8554 A 60100200 OSRFDNJA KNJIŽNICA Abb. 1^t3eLingrupSt0V,nJ Cena 200 lir n!SKI DNEVNIK Leto XXXIV. Št. 171 (10.083) TRST, petek, 21. julija 1978 PRIMORSKI DNEVNIK .le začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v •tiskarni «Doberdob» y Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. KOMPROMIS MED STALIŠČI KD IN LEVICE IZVEDENCI STRANK VLADNE VEČINE DOSEGLI SPORAZUM 0 AMNESTIJI Na osnovi «predlogov» strank bo vlada pripravila že danes zakonski odlok, ki ga bo takoj poslala v odobritev parlamentu ta vse sprejemljivo rešitev. Andreotti se je včeraj prav gotovo oddahnil. (mf - tm) RlM — Načelni sporazum o amnestiji, ki je bil dosežen že v sre-o zvečer, so izvedenci petih vladnih strank na dveh včerajšnjih sre-®nJih izpopolnili in prevedli v konkreten predlog vladi. Ministrski svet e bo sestal danes in na osnovi tega. predloga pripravil zakonski odlok, * Sa bodo takoj poslali v odobritev eni od obeh zbornic, verjetno senatu. Doseženi kompromis zadovoljuje *e stranke, kot lahko sklepamo iz *Jav izvedencev. Glavni spopad krščansko demokracijo in le-Cft je zadeval člen 318 kazenske-** zakonika, ki kaznuje podkupovala javnih funkcionarjev: levica je i» , vala, naj bi ta kazniva de-j??'a izvzeli iz ukrepa o amnestiji, Pa se je zavzemala za amne-JJo »brez diskriminacija, in torej P za skorumpirane funkcionarje, esitev so našli nekje na pol poti: nirtestija, ki zbriše kazniva de-*nj®, za katera je predvidena kazen jsnj kot treh let zapora, in indult. ki j8ni kaznivo dejanje, a odpravi ~®Porno kazen, bosta veljala tudi za ^iva dpiama ki iih nrnHvirlpva . uva dejanja, ki jih predvideva j.Pn 318, toda le s pogojem, da ni 0 za zelo visoke vsote in da jav-a uprava od tega ni imela škode. . Iz ukrepa o amnestiji bodo izvze-* tudi tisti zločini, o katerih je že morfVSega začetka vladalo soglasje »Jj * * * * v'a med drugim odreka rtih BStlj°.‘n indult protagonistom ti ra,h St?am'h postopkov, ki so hudo llsptti 1 Javno mnenje. Socialist Felca 1 M je izračunal, koliko jetnika!.. Jzpuš^enih na svobodo: » torip,) i 1 men odvetnikom. Po drugi brivii' *?.a ’e bil ukrep o amnestiji dt-jjaV,0* i*v,- Z amnestijo je v bistvu Petna? .finala svojo funkcionalno Stv0 - ln 1° ckako popravila: dej-»ulj ,t'1 da sodstvo ni kos tako vi-Sfi |/lu številu procesov, medtem ko pe Za , p niške strukture nezadostna toukr jetnikov, rtmnestija prav biem° ne pomeni rešitve teh pro-lv, vendar jih pomaga omiliti. pozitivna plat dogovora 6iila"Lj!e,veda politična. Vladna ve nesoglasja in najti skupno, “•jbujša 'e še enkrat znala premagati Djuranovič sprejel Korejca Ho Dama BEOGRAD — Zvezni tajnik za zunanje zadeve Josip Vrhovec in podpredsednik administrativnega sveta in zunanji minister DLR Koreje Ho Dam sta včeraj končala uradne razgovore, severnokorejskega ministra pa je sprejel tudi predsednik zveznega izvršnega sveta Vese-lin Djuranovič. Minister Ho Dam je Diuranoviču izročil tople in prisrčne pozdrave severnokorejskega voditelja Kirn II Sunga za predsednika Tita. V pogovorih .je bil z zadovoljstvom, kot pravi sporočilo, ugotovljen pozitiven razvoj državnega in partijskega sodelovanja med prijateljskima socialističnima in neuvrščenima urža-vama. Jugoslovanska parlamentarna delegacija v Los Angelesu LOS ANGELES - Jugoslovanska parlamentarna delegacija, ki pod vodstvom predsednika skupščine SF R..I Dragoslava Markoviča nadaljuje obisk v ZDA z dvodnevnim bivanjem v Los Angelesu, je tu že imela prve pogovore s krajevnimi predstavniki in delovno srečanje s poslovnimi možmi ameriške zahodne obale. Ameriški biznismeni so se zavzeli za razširitev poslovnih. in ni hotela ugoditi zahtevam uslužbencev, te pa so sc pričele seveda ne nehno množiti. Obenem se je pričelo siriti med 3.000 pomorščaki Tir-renie, katerih 90 od sto je bilo še do nedavnega vključenih v pomorsko federacijo CGIL - CISL - UIL, negodovanje, češ da jih enotna federacija- zanemarja. Njihov#, zadovoljstvo je znal spretno izkoristi nekam čudno nastali avtonomni Feder-mar, v katerega se je doslej menda steklo kakih 600 pomorščakov. Dejansko je ta sindikat zlorabil dobro vero ladijskih posadk ter v najmanj primernem trenutku, ko se je na pomolih v Genovi, Neaplju, Palermu in Trapaniju zbralo na tisoče oseb in avtomobilov, namenjenih na Sardinijo, oklical divjo stavko; Ravno zaradi tega je včeraj ponoči genovski prefekt dr. Giuseppe Franze po nalogu ministra za trgovinsko mornarico Vittorina Colom-ba, ter pod pritiskom predsednika sardinskega deželnega odbora pa tudi parlamentarnih krogov in političnih strank v smislu še obstoječega fašističnega zakonika Rocco iz le ta 1944 ukazal stavkajočim, da se vrnpjo na delovišča, to je na ladje. Pomorščaki so se ukazu podredili brez vsakega protesta, tako da so iz genovske luke odplule proti Sardiniji prve ladje že v včerajšnjih jutranjih urah. Nekoliko pozneje so sledili odhodi ladij družbe Tirrenia tudi iz Neaplja, Palerma in Trapa-nija. Okoliščine, da so prizadeti takoj poprijeli za delo, gre očitno pripisati dejstvu, da upajo v čimprejšnjo poravnavo spora z delodajalcem ob posredovanju pristojnih državnih oblasti. v Ukrep genovskega prefekta je seveda izzval ogorčene proteste v krogih vsedržavne zveze avtonomnih sindikatov UNSA. Njen glavni tajnik Vigano je to dejanje označil kot protidemokratično ter očital političnim silam, češ da se k Roccovemu zakoniku zatekajo samo v primeru protestnih manifestacij iz vrst avtonomnih sindikatov, ne pa tudi enotne sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL, slednjo je tudi obdolžil dajanja potuhe klientelističnim manevrom nekaterih političnih osebnosti in skupin. Prefektovo potezo so ravno tako obsodile avtonomne organizacije CI SAL (federacija avtonomnih sindikatov), v katero .je vključen tudi Federmar, FAT, ki združuje samostojne sindikate na prevoznem po-i dročju ter FISAFS (železničarji), 1 niso pa testnega ukrepa. Poprej se bodo na mreč posvetovale z vodstvi. Vodstvo CISAL se sestane 24., a vodstvi FAT in FISAFS 20. julija. Sindikat CI SAL je pozval predsednika republi ke, naj posreduje za spoštovanje sindikalnih svoboščin ter za priznanje sindikatu Federmar pravice, da m«L- POSajanji za obnovitev delovne pogodbe pomorščakov slednje polnopravno postopa. Nasilni povratek pomorščakov na ladje je z druge strani ožigosala tudi pomorska federacija CGIL, CISL, UIL z utemeljitvijo, da krši načelo o svobodi stavkanja. Hkrati je seveda obsodila prekinjeno in vse podobne divje stavke, ker so v resnici uperjene proti delavstvu, tembolj še, ker je dozorel čas za dokončno ureditev žgočega problema o samo omejevanju stavkovnih gibanj, To je poudaril včeraj tudi minister za trgovinsko mornarico, ko je pred senatno komisijo za javna dela in prometne zveze poročal o ukrepu ge novskega prefekta. V razpravi, ki .ji je sledila, je komunistični senator Giovannetti poudaril, da je i-mela stavka «divje krmilo* zgolj politično destabilizacijski namen, zato se mora vlada izogniti vsakršnemu popuščanju avtonomnim sindikatom. (dg) RIM — Predsednik republike Pertini je sprejel včeraj na Kvirina-lu predstavnike italijanskega tiska. Predsednik vsedržavne časnikarske zveze Murialdi je v kratkem pozdravu opozoril na nerešene probleme tiska in poudaril nujnost reforme založniške dejavnosti, popolne uresničitve zakona o refo. mi RAI - TV in uzakonitve zasebnih radijskih in televizijskih postaj. Predsednik republike se je zahvalil in se spomnil rvojega preteklega časnikarskega dela. saj je bil takoj po vojni ravnatelj lista ’«Avanti». nato pa je celili deset let vodil genovski socialistični dnevnik «11 la-va-ro nuovo*. Pertini je tjoudaril, kako je skoz* vse življenje vedno branil svobodo izražanja mišljenja, še posebno, ko je šlo za ideološke nasprotnike. Obljubil je tudi. da se Ijo v mejah lastnih pristojnosti potegoval, da bi problemi italijanskega časnikarstva končno našli ustrezno rešitev. Pozneje jc Pertini sprejel še pred-'4edmi e vseh italijanskih dežel, ki jih je spremljal minister Morlino, nato pa š_ predstavnike partizanskih združenj ANPI. FTVL in FIAP (jod vodstvom predsednikov treh organizacij, Arriga Boldrinija. Paola Envilia Tavianija in Enza Enriqueza Agnolettija. V kratkem nagovoru se je Pertini lotil vprašanja terorizma in dejal, da se mu je treba upreti, kot so se partizani uprli nacistom in fašistom. Skratka, odporništvo je še vedno potrebno, zato da bi mlade rodove ne doletela grenka usoda Pertinijeve generacije. Na sliki (teleloto ANSA) predsednik Pertini s predstavniki tiska. BRUSELJ — Belgijske oblasti so sporočile, da .ie majska vojna v južnozairski pokrajini Sabi zahtevala vsega 855 smrtnili žrtev med civilisti. Od tega je veliko Evropejcev. liiiMiiiiiHiimniiiiMiiiiiitniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiifiititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiidiiiiiiiiiiiiHM NEPRIČAKOVAN SKLEP VOLILNEGA RAZSODIŠČA VBoliviji razveljavili predsedniške volitve Opozicija m mednarodna komisija sta že pred časom opozorili na volilne goljufije vojaškega režima LA PAZ — S presenetljivim sklepom je bolivijsko volilno razsodišče včeraj razveljavilo predsedniške in parlamentarne volitve, ki so bile 9. julija. Kot je znano, je bolivijska opozocija ob podpori svetovne javnosti obtožilo režim gen, Huga Banzerja velike volilne goljufije, ki jo je nato potrdila tudii posebna mednarodna komisija. Levičarski kandidat Hernan Siles Zuazo je zahteval razveljavitev volitev že •pred začetkom štetja glasov, tej MILAN — Šest atentatov lanu in bližnji okolici v eni sami noči so obračun besnenja terorističnih tolp, ki so stopile na plan iz različnih vzgibov: od političnega do mafijskega. Največje razdejanje sta povzročili eksploziji jeklenskih strojev na sedežu združenja trgovcev. Odgovornost za atentat si lasti «prima li-nea*, samozvana ultraleva organizacija. ki se je pojavila na prizorišču političnega terorizma pred dobrim letom. Bombni eksploziji sta poškodovali tudi sedež zasebne policije «Cittš di Milano* in trgovino avto delov »Autocenter* v mestnem središču. Pri napadih na restavracijo «1 vice-rč», na neki kiosk s časopisi v Se-stu San Giovanni in na kioske festivala DP, pa so se teroristi poslu-žili molotovk. Prvi od slednjih izpadov j-- mafiskega izvora, ostala dva pa fašističnega. Na sliki (telefotj ANSA): razdejanje v milanski restavraciji še sprejele nobenega «Pravda» o odnosih med Sovjetsko zvezo in ZDA V Moskvi ocenjujejo Carterjeve povračilne ukrepe kot «orodje hladne vojne> MOSKVA — »Staro in zarjavelo drodje izsiljevanja in pritiska*. Tako je glasilo sovjetske komunistične partije «Pravda* označilo v daljšem komentarju sklep ameriškega predsednika Carterja, da razveljavi pogodbo o prodaji elektronskega računalnika znamke «sperry univac* časopisni agenciji TASS in poostri nadzorstvo nad prodajo tehnologije sovjetskim družbam v znak protesta proti obsodbi sovjetskih disidentov «To orodje hladne vojne — poudarja nadalje moskovski list — o-škoduje