc. demokracijo vsled njenega ((praktičnega dela za narod« in njenega patriotizma. Povedala je tudi da se njen vpliv utrjuje medtem ko komunizem na češkem propada. Glede tega poslednjega bi le pomolili pod nos izide volitev v Podkarpatski Rusiji, izide volitev v obratne delavske svete in občinske volitve v Brnu. Ali kar se tiče prvega bi ji radi nekoliko osvetili njeno delovanje kot državnotvorska stranka. Kdor je v zadnjih mesecih zasledoval politično življenje čehoslo-vaške države, se je imel priliko prepričati o njeni gnilosti, o njeni ko-ruptnosti. Prihajale so na dan vse mogoče sleparije in afere, ki niso kompromitirale le posameznih vodilnih osebnosti v državi, ministrov, poslancev, senatorjev, med njimi celo g. Pra-šeka, predsednika češkega senata, ampak, kar je glavno ves državni aparat in vse državnotvorne politične Stranke v državic v prvi vrsti soc. demokracijo. Vbada je izgubila glavo, ni si znala druigače pomagati nego da je izdala poseben zakon proti komunističnemu časopisju, češ,, da prinašanje takih sleparij na dan pomenja —- izpodkopavanje državne avtoritete. Najkarakte-rističnejša sleparija za politično življenje čehoslovaške države je pač bila tzv, afera s špiritom, ki jo, je odkrilo glasilo naše stranke «Rude Pravo«. Posamezne tvrdke so podkupile državne organe, politične organizacije, ministre in druge vodilne osebe v republiki (med temi predsednika senata g. Praška, da so jim šli na roko pri njihovih sleparijah s špiritom, čez 00 milijonov je bilo izdanih v te svrhe in za 33 milijonov se je ugotovilo, komu so pali v žep. Pred kratkim je izdal;, centrala češke uradniške organizacije tozadeven apel na Masaryka, kjer g poživlja, da razčisti zadevo in iz tega apela posnemljemo sledeče številke : Od omenjenih prisleparjenili 33 milijonov je razdeljenih 17 milijonov med vladne stranke, za njihove institucije tajništva, za časopisje itd. sledeče: agrarci (stranka g. ministr. predsedniku Švehle), so dobili 4,500.000 čk., nar. socialisti (stranka g. Klofača), o,200.000 čk.; narodni demokratje (stranka g. Kramara 1,118.000 čk.; klerikalci 500.000 čk.; slovaški klerikalci 3,500.000 čk.; soc. demokratje (stranka g. Sunku.) m in Stivina) 2,500.000 čk.; Tudi razne cerkvene oblasti in organizacije so bile korumpirane. Dobili so: katoliki 1,100.000 čk, protestanti 180.000 čk.; Židje in svobodomisleci po 460.000 čk.
Različni uradi so dobili: finančni urad 330.000, urad za gradnjo 150.000. poljedelsko ministrstvo 230.000, notranje ministrstvo 230.000 čk. Celo Masa rykov dobrodelni fond je dobil podporo 3,700.000 čk. — Mislimo, da te številke zadostujejo in da ne potrebujejo nobenega komentarja. Upamo, da se ((Edinost« ne bo več predrznila postaviti nam za vzgled češke soc. demo-
kracije in vzornega reda v čehoslova-ški republiki. Mislimo tudi, da bi slov. narodnjaki imeli vzroka sramovati se takih zaveznikov. — Te številke bodo dale našim sodrugom mnogo misliti. Videli bodo, kako daleč je napredovala degeneracija današnje kapi- , j talistične družbe z vsemi njeninn,institucijami, državo in njenim upu ra- 5- , lom, meščanskimi strankami. i to\šuA
Koctrtiisitene m razne cerkve. uv ši tzv. svobodomiselne. Revojocio-narni proletariat ima vzvišeno nalogo, pomete s vsemi sredstvi te tri ih-
da
stitueije s sveta in njihova degeneracija mu bo pri tem delu mnogo pripomogla. Na čehoslovaškem, kjer je sicer že prej stal velik del delavskih in kmetskih mas za Kom. stranko so razkritju teh sleparij odprla končno oči ostalim deluvsko-kmetskim masam. Danes sloji za Kom. stranko že ogromna večina teh mas, ki tvorijo važno postojanko proletarske revolucije v Evropi. Te mase in ta stranka so zavezniki našega delavstva in ne do mozga gnila in korumpirana soc, demokracija, katere zavezništvo naši nacionalistični gospodi iskreno priporočamo.
Volodja
Ki. zveza Jnlilske krajiae
SVARILO
Dognalo se je, na skuša bivši član MATKO LOVKO priti v stike z našimi podeželskimi sodrugi, posebno omla-dincL V tem počenjanju se poslužuje argumenta blatenja stranke in prigovarjanja, da zastopa šele on pravo komunistično idejo.
Opozarjamo sodruge na to in jih opozarjamo, da naj nimajo z omenjenim nikakih stikov.