predvsem ZDA, ki bi ob koncu letošnjega leta lahko beležile kar 30 milijonov dolarjev pasive v tr- govinski bilanci. Bela hiša bo tako prizadela ameriška podjetja v času, ko vsi dostopni podatki kažejo, da se ameriški gospodarski problemi zaostrujejo*. Končno «Pravda» obtožuje sedanjo upravo in zlasti predsednika Carterja, da je klonil pritisku »jastrebov* Zbignievva Brzinske-ga in Jamesa Schlessingerja ter se odločil, da namenoma zaostri odnose s Sovjetsko zvezo. O napetosti med državama priča tudi incident, ki se je pripetil včeraj pred ameriškim veleposlaništvom v Moskvi, ko je neki sovjetski policaj, ki je stražil pred poslopjem skušal preprečiti vstop drugemu tajniku am- basade. Vzrok incidenta ni bil še povsem pojasnjen (menijo sicer da agent, ki je šele pred nekaj dnevi dodeljen tej službi, ni spoznal diplomata in ga je zamenjal za vsiljivca), izzval pa je takojšnjo reakcijo ameriškega državnega tajništva, ki je naslovilo sovjetskemu zunanjemu ministrstvu umirjen, obenem pa tudi odločen protest. Končno gre v tem okviru še omeniti dejstvo, da je predsinočnjim ameriško državno tajništvo pozvalo na razgovor začasnega tiskovnega atašeja moskovske ambasade, da bi se z njim pogovorili o dopisništvu agencije TASS v San Franciscu. Do kaj očitno je, da je ta korak povezan z obsodbo ameriških časnikarjev Craiga Whitneya in Harolda Piperja v Moskvi. Navzlic protestom javnega mnenja zaradi procesov zoper oporečnike se kolesje sovjetskega represivnega stroja še ni ustavilo. Včeraj so po vesteh iz disidentskih krogov v ukrajinskem mestu Gorodnja obsodili na deset let delovnega taborišča in pet let konfinacije odvetnika Leva Luk-janenka, člana tamkajšnjega odbora za nadzorstvo nad izvajanjem sklepov helsinške konference. Luk-janenko je bil obtožen protisovjetske propagande, (vt) zahtevi se .je v naslednjih dneh pridruži] tudi kandidat bolivijske KD Rene Bernal, vojaški režim pa se ni zmenil za hude obtožbe mednarodne javnosti in notranje opozicije. Včeraji je razveljavitev volitev u-radno zahteval tudi režimski kandidat Juan Pereda Asbun, češ da bi obtožbe o goljufiji lahko povzročile v državi ljudsko vstajo in celo državni udar ^ strani »prevratniških* šil. Pereda Asbun je bil skorajšnji zmagovalec predsedniških volitev, njegov nasprotnik Siles Zuazo je namreč malo pred zaključkom štetja glasov celo umaknil svojo kandidaturo in napovedal v znak protesta gladovno stavke. Bolivijsko volilne sodišče, ki ga je opozicija obtožila, da je podpiralo volilne goljufije v državi, je napovedalo nove predsednike volitve v roku šestih mesecev, vprašanje pa je sedaj, kako bo ukrepala vojaška hunta, ki je verjetno sama »svetovala* razsodišču naj razveljavi volitve. General Hugo Banzer, ki je prišel na oblast s pomočjo državnega udara leta 1971, je namreč včeraj izjavil, »da poskus demokratizacije bolivijskega političnega sistema ni uspel in da bo morala vojska verjetno obdržati'oblast izključno v svojih rokah*. Manever o razveljavitvi volitev in načrt vojaške hunte, ki ima Bolivijo »še nezrelo za demokracijo*, jasno dokazujeta, da ima gen. Banzer trden namen ostati na oblasti in nadaljevati z režimom, ki z demokracijo in svobodo nima ni* skupnega, (st.) DREVI DRUGA SEJA OBNOVLJENEGA OBČINSKEGA SVETA ŽUPANA ŠE NE BODO MOGLI IZVOLITI KER NI SPORAZUMA MED STRANKAMI KPl primerjala programe z listo «per Trieste» in s KD ■ Odločitev prihodnji teden - Danes ponovno razprava o pravici do rabe slovenščine Drevišnja seja novoumeščenega tržaškega občinskega s.eta nam, s skoraj popolno gotovostjo, še ne bo dala novega župana. Na današnjih glasovanjih je namreč za izvolitev potrebna absolutna večina, kar pomeni najmanj 31 glasov. Iz izjav s torkove umestitvene seje in iz poznejših vesti c političnih stikih pa nikakor ni mogoče razbrati, da bi bila sestava take večine možna. Tako imenovane »ustavne* stranke sicer z njo razpolagajo in celo z ohlapno, ker če sešteje! :o svetovalce KD (17), KPI (12), PSI (2), PSDI (1), PRI (1) in S7k (1), dobimo skupno celo 34. Taki rešitvi, ki bi ustrezala že pred volitvami izraženi želji sindikalnih organizacij po trdni in učinkoviti občinski upravi in ki bi izolirala v jalovo opozicijo poleg odkrite reakcionarne grupe fašistov tudi holj prikrite meščanske nazadnjaške sile, ki ima jo skupni imenovalec v protiosim-ski listi «per Trieste*, pa stojijo na poti doslej nepremoščena uradna stališča krajevne KD, ki se upira političnim dogovorom in upravnemu sodelovanju s KPI. Iz političnih krogov se je izvedelo, da so se včeraj komunisti sestali na sedežu pokrajinske federacije najprej zjutraj s predstavniki liste «per Trieste*, popoldne pa še z demokristjani. Predmet razgovorov je bilo predvsem primerjanj" stališč o programih. Predstavniki KPI so bržkone skušali izvedeti, do kod misli meščanska lista vztrajati na svojih demagoških geslih o potrošniški prosti coni, o avtonomiji v deželi in pa o revanšistično obarvani zahtevi po reviziji osimskih sporazumov. Zdi se, da na srečanjih niso prišli mnogo dlje od poglobitve medsebojnih stališč. Lažje je bržkone usklajevanje programskih usmeritev s KD, ki pa vztraja na odklanjanju novega »političnega okvira*, ki naj bi vseboval tudi KPI. Zato tudi razgovori med KPI in KD niso privedli do konkretnih rezultatov. Kljub temu, da bo torej po vsem sodeč drevi glase, anje jalovo, pa bo vsekakor seja zanimiva. V pričakovanju velike prisotnosti občinstva in časnikarjev je občina spet odredila, da bodo smeli v dvorano le tisti, ki si bodo med 10. in 12. uro priskrbeli v občinskem tajništvu dovolilnice. Že na začetku seje bodo ponovno razpravljali o resoluciji slovenskih svetovalcev Spetiča (KPI), Benede-tiča (PSI) in Lokarja (SSk), ki zahteva priznanje pravice do rabe slovenščine in je pričakovati, da se bo ozračje ponovno vnelo. Nato bodo podali glasovalne izjave Pacor (PRI), Lanza (PSDI), Marchesich (MIT). Giuricin (lista »per Trieste*), eden od radikalcev in mogoče še komunist. Sledili bosta dve glasovanji, ko bo vsaka skupina volila svojega predstavnika, morebiti pa še tretje, ko naj bi poskusili, prav tako z absolutno večino, izbrati med dvema kandidatoma. ki bosta v drugem glasovanju prejela največ glasov. S tem bi se izognili novi seji v soboto zjutraj. Občinski svet se bo moral nato po zakonu sestati prihodnji teden, da izvede še eno glasovanje, ki zahteva še absolutno večino, nakar bodo na isti seji izvolili župana, ker pri naslednjem glasovanju zadostuje le relativna večina glasov. Političnim silam je torej postavljen rok, da se potrudijo doseči sporazum, zato je pričakovati v prihodnjem tednu vrsto dvostranskih sestankov, na katerih se bodo stranke poskušale dogovoriti o upravno-političnem programu in o sestavi novega občinskega izvršnega organa. Natečaj združenja Adriaclub Italia Adriaclub Italia razpisuje natečaj za dodelitev štipendij za vajenstvo na področju zavarovalske dejav nosti. Natečaj organizacije, ki združuje prijatelje Lloyda Adriatica, je namenjen absolventom višjih srednjih šol, ki so maturirali z oceno 54/60 in več. Sprejeti kandidati bodo šli na večmesečno prakso v urade zavarovalne družbe Lloyd Adriatico. Interesenti naj pošljejo prošnje na navadnem papirju in s potrdilom maturitetne ocene tajništvu kluba, ki je v Ul. Cassa di Risparmio 6. Prošnje morajo oddati do 31. julija. V Tržaškem zalivu je kopanje dovoljeno Sistematični bakteriološki pregledi vode, ki jih predpisuje ministrstvo za zdravstvo, so pokazali, da je morje v Tržaškem zalivu primerno za kopanje. Kopalci bodo lahko šli v morje na vseh plažah od kopališča Ausonia pa do Križa. Vest je razveseljiva, saj se je v preteklih letih že'zgodilo, da smo se cvrli na soncu in s poželenjem gledali prepovedano vodo. . . • Danes, 21. t.m., se bo v šempo-laju pričel tridnevni tradicionalni praznik komunističnega tiska. Pričetek bo ob 19. uri z okroglo mizo o osnutku zakona za globalno zaščito slovenske manjšine, ki ji bo predsedovala sen. Jelka Gerbec. Praznik se bo nadaljeval tudi v soboto s pričetkom ob 20. uri in v nedeljo s SINOČI ZA «GLASBENA SREČANJA» MLADI KONCERTANTNIDUO REŠKIH BRATOV MIRKOVIČ Obetajoča mlada umetnika San (klavir) in Ino (violina) sla izvajala delu Bacha, Beethovna, Slovenskega in Wieniawskega Za «Glasbena srečanja* (Appun-tamenti musicali) sta se sinoči pred stavila v baziliki sv. Silvestra mlada reška koncertanta brata Mirkovič. 18-letni violinist Ino in 21-letni pianist San. Pianist je obiskovalcem koncertov «Glasbenih srečanj* že znan z zelo uspešnega lanskega na stopa, violinist pa je tokrat prvič pokazal pred tržaškim občinstvom svoje sposobnosti. Gre vsekakor za izredno talentirana in muzikalična brata, ki kljub mladosti, in to velja še zlasti za violinista, koncertirata na presenetljivo lepi ravni. Razumljivo je, da izpričuje tri leta starejši pianist in tudi v študijo le na višji stopnji, večjo koncertantno zanesljivost, toda tudi violinist je na trenutke demonstriral presenetljivo tehnično sproščenost, ki je nadkrilila še izstopajočo nedodelanost v čistosti zvoka in nadrobnem obvladanju zahtevnejših mest v partiturah. Nobenega dvoma pa ni. da sta oba na najboljši poti svojega umetniškega zorenja kot solista in da bosta, ko bosta dosegla potrebno uigranost, tudi kot duo predstavljala zanimiv koncertantni par. Njun sinočnji spored je obsegal najprej stavka iz Bachove Partite št. 3 v E duru za violino solo Pre Indij in Loure, Beethovnovo Sonato št. 5 v F-duru s starki Pomlad, Allegro, Adagio molto espessiro, Scherzo - Allegro molto, Rondd - Al legro ma non troppo in v drugem delu Slovenskega Slovensko sonato št. 5 in Wieniawskega Polonaisc v H-duru. Medtem ko je Bach predstavljal trd oreh za mladega pianista zlasti kar zadeva zvok. sta brata Mir kovič v Beethovnu dosegla lepe u-činke v sozvočnosti bodisi v lirično zasnovali Pomladi kot p delikatno nežnem, kratkem toda izrazitem Adagiu. V Slovenski sonati sta koncertanta z uspehom premagovala znatne težavnosti partiture in dobro poustvarila izvirno zasnovano prelitje arhaičnega nacionalnega melosa v sodoben estetski jezik, čeprav je skladba bila napisana že leta 1924. Učinkovit je bil tudi zaključek z Wieniawskega Polonaiso. Številno občinstvo je mlada umetnika, pred katerima je še velika bodočnost, nagradilo s toplim in povsem zasluženim aplavzom, predstavnik protestantske cerkve. katere last je bazilika, pa je gostoma poklonil spominski kolajni, (jk) DANES NA GRADU SV. JUSTA Cosijeva in Stefanescu v baletu «Don Kihot» Nastop bodo ponovili jutri ob 21.15 Na Gradu sv. Justa bosta drevi in jutri ob 21.15 dve predstavi klasičnega baleta «Don KihoU, ki ga je na besedilo znane Cervantesove zgodbe uglasbil Ludvig Minkus, zrežiral pa Marinel Stefanescu, ki bo v baletu tudi sam nastopal v vlogi mladega brivca Basilia. Njegova izvoljenka, krčmarjeva hči Kitri, pa je svetovno znana plesalka Liliana Co-si. To njuno ljubezen pa hoče na vse načine preprečiti plemič Gamache (Pieleanu Paraschiv), a po zaslugi Don