Sploh pa naj bodo previdni v občevanju z nepoznanimi ljudmi.
DEŽ. IZV. ODBOR.
Angleški komunisti proti fašizmu
Iz Jjondona poročajo, da so tamkajšnji angleški fašisti skušali obdr-
'čuvati javen shod v nekem
mestnem
m
parku, a došli komunisti so jim ga preprečili..
Amerikanski kapital na delu v Jugoslaviji
k Nevv-Vorka prihaja vest, da nameravajo Združene države dovoliti posojilo v znesku od 3-5 milijonov dolarjev, za gradnjo železniške proge do Splita.
Namen amerikanskih kapitalistov je očiten: kakor so si spravili v od-visnost kolonialne dežele in si skušajo spraviti tudi v odvisnost Nemčijo, ravno luko si hočejo zagotoviti gotov plen v Jugoslaviji. Gradijo se prometna pota, ki bi omogočila zasužnjen je cele dežele.	,
Obletnica ustanovitve Spartakovske skupine v Nemčiji
V Berlinu bo Komunistična stranka organizirala velike demonstracije, v proslavo desetletnice ustanovitve «Sl,- utiiri e š par tako v cev*, ki je bila prva komunistična celica, vznikla po . vojni!	.
2
DELO
Pisma kmetov
Dragi rdeči kmet!
Opisal si zadnjič “Muli list« in njegovo politiko.
Prav si imel, da si pokazal oba obraza »Malega lista«. Na eni strani tolče po magnatih in jih brije, na drugi strani se pa križa,pred zlodjem. Zlodja vidi v tem, da bi zagospodarila enkrat kmet in delavec. Bojim se, da ne bo križanje nič pomagalo in da bo zlodej vendar prišel.
Oni dan me je srečal prijatelj in mi je povedal, da je hud nate, ker si pisal proti «Malemu listu«. Saj ne more «Mali list« videti magnatov in da jim zmiraj otepa kožuh. Še za ime da je škoda in da bi bilo boljše, če bi se klical kar «Magnatska smrt«.
Povem ti, da nisem bil prav nič v škripcih. Magnatom se gotovo lepo ne zdi, če jih «Mali list« zmerja z rokovnjači, saj veš, da resnice nobeden rad ne sliši. Oni pa vendar .prav dobro vedo, da niso gospodje tako nevarni, kakor kaže njih zmerjanje. Se je vide-
lo	za zadnje volitve. Grizli in vjedali so se skrivaj in pred ljudmi. Najzadnje pa so vseeno reševali skupno barke pred rdečimi valovi. Kar so magna delali okoli biričev na drobno, je na pravil gospod Besednjak v Rimu na debelo. Povedal je, da so kmetje in delavci v naših krajih nevarni državi, ker mislijo s svojimi možgani. Svetoval sem prijatelju naj vpraša pri »Malem listu«, zakaj se nazadnje vedno spet objamejo z magnati, na katerih si hočejo sicer zobe polomiti? Te sorte prijateljstvo je prav debelo umazano, ti boš gotovo pritegnil. Ali pa se dela vse samo za šport, ki je prišel tudi pri nas v modo!
Ce gledam vse, se mi zdi hudo podobno zamorski vojski. Pravijo, da pride tudi med zamorci do navskrižja. En poglavar se razjezi na druzega in takrat mora začeti boj. Seve, treba ga je pripraviti. Zjutraj na vse zgodaj se zbereta sovražna oddelka ob tekoči vodi. Vsak na eni strani, kako pa! Sulice grozijo, ščiti rožljajo, bobni grmijo. Gorje, če se začne krvavi ples! Na eni strani se pokaže dolg jezik, na drugi še daljši. Najbolj srditi zamorec se zaleti, teče do vode in obstane. Čez pa ne, voda je mokra. Pesti se vzdigajo v zrak, huda nevihta se pripravlja. Nazadnje pade sulica. Tako psovko vrže eden čez vodo, da se jih z druge strani povrne deset. Zdaj začenja velika bitka. Zmerjanje je tako hudo, da ni čuti grmečega boga. Oba tabora se bojujeta za žive in mrtve. Plenijo se in zmerjajo, dokler jim sapa ne začne po-
Poiom pe»	pojcnjujo,	oamo
še tu in tam je kak vztrajen bojevnik, ki se ne umakne in zmerja do kraja. Hitka konča, zamorska tabora poležeta k počitku, zakaj drugo jutro začne vse skraja. In tretje jutro istotako. Naposled pa gredo domov, vojska je pri kraju. Voda teče naprej in zamorci se spet razumejo, nobenemu se ni skrivil las.
Tako sj jih dajejo nemagnati pri ((Malem listu« in magnati za ((Novicami«. Kadar konča zmerjanje, se gotovo približujejo volitve. Namesto da bi začelo zares, se vsa papirnata vojska konča. To smo že večkrat videli. In zato ne verjamemo zmerjanju, če je še tako sočno in zabeljeno.