Kihota (Nicolae Denes) se po številnih zapletljajih zgodba srečno konča. V baletu nastopajo poleg teh še Cesare Proietti v vlogi Sancha Pan-se, Ernesta Denaro prvič kot Kitrin oče in drugič kot barcelonski baron, Jane Gibson in Louise Stefanescu kot dve Kitrini prijateljici, Gheorghe loncu kot bikoborec Espado, lleana Iliescu kot Ciganka in cestna plesalka Mercedes, in uc Joan Bosioc, Mi-hail Ciortea, Arpad Kovacs in Vasi-le Mattei kot štirje bikoborci in Lorence Moussar kot vila. Poleg teh nastopa še veliko plesalcev in igralcev v vlogah trgovcev, cvetličark, Cigank, kurtizanov in statistov. Predprodaja vstopnic je v Pasaži Protti danes in jutri do 19. ure in od 19.30 dalje pri grajski blagajni. Na razpolago so tri vrste vstopnic pričetkom ob 9. uri zjutraj. ...................................................aaa.aa............................i.niin.n.ii.nmm.i.i.nHi.....nn.nmiimi........■"■»•um................................»i.nnn.................................n V LADJEDELNICI ALTO ADRIATICO VEČINSKA STRANKA V DEŽELNEM SVETU ZAČELA S POSVETOVANJI KD ne namerava obnoviti starih formul pri sestavi novega deželnega odbora Za široko organsko večino na osnovi programskih dogo-vorov - Danes se bo seslala s PLI, SSk, PSI in KPI Delegacija krščanske demokracije je včeraj pričela vrsto dvostranskih posvetovanj s predstavniki strank ki so zastopane v deželnem svetu, za sestavo deželnega odbora. KD je že v sredo določila svojega kandidata za predsedniško mesto tega odbora, ko je predlagala ponovno izvolitev dosedanjega predsednika Antonia Comellija. Včeraj se je delegacija KD najprej sestala s predstavniki PSDI, nato pa še s PRI, torej s predstavniki tistih strank, ki so v tretji mandatni dobi imele večino v deželnem svetu skupno s KD. Delegacija KD, ki jo vodi deželni tajnik Coloni, v niej pa so še padtajnik Biasutti, Braida, Bombah, Parigrier,' Roncone, Barbina in štirje pokrajinski tajniki Ripaldi; spn;>Toros Spa-gnol in Longo, se bo danes v jutranjih urah sestala s predstavniki PLI in SSk, popoldne pa še s PSI in KPI; posvetovanje bo zaključila v ponedeljek, ko bosta na vrsti sestanka s predstavniki liste «per Trieste* in Furlanskega gibanja. Z MSI-DN, PDUP in DP se KD ne bo pogajala. Po včeranjšnjih sestankih je načelnik svetovalske skupine v deželnem svetu izjavil, da so se pogovori začeli v konstruktivnem vzdušju in z namenom, da bi naši deželi zagotovili stabilno vlado, ki bi se lahko takoj in učinkovito lotila reševanja številnih nerešenih problemov. Poudaril je, da se bo KD dosledno držala vseh tistih načel, ki jih je zagovarjala v volilni kampanji in da se bo zavzela za sestavo široke organske večine na osnovi programskih dogovorov, ki mora zaobjeti vse tiste, ki se zavzemajo, da bodo obnovitvena dela na potresnem območju resnično stekla in se borijo za preporod in razvoj dežele, ki mora ostati enotna, da se bo mir bolj u-trdil in povečalo mednarodno sodelovanje. To je edina pot, je poudaril Biasutti, če hočemo dati pozitiven odgovor tolikim , potrebam deželne skupnosti in tistemu negodovanju, ki ga je pokazal volilni izid. S tem, da se KD žavzema za široko organsko večino hoče, da bi bile vse demokra tične sile soodgovorne pri zahtevnem načrtu napredovanja, pa čeprav ni pripravljena na politično sodelovanje s KPI, s katero pa se lahko ustvari solidarnostna soodgovornost o stvareh, ki jih bo treba izpeljati v bližnji prihodnosti. Podtajnik Biasutti je še izrazil mnenje, da ne bo ta pot lahka, prepričan pa je, da obstajajo pogoji, da se ustvari resen politični sporazum, ne da bi to predstavljalo diskriminacijo do tistih političnih sil, ki se strinjajo s prenovitvijo enotne •aaaiiaiiii ..mn....umni.mn.........1111.mnnnmmm."■■■mm."■■■■■» PO PODATKIH STATISTIČNEGA URADA Življenjski stroški narasli v enem letu za več kot 13% Zaskrbljujoč porast cene živil in oblačil Kljub številnim obljubam in zagotovilom o zajezitvi naraščanja cen ter o ustalitvi življenjskih stroškov, le ti, čeprav počasi, še vedno naraščajo. Po podatkih, ki nam jih je posredoval statistični urad tržaške občine, so se življenjski stroški za družine delavcev in uradnikov v od-dobju od lanskega do letošnjega juni ja zvišali za 13,1 odstotka, od letoš njega maja do junija pa za 0,4 od stotka. Od leta 1976 do danes pa smo zabeležili porast življenjskih stroškov za celih 36 odstotkov. Če pogledamo kakšen jt bil porast stroškov na posameznih področjih o-pazimo takoj, da so le ti narasli praktično povsod. Cena živil se je v enem letu v poprečju zvišala ; i 14,6 odst., medtem ko je v zadnjem mesecu narasla za 0,7 odst. Obla čila so se od maja lani podražila celo za 20,6 odst. ( + 0,1 v zadnjem mesecu in kar za 51,9 odstotka od leta 1976 do danes). Manj občuten (9,5 odst.) je bil porast cene elektrike, plinov in goriva v enem letu, med tem ko r, se ti energetski viri v samem mesecu maju podražili zn 1,4 odstotka. Od leta 1976 do danes pa s se podražili za 41,5 odst. Cena rianovanj se v zadnjem mesecu ni spremenila, pač pa se je od maja lani zvišala za 5,4 odstotka, od leta 1976 pa za 13,2 odstotka. Kar se tiče drugih najrazličnejših stroškov, so se le ti v maju minimal no podražili ( + 0,1), v obdobju junij 1977 - junij 1978 pa so zabeležili porast za 10,9 odst. Najbolj zaskrbljujoča je seveda podražitev živil in oblačil, ki najbolj prizadene manj premožne sloje. Kljub temu pa so podatki, ki se na našajo na porast cen na teh dveh področjih v letošnjem maju že ne koliko spodbudni, saj kažejo nekolik-šno upadanje naraščanja cen. Tennino in Luigi Piesco. Slednji so poklicali na kraj agente javne varnosti, ki so vročekrvnega Tosolinija prepeljali v hladnejše prostore tržaške kvesture, kjer je na razpolago agentom letečega oddelka. V katere države z osebno izkaznico? Na 1: tališčih v Španiji je policija ustavila več italijanskih turistov, ki so prišli na letovanje s samo osebno izkaznico. Pomota je turiste stala -listek za povratek. Zato obveščamo bralce, da lahko s samo izkaznico potujejo le v naslednje države: Francijo, Belgijo, na Holandsko, v Luksemburg, Zvezno republiko Nemčijo, Avstrijo, Švico, Grčijo, Monakovo, Malto, na Turčijo, V. Britanijo, na Irsko in na Dansko. Za vse ostale države je potreben potni list. Slovenski raziskovalni inštitut — SLORI obvešča, da bo zaprt do 20. avgusta. Slovensko deželno gospodarsko združenje sporoča, da je spremenjena telefonska številka sedeža v Trstu. Nova številka je 62953. dežele, ki bo lahko harmonično razvila svoje značilnosti in razlike. Biasutti je tudi poudaril, da se KD ne namerava vrniti k starim političnim formulam, hoče pa ugotoviti ves potencial političnih razprav, ki so v zadnjem času pokazale zanimive novosti. Prihodnja seja deželnega sveta, ki jo je predsednik Pittoni na ume-stitveni seji sklical za torek, je bila odložena. Pač pa se bodo v torek sestali načelniki svetovalskih skupin, ki bodo med drugim tudi določili dan, ko se bo morala skupščina sestati na svojem drugem zasedanju četrte mandatne dobe, na katerem bodo izvolili predsednike štirih stalnih in dveh posebnih komisij. Ko bo deželna skupščina opravila to obveznost, bodo lahko sestavili tudi komisije, ki bodo začele takoj delovati. ŠKODA ZARADI NEURJA Do nadaljnjega odpovedane predstave «Luči in zvoki» Silovito neurje, ki je v sredo zjutraj zf jelo naše kraje, je povzročilo veliko škodo tudi na splavu, na katerem so nameščene luči in zvočne naprave za poletne prodstave «Luči in zvoki* v Miramaru. Visoki valovi so strgali vezi, ki so pritrjevale čoln ter ga vrgle proti čerem. Splav se je potopil nedaleč od miramar-skega gradu, včeraj popoldne pa se je tržaškim gasilcem posrečilo spraviti ga na suho. Potapljača tržaških gasilcev Claudio Beneck in Dante Tomasi sta najprej pritrdila na potopljeni splav dva izpraznjena balona, ki so ju nato napolmli z zrakom, tako da se je plovilo dvignilo na površje, nato pa so ga spravili do grljanskega portiča, kjer so ga dvig nili z žerjavom. Potem ko je voda odtekla iz čolna skozi odprtino, ki je nastala, ko je čoln butnil ob čeri, so ga prepeljali na suho. Popravili ga bodo v najkrejšem času. Škoda na splavu in sploh na napravah je precejšnja. Ni znano kdaj bodo lahko ponovno začeli s predstavami. N. tež* p’". | J • Tržaški sedež Svetovnega sklada za naravo (World Wildlife Fund) sporoča, da bo sedež zaprt zaradi poletnih počitnic do vključno 20. avgusta. if m Srečanje med miljskim županom ter delavci in upravniki obrata Pogovarjali so se o škodi, ki sta jo povzročila eksplozija splava in neurje, ki je bilo v sredo V ladjedelnici Alto Adriatico je bil včeraj sestanek med miljskim županom Bordonom, direktorjem ladjedelnice Fischerjem ter predstavniki sindikalnih organizacij in tovarniškega sveta. Na sestanku so Preučili položaj, ki je v ladjedelnici nastal po nesreči, ko se je razletel splav in po velikem neurju, ki je v sredo povzročilo v ladjedelnici precejšnjo škodo. Na seji so zelo poglobljeno razpravljali tudi o psihičnem in fizičnem .arstvu delavcev. Uprava ladje delnice je zagotovila, da so s predstavniki delavcev pripravili podroben načrt, ki naj bi jamčil delavcem varnost pri delu. Predstavniki delavskega sveta in uprave so nato seznanili župana s škodo, ki jo je v sredo povzročila nevihta. Okvare pri nekaterih strojih ne bi smele ovirata proizvodnje, v1 tem smislu je upraVtPžfe sptijela najnujnejše ukrepe. Kljub temu je povzročena škoda zaskrbljujoča, saj je prizadela ladjedelnico, ki je po dolgih naporih začela znova delova ti z dobičkom. Javne oblasti se bi morale zaradi tega čimprej pozanimati za stanje v ladjedelnici in izvajati ukrepe, ki bodo omogočili boljše delovanje obratu, ki je že dokazal, da je sposoben zdržati konkurenco na zahtevnem področju ladjedelništva. Miljski župan se je zahvalil upra- viteljem ladjedelnice in predstavnikom tovarniškega sveta, najavil je tudi, da bodo na današnji seji občinskega sveta razpravljali prav o problemih, ki so v tesni zvezi z ladjedelnico. V NEDELJO V MILJAH Velika slikarska manifestacija Sindikat umetnikov CGIL, CISL in CCDL - UIL organizira pod pokro-vitelistvom miljske občinske uprave ter miljske ustanove za gostinstvo in turizem dve veliki kulturni manifestaciji, ki bosta v nedeljo, 23. ter v nedeljo, 30. julija, v Miljah na odprtem, in sicer na Trgu republike ter v Ul. Roma od 10 ure pred poldne do 20. ure zvečer. Manifestacije se lahko udeležijo 'Vsi umetniki, ki lahko predložijo do pet svojih del, olj, skulptur ali grafik, vendar bo poseben izbirni odi er dela ocenil in lahko odklonil tista dela, za katera bo menil, da za razstavo niso primerna. Umetniki, ki se nameravajo udeležiti manifestacije, morajo pripraviti posebna stojala ua razstavitev lastnih del, kajti nobeno delo ne bo obešeno na zid. Razstavljavci bodo morali tudi poskrbeti za prenos slik po zaključenih razstavah. po različnih cenah: 6.000, 4.000 in 2.500 lir. Za vse druge morebitne informacije zainteresirani lahko zavrtijo telefonsko številko 