Ne bo dolgo, da bodo spet volitve pri nas, pokrajinske in občinske. Oba tabora bosta kar odrezala z zmerjanjem. Nevarnost bo, da se kmetje in delavci preveč vzdignejo. Povsod so že neodvisne čete. Zato jih bo treba skupno potlačiti. Slepilo se že najde, da bodo ž njim slepili delovno ljudstvo.
Takrat bomo rekli svojo besedo. Naj gre zares; Kjer je kaj zavednih delavcev in kmetov, naj zberejo vse druge v en sam tabor. V nekaterih občinah se je že to zgodilo, ali so še redke. Naše
Število pa je dosti večje, samo pripraviti se je treba in začeti že zdaj, od moža do moža. Naj se loči! Tisti trije, štirje magnati in nekatere prodane duše na ono stran, mi na to. Nič psovanja na zamorski način in nič varanja. Raje vztrajno delo in magnatske trdnjave se bodo sesipale v prah ena za drugo. Občino sestavljata krnet in delavec, ona naj ji bosta gospodarja, ona naj vidita in naj ukazujeta, kaj se v nji godi in kani gre denar. Z dejanjem se pokaže, kaj hočemo in kako mislimo otresti magnatski jarem.
Tisto z milim narodom naj konča.
Kjer jih je več, tam je narod. Ali so magnati in verižniki narod? če hočejo biti, naj le bodo. Samo ne podpirati tega izbranega naroda, ne mu dajati oblasti v roko. Ta oblast začne v občini, zato je treba ž njo tukaj enkrat končati. Kdor nosi bremena, tisti naj odloča. Odločil pa bo, če se bo premišljeno pripravil, združil in odbil razdvajanje delovnega ljudstva.
( 'as je, da se pobrigamo tudi za občine. Poskrbimo, da popiha vanje malo zdravega vetra.
Pozdrav!
No/ranjski sodrug.
RUSKI:
tov in sindikati klikih delu
Vprašanje samostojnih kmetov
Držeč se navedenih marxističnih principov, si usvojimo točno določeno metodo za propagandno in organiza-torično delo med poljedelskim delovnim ljudstvom. Najtežje stališče imamo napram «samostojnemu» kmetu. Ta si je usvojil vse elemente buržua-znega gospodarstva: konfine, privatno lastnino, trg z blagovnim in denarnim obtokom, testament kot emanaci-jo (izliv) svoje individuelne nadutosti v posmrtne razmere. Buržuazni upravni aparat (trgovske in denarne botege, davkarija, sodnija, zavarovalništva itd.) mu je sicer zoprn. A če ga je enkrat količkaj prebredel, je trdno zaverovan, da je vse to zelo važno in potrebno, in da šele poznanje in uvaže-vanje tega dela ustvari gospodarsko in socialno popolnega človeka, in on ne more preko teh iluzij: njegova ograjena njivica mu to brani!
V	tehničnem produktivnem oziru je njegovo gospodarstvo verklarija. dolgo, mučno delo brez pridelka: Njegov gospodarski obstanek je torej vsled tega zelo težaven, ker sloni še v dobi svetovnega gospodarstva — na zaostali podlagi individualnega dela na majčkeni, majčkeni kmetiji. Mali obrat tvori skoro v vseh gospodarskih periodah vseli narodov in dežel v nekem širšem zmislu parasitsko tvorbo; dobiva gotove potrebščine (posebno rudo-kovino, ki je poedinci navadno ne morejo kopati) iz socialnih produktivnih organizmov, pa naj obstajajo le-ti na podlagi sužnjev ali tlačanov ali P& na podlagi modernega, mezdnega proletariata — a sam je vsaki taki ali drugi obliki socialnega dela odporen.
Samostojen kmet kot tak nam ne nudi za gospodarsko organizacijo bolje materielne podlage kakor srednjeveški mali obrtnik. In kdor količkaj pozna
£yciapo<Jjii‘ck.o unulo (loino aapioko) orocl
njega veka, temu je v živem spominu ta po tisoč in tisoč predpisih in redih organizirana socialna mizerija, polna pravic in pravičic, sovraštva, sporov, zahrbtnosti in — krščanske ljubezni.
Kmet kot mali producent ni sposoben za širšo organizacijo. To mu ne dopušča za verovanje v «svojo» zemljico; materialno, po konfinih in mejah strogo omejeno delovno okrožje ga dela nesposobnega za širše gospodarske organizme; njegovo zadružno delovanje se v tri četrtinah izčrpava v organiziranju verižnega trga in veriže-nja za nabavo potrebnih potrebščin o-ziroma oddajo čezpotrebnih pridelkov. Komaj eno četrtino njegovih zadružnih organizacij stoji na neposredno produktivnem stališču. A še te nimajo dobrega materijalnega ogrodja (zložene zemlje, strojev, skladišč itd.) socialnega dela in bolehajo skoz in skoz na individualističnih pretenzijah. Ob sedanjem svetovnem gospodarskem stiku, s komunikacijskimi sredstvi za na veliko, pri razvoju ročnega orodja v mašine, nam mora podati gospodarska organizacija samostojnih kmetov le kako srednjeveško obrtniško gospodarsko relikvijo.