65700. Odprtje razstave Vita Timmia Danes bo ob 18. uri v občinski u-metnostni galeriji palače Costanzi odprtje retrospektivne razstave slikarja Vita Timmia. Razstava, ki jo je pripravila tržaška občina, bo odprta do 31. avgusta, urnik za obiskovalce pa je sledeč: ob delavnikih od 10. do 13. in od 17. do 20. ure; ob nedeljah in praznikih pa bo razstava odprta od 10. do 13. ure. V sezoni 1978/79 bo Teatro Stabile uprizoril 3 dela Upravni svet Teatra Stabile Furlanije - Julijske krajine je na svoji zadnji seji dokončno odobril program uprizoritve in dejavnosti za sezono 1978-79, ki se bo začela v Rossettiju s priredbo znamenitega Svevovega dela «La coscienza di Ženo*. Dramatizacijo je oskrbel tržaški pisatelj in kritik Tullio Kezich. Odrska postavitev Svevovega pripovednega teksta pomeni tudi uvod v niz prireditev, ki imajo namen proslaviti v Trstu petdesetletnico smrti velikega tržaškega pisatelja. «La coscienza di Zeno» na deskah Rossettija pa pomeni tudi gledališki debut filmskega režiserja Franca Giraldija. Drugo delo, ki ga bo Teatro Stabile uprizorilo v skorajšnji gledališki sezoni, je Goldonijeva komedija «La donna di garbo* v režiji Fran-cesca Macedonia. Sceno in kostume bo izdelal Sergio d’Osmo, v glavni vlogi pa bo nastopila Lucilla Mor lacchi. Tretja samostojna uprizoritev Tea tra Stabile bo delo sovjetskega sodobnega književnika Arbuzova, katerega naslov je «Komedija v starinskem slogu*, v italijanski verziji pa bodo naslov verjetno spremenili. Predsednik upravnega sveta gledališča dr. Guido Botteri je dejal, da zanimanje ?a sovjetsko dramaturgijo pomeni tudi obsodbo, ki jo je soglasno izrekel upravni svet, vseh zatiralnih pojavov, katerim so podvrženi danes v Sovjetski zvezi predvsem književniki in kulturni delavci, z uprizoritvijo dela Arbuzova, je nadaljeval Botteri, skuša tudi Teatro Stabile prispevati k spoštovanju med narodi in miru na svetu, saj je gledališko delo Alekseja Arbuzova v svojem bisfust" predvsem klic in stremljenje po svobodi. f tose-i.Vi-C' - . Kk. No znanstvenem liceju je maturirala GRACIJELA NABERGOJ Iskreno ji čestita nona iz Bo-Ijunca z družinama ter ji želi še mnogo uspeha v nadaljnjem študiju. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure; telef. št. 732-627. SLIKOVITA NESREČA V SREDIŠČU MESTA Pločnik in cesta zasuta s tovorom Dvižni kason zdrsnil s lovornjaka . Uslavljen promet po Ul. Valdirivo Med raztovarjanjem protiprašne podlage v Ul. Valdirivo, se je včeraj, malo pred poldne zvrnil s tovornjaka podjetja Acco iz Portogrua-ra dvigljiv kason in zasul s tovorom pločnik in del cestišča ter tako za nekaj ur onemogočil reden promet po ulici. Tovornjak vrste fiat 690 T2, ki ga je upravljal Celeste Nonis iz Pordenona, je približno ob pol enajstih privozil po Ul. Valdirivo v smeri proti Nabrežju ter se ustavil na levi strani cestišča pred poslopjem št. 15, da bi tam raztovoril približno 16 kubičnih metrov protiprašne podlage, s katero bi uslužbenci podjetja Umberta Acca iz Portogrua-ra tlakovali cestišče. Med raztovarjanjem se je verjetno zaradi rahlo ukrivljenega cestišča tovor pre- Telefonski aparat ni bil po godu vinskemu bratcu Ermanno Tosolini iz Ul. Montasio 15 je gotovo mislil, da posnema Don Kihota v znanem boju z mlini na veter, ko se je v noči med torkom in sredo spravljal rad telefonskim aparatom za klicanje taksijev na vogalu med Ul. Foscolo in Trgom Garibaldi. 45 letni možakar, ki je poprej gotovo obiskal že mar sikateri bife ali gostilno, ie brcal drog, na katerem je bil pritrjen telefon in buta! ob telefon ter vle kel telefonsko žico, vse dokler mu ni uspelo iztrgati telefonske slušalke, ki jo je skril v hlače. Vse to njegovo čudno početje pa ni ostalo neopazno. Najprej ga je skušal zaustaviti 38-letni Bruno Bottar iz Ul. Dell'Acqua 22, nato pa so ga dokončno pomirili gojenci šole javne varnosti Pietro Sumrna, Mario maknil ves proti levi strani. Ker se je vsa teža premaknila na levo stran, je po vsej verjetnosti počila preobremenjena desna vzmet, ki je dvigovala kason, tako da se je leta na levi strani bočno prevrnil na cesto ter zvrnil ves tovor na pločnik in ob rob ceste. Na kraj nesreče so nemudoma prispeli tržaški gasilci, ki jih je vodil vodja oddelka Benedetti. S 16-ton-skim žerjavom s > skušali spet spraviti dvigljiv kason na tovornjak, vendar je bilo delo zelo težavno in zamudno zaradi ukrivljenih dvižnih vzmeti. Medtem so mestni redarji preusmerili promet po drugih ulicah, s posebnim strojem pa so delavci odstranili tovor s pločnika in cestišča. Po približno dveh urah poskusov je gasilcem uspelo za silo spraviti dvigljiv kason na tovornjak. Tovornjak so nato odpeljali do Nabrežja Grumula, kjer ” n je končno uspelo namestiti kason. Kraj, kjer se je tovor zvrnil, so skrbno počistili in ga posuli s peskom, tako da je v popoldanskih u-rah lahko stekel promet po Ul. Valdirivo spet normalno. • Poštna uprava sporoča, da ho poštni urad v Ul. Carmelitani114 jutri zaprt zaradi nujnih popravil prostorov. Tovornjak a ,. ioS prevrnjenim tovorom v Ul. Valdirivo Delavka ob tri prste v tovarni Dukcevich Med delom v tovarni mesnih izdelkov Dukcevich na Cesti za Glinščico se je huje ponesrečila 50-let-na Rita Tomasi s Furlanske ceste 124/4. Tomasijcva je delala pri stroju za hermetsko embalažo klobas, ko je v trenutku nepazljivost dala desno roko čez varnostno napravo pod nože stroja, ki so ji prerezali zadnje členke sredinca, prstanca in mezinca. Vodja osebja podjetja Dukcevich, Carlini, je nemudoma poklical rešilec bližnje tovarne Velikih motorjev, s katerim so pone-srečenko prepeljali v tržaško bol nišriico. Sprejeli so jo na ortopedskem oddelku. Ozdravela bo v 45 dneh. BANCA Dl CREDITG DITMESTfe TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. TRST - ULICA F FILZMO, - ’ "32 TEČAJI VALUI V MILANU DNE 20. 