Ravno tako ozko je kmetovo politično obzorje. Podlaga njegovega ina-terielnega življenja, očrtana po ozkih konfinih zemljišča mu zastira širši političen pogled. Ta historično-materiali-stičen nauk nam je klasično potrdila kmečka masa v ruski revoluciji. Do osvojitve zemlje je bila visoko revolu-cionarno-aktivna; po osvojitvi je postala na sploh pasivna, po krajih celo odporna. Ta nam izpričuje aproviza-cijsko in mobilizacijsko vprašanje leta 1918. Bela garda Čehoslovakov, Kol-čaka, Denikina in Vrangel-a je črpala dolgo časa svojo moč iz tega razpoloženja in le-ta krut reakcionaren bič je zbudil pri kmetih zopet simpatije do komunistov.
Politična organizacija malih kmetov
Politična organizacija malih kmetov kot takih se bo dala vsled sodobnih, lahkotnih stikov z naporom udej-stviti; ne bo pa mogla napram proletarskemu gibanju predstavljati kaj gibkega, naprednega organizma.
Kar spaja osebno malega kmeta z industrialnim delavcev to so: žuljave roke in duh po gnoju, ki je v tesnem sorodstvu z duhom mašinskega olja industrialnega delavca. Stvarno jih vežejo po trgovskem in vsem upravnem aparatu močno oglodani prejemki obleke, orodja in drugih potrebščin na strani kmetov; hrane in surovin na strani fabričnih delavcev.
Proletariat se mora bližati. kmetu kot delavcu; vsled njegovega masovnega pojava je to delo povsod zelo nujno. To delo more biti predvsem propagandistično. Delavec mora kmetu stalno poudarjati in zopet ponavljati, da r/iah obrat pri sodobnem razvoju gospodarstva in družbe pomeni mizerija. Mora mu nazorno ppkazati, kako je njegovo delo obilno in težko a malo plodovito.
Kert mali Kuret se skuru ut: IilOrt? pf)-
služevati boljšega orodja, strojev; ne more uravnati njiv, travnikov in pašnikov; njegova živinoreja je razcefrana, trudapolna, nehigijenična in malo izdatna. Njegovi pridelki in potrebščine so navezani na anarhističen trg. Svojo «svobodo» kot ((samostojen« producent drago plačuje trgovcem, denarnim botegarjetn, vsakovrstnim za-varovalnikom, notarjem, sodnikom, davkarjem, dacarjem, celi jati upravne in politične škribarije itd. Naš ((samostojni« producent mora spoznati: «da se (tako opevana) osebna neodvisnost drug od drugega dopolnjuje s celim sistemom vsestranske stvarne odvisnosti«.
V	mali kmetiji je mizerija, ker nosi delo brezmočen, individualen odznak brez tehnične in socialne moči dela in ker plačuje njen pičli pridelek ogromen, neproduktiven, pošasten cirkula-cijski (obtočen) aparat. Odpis dolgov in davkov, cenen kredit, dobre prodaje in nakupi in stične parole ne morejo pomeniti spričo okorne samostojne kmetije drugega, kakor prazno frazo, ki ne m<fre stvarno nič izboljšati. ((Samostojno«, tembolj pa še »samostojno« malo gospodarstvo rodi in redi
z eno besedo: trgovce, denarne bote-garje, dacarje, davkarje, notarje, sodnike, upravnike, zavaroval n ike, škri-bantarje itd. — in trudapolno delo delovnih slojev.
Proletariat more s tako kritično propagando opraviti ogromno delo pri malih kmetih. Žuljave roke in duh po gnoju mora vzbujati v proletariatu tudi v najtežjih momentih simpatije do teh, rekli bi, proletarskih buržujev.
(Dal je prihodnjič).
Zasebna lastnina id mi kmetje
Po vojni je bil naš kmet hudo prizadet, vsled gospodarske krize, povzročene po novi grupaciji dežel.
Kakor da bi to ne bilo zadosti, je prišla nad‘njega nova nadloga, to je omejite v zasebne lastnine v obmejnih krajih.
Na podlagi neke posebne naredbe, ne bodo smeli posestniki ne prodati oziroma kupiti nepremičnin, odnosno
posameznih delov istih. Nadalje ne bodo smeli izvršiti na nepremičninah nikakih izprememb, brez dovoljenja s strani pristojnih oblasti (prefektur, v sporazumu z vojaškimi oblastvi). V slučaju, da bodo posestniki prodali kak del, brez dovoljenja teh oblasti, zapadejo kazni (100 do 2000 lir globe in v težkili slučajih zapor do G mesecev). Poleg tega bodo morali na lastne stroške porušiti stavbe oziroma naprave, zgrajene brez dovoljenja.
Kako so vsled te naredbe prizadeti posebno mali kmetje, ki ne morejo, vsled sedanjih gospodarskih razmer živeti na lastni zemlji, kajti primorani so se izseljevati v tujino in vsled tega so primorani prodati posestva, — o tem ni potrebno še posebe pojasnjevati. (Za dobiti tozadevno dovoljenje strani oblasti bodo morali čakati ne kratek čas, ker vsak dobro zna, kako se rešujejo vloge).
K tej zadevi se bomo še povrnili v prihodnji številki.
GLASOVI Z DEŽELE
Renče
Vsem bivšim članom in članicam društva L. O. Renče !
Vsem ljubiteljem proletarske kulture 1
Vsem sodrugom in sodružicam!
Meseca avgusta teta /92/. smo ustanovili n Renčah podružnico društva L. O. Naš namen je bil dvigniti najini prostejše ljudstvo *— posebno 'mladino — na tisto duševno višino, katera mn po naravnih zakonih pripada in do katere se mora povzpeti paralelno ^ delavstvom drugih dežel, da bo zmožno izvršiti zgodovinsko nalogo, katera ga čaka v bližnji bodočnosti:	da
preobrazi celo človeško družbo.
Marljivo smo se vrgli na delo in želi neprecenljivih uspehov. To pa ni bilo po volji, raznim, mogotcem obeh narodnosti. Rovarili so proti nam, tajno in javno, kakor je bilo v danem jM loža ju uspešnejše in «deloina» ustregli svojim podlim strastem; deloma, kajti porazili so nas, a uničili še ne! — Razbojniške tolpe meščanstva so nam s pomočjo pušk, bomb, gorjač in celega vladnega aparata oropali še tisto malo svoboščin in pravic, koje si je delavstvo priborilo v večletni borbi! Sežgali so nam domove, uničili naše knjižnice, odvzeli so nam, svobodo zbiranja in zborovanja in sploh prepovedali vsako javno delovanje. A mi ne klonemo ! Brez šuma in hrupa nadaljujemo za početo delo. Vrgli so nas iz javnih trgov in mestnih ulic, toda mi smo se bližje stisnili k materi naravi in ku-,'H’mo svetlejšo bodočnost v samotnih podzemskih rovih; liki prvim kristjanom.
SODRUGJ ! SODRUŽICE !
Konstatirajoč razmere in položaj v katerega so nas potisnili, se je skleni-
lo	na skupnem sestanku dne 9. XII. /923. in enoglasno odobrilo mi rednem občnem zboru dne 13. III. /924. javno društveno delovanje začasno prekiniti, medtem pa vedno in povsod zbirati denarne prispevke za «Kulturni fond».
Pri. seji kV pravnega sveta»	- kate-
remu je poverjeno društveno vodstvo in nadzorstvo Kul. fonda dne 2/. VII. /924. — se je določilo, da naj ob obletnici društvene ustanove t. j. meseca avgusta, VSI Uenški delavci in delavke širom sveta nabirajo piispevlce v sklad istega. Vsak mali dar je dobrodošel ! Obračamo se do vseh onih, kateri čutijo potrebo po odpravi meščanske laži-kulture, s /nošnjo, naj letošnjega meseca avgusta dejansko dokažejo, da so za odpravo iste in za upo-stavitev prave, resnične proletarske kulture.
Kvišku ponižani! Bodočnost je naša!
V	RENČAH, meseca julija /924.
Upravni svet.
Marezige
Pri nas živimo, kot,- pri «štrafkom-paniji«. Imajo nas na piki že izza volitev lefa 1921. in pri vsaki priliki nas trpinčijo, kakor znajo in morejo.
To se je pokazalo tudi pred kratkim.
Pri nas so mislili fantje prirediti 3. avgusta, kakor vsako leto, ples. Naši nasprotniki pa so izrabili to priliko da nas preganjajo. Fante so dolžili, da kradejo les za plešišče in to zalo. ker so delali ponoči (čez dan morajo de lati na polju). Ker ni nikomur nič zmanjkalo je umevno, da se jim je ta poskus izjalovil. A miru si niso dali in našli so pot do svojega cilja. Nekdo si je izmislil, da je sodr. Bernetič v zvezi s prireditelji plesa iz česar sledi. da bi se bil izrabil ples za pozorišče komunistične propagande. In res seje to imenitno obneslo. Naš vrli brigadir je ponoči aretiral omenjenega sodruga in drugih pet fantov in nekatere tiral kar bose, gologlave in brez jopiča na orožniško postajo. Izpraševal ni nikogar izvzemši Bernetiča, kateremu je hotel na vsak način ((dokazati« da je bil sporazumnjen s prireditelji. Ker je bilo to gola izmišljotina je naš sodrug zanikaval in si s tem «prislužil» gorko klofuto. Potem so jih gnali v koprske zapore. Čakali so osem dan, da pojasnijo njih položaj in šele na pritisk odvetnika jih je obiskal preiskovalni sodnik, ki je izjavil. da, ni mogel priti prej. ker da mu ni bila še dospela obtožnica iz Marezig. čudil se je sodnik, ko se je osebno prepričal, da so vsi aretiranci nekaznovani, dočim je stalo v obtožnici, da so npredkaznjeni1'. «nevarni« . in slična priporočila. Sodnik je uvidel, da so prišli naši ljudje v ječo iz same mržnje in hudobije in jih izpustil takoj na svobodo.
Brigadir in vsi naši odkriti in prikriti sovražniki pa naj si vtepejo v buče, da nas nikaka sila ne odvrne od poti do komunizma.
Vedno rdeč.
Za žrtve reakcije
Proletarci, ne pozabite jih!
Cezarji pri Kopru: Sodrugi pri rdeči mizi . . . .L	1.0.—
Vesela družba boljševikov . «	28.—
Nabrano v Cezarjih pri Kopru: B. J. 10; V. N. 6; P. P.
V. R„ B. A., V. P.,	A.,
V., V. N. 3; V.	A„	V.	N.,	B.
J. V. J., V. K.,	V.	N.,	N.	J.,
, V. P. po 2; V.	P.,	V.	.).,	V.
J., V. M., po 1.50;	N.	N.,
1.20; V. J„ V. A., B. J. V.
.lust, V. Jordan, \M Vene.,
F. J., V. L., B. M, B. J.,
V. L., V. Ivan, Z. A„ V.
N., V. L. V. N., V. St. V.
P. po 1; V. P. 0.50 ...»	95.70
Kljub vsem preganjanjem
» PODLISTEK
Moviki mo	ionalno-revolanoDanii i	u in	sipki atti
(Ob desetletnici svetovne vojne)
Nekoliko natančnejših podatkov o sarajevskem atentatu in o pokretu sploh im je dal moj prijatelj Mustafa G., ki je sodeloval pri atentatu, kakor tudi sploh pri celem pokretu, bil udeležen pri solunskem procesu, zaprt in interniran na Krfu v Afriki itd. in ki je danes — dober naš sodrug. Že on sam je prikazen, ki ima združene v sebi vse karakteristične lastnosti in pojave tedanje nacionalno-revolucio-narne generacije: njeno navdušenje in zanos, samožrtvovanje, naravnost otroško naivno dobrino in vezo v uresničenje cilja, sploh maksimum moralnih vrlin revolucionarja. Razvil se je preko anarhizma v komunizem in kar mu je od prejšnje ideologije še ostalo, je le nezadostno razumevanje j»omena politične akcije in organizirane borbe proletariata in rahlo prece-njevanjo pomena in upliva osebnosti in individualnih akcij v revolucionarni borbi.
Šetala sva po nekem drevoredu velemesta in on mi je pripovedoval s svojim slabim, nekoliko otožnimi glasom, ki pa je vendar zvenel prepričevalno, o organizaciji in delovanju »črne roke«.
k Bila je to organizacija, razširjena
med celim narodom in ne le nekaka oficirska klika, kot se to po navadi misli. Njen program in statut je bil skoro natančen posnetek onega italijanskih karbonarjev, istotako tudi prisega, ki jo je moral vsakdo položiti, ko je vstopil vanjo. Glavni cilj je bil ujedinjenje jugoslovanskih narodov. Udeležili smo se vseh komi-ta.ških bojev prjoti (Turkom in istali smo v stiki z vsemi revolucionarnimi organizacijami v Bosni, na Hrvatskem, v Sloveniji, v, Macedoniji, Bolgariji in Albaniji. Disciplina je bila vzorna. Kdor je enkrat v organizacijo vstopil, ni smel, pod smrtno kaznijo, več iz nje izstopiti. Istotako so bile tudi vse akcije za vsakogar, pod smrtno kaznijo, obvezne. Na ta način je postala ta organizacija zares zavednih revolucionarjev, ki so bili pripravljeni vsak trenotek žrtvovati svoje življenje za stvar. Apis (Dragutin Dimitrijevič) je bil naš čluševni vodja. Bil je človek akcije, ki se tpi strašil ničesar, ne ubijati ne umreti, ako je bilo to potrebno. Baš njegova smrt je za to najboljši dokaz. Predno je bil ustreljen, je še v zadnjem trenotku mirno izpovedal svoje prepričanje, ter odpustil svojim morilcem, ako so ravnali ti v prepri-
čanju, da je njegova smrt potrebna v blagor naroda. Vedel je v vsakem Irenotku kaj treba in je bil siguren svoje iniciative. Ljubili smo ga in spoštovali neizmerno. Njegova avtoriteta v. organizaciji je bila nepopisna. Prepričan sem v dno duše, da bi ta človek, ako bi še živel, danes bil z nami in da bi on organiziral našo revolucijo v Jugoslaviji«.
Pripovedoval mi je na lo o solunskem procesu.
«Vse obtožbe proti organizaciji so ^bile iiiscenirane. Pašič in Aleksander sta se po albanskem porazu bala nezadovoljstva v narodu in vojski, kjer je imela «črna roka»\, ki se je takrat nahajala v opoziciji, silno avtoriteto. Ena sama beseda s strani le bi zadostovala, da bi se cel narod in vojska dvignila; toda Apis ni hotel v težkem trenotku napovedati meščanske vojne tedanjim mogotcem in to je bila njegova usodna napaka. Hotel je ohraniti narodno disciplino, a bil je kruto prevaran. Tedanja srbska vlada, ki se je sestajala iz radikalov in samostalcev (Davidovič) je s pomočjo francoskih oblasti inscenirala oni škandalozni proces pod pretvezo, da je pripravljala organizacija nek atentat na Aleksandra, kar pa absolutno ni bilo res. Nasprotno je Aleksander s pomočjo »bele roke« pripravljal zavraten umr Apisa. Davidovičevci niso hoteli prevzeti odgovornosti za to početje ter so si pi-latski oprali roke in izstopili iz vlade. Od tedaj izhaja tudi ona nepretrgijiva
zveza med dvorom in Pašičem in tudi razplet današnje, krize v Jugoslaviji je posledica te zveze na življenje in smrt. Revizija solunskega, procesa v katerem sta Pašič; in Aleksander osebno silno kompromitirana, bi pum en ja! a gotovo popolni moralni zlom obeh, v narodu. Prepričan sem, da bi parola revizije solunskega procesa zamogla silno revolucionarno uplivati na mase in ojačiti republikanski pokret in mislim, da bi morala ravno naša stranka izdati to parolo. Kajti brez poprejšnjega uničenja monarhije, njene oficirske klike «bele roke« in Pašiča, je revolucija v Jugoslaviji nemogoča. S tem bi tudi demoralizirali danes takti Irrdno vojsko, kajti v njej je še mnogo tradicij iz dobe ((črne roke« in na la način bi si ustvarili predpogoje za nadaljno revolucionarno akcijo.«
Pripovedoval mi je nadalje o podrobnostih sarajevskega atentata.
•(Doslej je izšlo o sarajevskem' atentatu razen raznih žurnalističnih član kov — kolikor jaz vemi — le eno avtentično poročilo iz revolucionarnih krogov v javnosti in sicer Gačinovičevo poročilo, ki ga je podal Trocki v svojem spisu iz 1. 1915. Toda naravno, to poročilo ni bilo popolno, ker 1. 1915. so bile stvari še presveže, da bi se moglo,
o	njih pisati in popolnoma osvetiti v luči zgodovine. No, danes je to drugače in kar ti povem, naj bo v dopolnilo onemu poročilu. Bili smo vsi mi takrat uverjeni, da dosežemo s takimi
akcijami svoj cilj in vsled tega smo se z neumorno energijo lotili posla. Atentat Žerajičev 1. 1910. na tedanjega guvernerja v Sarajevu generala Vareša-nina se lahko smatra kot začetek. Sledil mu je 1. 1912. Jukičev atentat na bana Čuvaja v Zagrebu in še dva druga atentata v Zagrebu istega leta. Ti trije atentati so bili že direktno delo ((črne roke«, ki se je formalno organizirala v 1. 1911. pod Apisovim vodstvom v Beogradu. Od tu so atentatorji dobili tudi orožje. Sklenjeno je bilo tedaj tudi izvršiti celo verigo atentatov v Sarajevu, Zagrebu in v Ljubljani, toda balkanska vojna je usmerila pozornost drugam. Večina članov ((črne roke« je v balkanski vojni direktno sodelovala, nekateri pa so osta-
li	v Beogradu, da vodijo nadaljno akcijo. Po balkanski vojni smo se razgu bili v svet na študije in centrum po kreta v inozemstvu je postalo mesto Lausanne (v Švici), kjer je bil duša pokretu 24 letni Vladimir Čačinovič, iskrena pesniška natura, ena izmed onih figur, ki so kakor ustvarjene za to, da izzivajo pri rednih ljudeh nepo-koj. Visok, suh, a močan, mrk, z izrazom nemira in energijo v očeh in v potezah na obrazu, željan utisov iz življenja v tujini, ali sposoben, da se ne izgubi v n jenu« — kot ga je lepo opisal Trocki.
(Dalje prihodnjič).
vedno bolj rdeči Marezi-
ganci.............................«	10.—■
Nabrano v Pobegih pri Kopru: T A, T J, po 5; B S,
3; P N. 2.50;'P M, T II. I'
V	po 2; M M 1.10; B J, F J,
B 13, B E, P A, T M, l> E,
B A, B J, K I Marittimo S K. P K, I5. Art., V N, T N.
F 13. po I *T N, Br. J. po
0.50; T M. 0.40; P. J. 0.30
V. V.	0.20...................■»	/{0.50
Sv. Anton pri Kopru: Bdeča godba.......................... . . «	10.—•
Istotam: 1 S, V K. I č, J K,
N B,	.1 P. I F, U J, A	K	po
5; K	Iv. /1.6O; I	Š. 4;	K	K,
1	K, Št. M. D K, V K, .1 N, po 3; L K, 1 K. M B, I J, N Krz., I K, J K, 1 P. L B,
■) K,	A Š, I. Š.	po 2;	A	M,
A L.	B M. L K,	V M.	M	K,
l) K.	.1	K.	J	šk„	J	J,	Al.
K. N	(\	J. C.,	po	1;	...	»	108.60
Nabrano v Potoku pri Kopru: Š. N., B. .1., P. R., po 5; P. K. 4; Š. J. 3; M. R„ J.
■I. M K, .1 N, M V. M V,
P. N.. M. 1..
M. P. po 2; J. J. po 1;
39,—
Skupaj L 34/.SO
\
*
Tiskovni sklad
Prej izkazanih L /570.20 Nabrano v Slapski dolini: pola št. /09 (Logaršče):
J- Kovačič 5; A. K. 5;
\j. Kacer 3; nab. pola št.
/// (Pečine): F. Kobal 3; po L 2:	A. Mrak. J.
Krivic, ,1. Grabelj, p. L,
F. K.. F. Jeram, J. Jkram; po L I : Š. Jan, G. Kuštrin. B. Ohfer; .1. Skok cent. 90; nab. pola št.
/OS (Tribuša): po L 5: Š.
Pavšler, A. Jan, P. Jan,
1.	Logar, N. N.. N. N.; po L 2; L. Baudaž, C. Jan; po \j 1: I. Kumar, A. Skala; M. Bončina cent. 55; nabrano na Slapu: F. Šau-
li	in Carli 1. po 5; dva neimenovana 10; po L 2: J.
Carli, F. Krivec, P. Kovačič. P. šauli, K. Kofol,
F. Čubej, N. N.; po L 1;
N. N., N. N., nečitljiv 1.50;
N. N. 0.50..................»	110.50
Razredno zavedni kmetje in delavci v Lokvi, namesto udeležbe veselice v Bazovici, darujejo za T. S.
«Dela« .......................»	15.___
Namesto plačati za pijačo,
daruje N.. N.	.	.	.	.	.	%	-	—
Pri omizju....................>,	2.50
Boljunec: Dva prijatelja lista	L	5 —
Nabiralna pola /32, Renče:
P. Mozetič 3; J. Jarc, D.
Lukežič, M. Mozetič po 2;
A. Baša 1.00; J. Zavadlav,
D. Špacapan, Marija,
BrOnkonu, J. Apis, A.
Zajc, A. Lukežič, A. Ger-golet, P. Jarc, A. Jare,
J. Zajc in I. Mozetič po 1;
Kerpan 0.50.................»	23.10
Nabiralna pola /34, istotam:
A. Mozetič, K. Mozetič, J.
Mozetič, KI. Mozetič, Er.
Husjan, Al. Vodopivec,
Andr. Bratkovič. Iv. Pregelj po 2; A. Stepančič 1.50; V. Uršič, J. Žigon,
.1. Mozetič, Avg. Žigon, Fr.
Mozetič, Fr. Vodopivec, A.
Žigon, l. Mozetič, Avg.
Mozetič. A. Vodopivec,‘A.
Žigon, Iv. Žigon. Blaž Pregelj, A. Žigon, J. Žnidarčič, A. Mozetič, B.
Martinuč,' Fr. Žigon, B.
Žniderič, I. Vižintin, A.
Kerpan, A. Cotič, J. Dur-čič po 1; M. Stepančič 0.70; J. Arčon, A. Merljak, M. Pregelj, Iv. Fajt
po 0.50;	.  ..................»	45.20
Nabrali Renški zidarji v liomu na Tolminskem :
«.loš komunizam ni propadel, dokler živimo...	«	24.—
En Mussolini i/. Boljunca	«	10.
Skupaj L /s/3.:>j) Nabiralne pole Štev. 138, 139, 1(0, 141, so bile ukradene v Števerjanu. Opozarjamo sodruge in somišljenike (posebno Goriške), da je vsak, ki nabira z navedenimi nabiralnimi polami navaden slepar.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiHiiiiiiiiiiiiiiniiiiiHiiiiii
Proletarski tisk
je tisto orožje, ki ga morajo delavci in kmetje naperiti proti vsemu - meščanskemu aparatu laži.
To orožje pa ga je treba vzdržavatl In izpopolnjevati.
Stalna pomoč
je naj izdatnejša. Zato se morajo somišljeniki potruditi z nabiranjem novih naročnikov. in prispevkov za Tiskovni sklad.
Proletarsko nrožle se moralno Izpopolnjuje z zavednim sodelovanjem.
Odgovorni urednik: Vekoslav 1'o-a.i,
Stali Tip. S.	-.Trimu