7.1978 Ameriški dolar 847,50 Funt šterling 1603.— švicarski frank 460.— Francoski frank 187.— Belgijski frank 25,30 Nemška marka 405,— Avstrijski šiling 56,75 Kanadski dolar 710,— Holandski florint 376.— Danska krona 146.— švedska krona 83.- Norveška krona 151.— Drahma 23,75 Mali dinar 43,- Veliki dinar 4.3,- MENJALNICA vseh tujih valut Mali oglasi KUPIM knjigo Rafaela Perhavca »Le talci Prekomorci*. Izdala jo je knjižnica NOV in POS Nova Gorica 25. junija 1968. Ponudbe na Primorski dnevnik pod »Knjiga*. PRODAJAMO hišo z vrtom v dolinski občini. Pisati na passaporto nr. A 8728-92, pošta Boršt (34010). PRODAM nov kajak, dvosedežni, tip A.S.A. Telefonirati zvečer na št. 569357. ŠVAB KORADo — zavarovalni agent — sporoča vsem svojim prijateljem in klientom iz Trsta, da je odprl nov urad v Trstu, Ul. Genova 14. tel. 61034/5. SLOVENSKA DRUŽINA nujno išče hišo z vrtom ali zazidljivo parcelo na območju Grete. Barkovelj, Kon tovela. Tel. 748556 ali 748456. Vodstvo Tržaškega partizanskega pevskega zbora obvešča ves ansambel, da bo danes, 21. t.m., ob 20.30 po jugoslovanskem času, koncert v Piranu na Tartinijevem trgu. PIKNIK POLETA ŠD Polet prireja svoj letni piknik za člane in prijatelje na novem kotalkališču na Opčinah. Odbor je prišel do tega sklepa, da nudi možnost piknika tudi članom, ki ne razpolagajo s prevoznimi sredstvi. Letošnji piknik lahko imenujemo #piknik ob sončnem zahodu*, ker bo ob 17. uri v nedeljo, 23.7.1978. Vhod na kotalkališče je iz Narodne ulice. Gledališča Kino I Prispevki ROSSETTI Jutri ob 21. uri bodo uprizorili v gledališču Rossetti opereto «Knegi’ nja iz Cikaga», ki je eno izmed zad-njih del Emmericha Kalmana. Skladatelj jo je napisal leta 1928 in opereta vsebuje mnogo primesi glasb« in ritmov, ki so takrat prevladovali-Dirigiral bo Tarnaš Breitner, režij« in koreografijo pa je pripravil Gino Landi. V opereti bo prvič nastopil* mlada italijanska pevka Giordan* Mascagni, poleg nje pa bbdo še pel* Aniko Felfoldi, Lino Savorani, Carlo Tuand, Danilo Turk, Sandro Massimi-ni, Elio Crovetto, Evelina Sironi, R*c" cardo Peroni in Giorgio Valletta. «Kneginjo iz čikaga* bodo ponovili v nedeljo ob 18. uri. Predprodaj* vstopnic v Pasaži Protti. GRAD SV. JUSTA Danes in jutri ob 21.15 nastopajo* Liliana Cosi, Marinel Stefanescu >** baletni ansambel v «Don Kihotu* (v treh delih), po romanu Cervantesa, glasbe Ludviga Minkusa. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni pasaže Protti (tel. 65700). Ariston 21.30 «Shampoon». W. Beatty-J. Christie. Prepovedan mladini pod 18. letom. Mignon 16.00—22.00 «L’uccello dali® piume di cristallo*. Režija Dario Argento. Barvni film. Nazionale 17.00 «1 grossi bestioni*. lizabeth Turner. Prepovedan mladini pod 18. letom. Grattaciclo 16.00—22.15 »Scandalo sole*. S. Dee. R. Egan, T. Donahue. Excelsior 17.00 «Carriel — il pol*' ziotto pericoloso*. Barvni film. Fcnlce Poletna zapora. Ritz 17.00 «Concerto con delitto*. P*" ter Falk. Barvni film. Eden 17.30 «La vergine e la bestia*-Prepovedan mladini pod 18. leto!*- Cristallo 16.30 «Anno 2670 ultimo *^’ . to*. Fantastični film. Filodrammatico'116.00—22.00 »Bel A od — II mondo delle pomodonne*. Prepovedan mladini pod 18. letom- Aurora 16.30 «La ragazza dal pigiama giallo*. Prepovedan mladini pod Izletom. Capital 17.00 «Emanuelle e gli uiti' mi cannibali*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Vitforio Vencto Poletna zapora. Astra 16.30 «11 triangolo delle Bermu-de*. John Huston, Claudine Auger. Barvni film. Radio 16.30 »Tre contro tutti*. Frank Sinatra. Včeraj-danes Danes, PETEK, 21. julija ZORKA Sonce vzide ob 5.36 in zatone i šti Izleta se bo udeležilo skupno 80 maturantov in sicer polovica s Tržaškega in polovica z Goriškega. Na izlet bodo odšli dijaki, ki so imeli v prvem štirimesečju letošnjega šolskega leta najboljše uspehe. S Tržaškega bo odpotovalo na izlet 13 dijakov z znanstvenega !i- rimi leti, se bodo sedaj v večini ceja. dve dijakinji s klasičnega. '3 z učiteljišča, 10 s trgovskega tehničnega zavoda in 2 s strokovne primerov ločile. Maturantski izlet po Jugoslaviji ki ga tudi letos prireja komite za izobraževanje pri SRS v sodelovanju z mešano italijansko - jugoslovansko komisijo za šolstvo, je zato vsaj za najboljše naše dijake priložnost, da še zadnjič preživijo skupaj nekaj prijetnih dni. AVDITORIJ PORTOROŽ Tel. 73571 — 73090 POLETNE PRIREDITVE ’78 Predstava ob 20.30 po krajevnem času DANES, 21. julija Folklorni ansambel «Tanec» Iz Skopja v Ankaranu Tržaški partizanski pevski zbor v Piranu Vstopnice v prodaji pri blagajni Avditorija. Rezervacije tel. (066) 73571 in 73090. šole. Spremljali jih bodo asistent Antek Terčon in prof. Irena Žerjal - Pučnik za tržaške dijake ter prof. Ivan Bratina ter prof. Anka Primožič za izletnike z Goriške. V Ljubljani se jim bo pridružil še vodič. Maturanti bodo. odšli na izlet v nedeljo. Ob 7.30 bodo odpotovali z Oberdpnkovega trga, prvi dan pa jih bo avtobus pppeljal preko Ljubljane do Banja Luke. V naslednjih dneh sivlaodo ogledali še Sarajevo, Mostar,., Dubrovnik, Split, Drvar, Bihač ter se preko Plitvic in Karlovca vrnili domov v ponedeljek, 31. julija. V SREDO ZVEČER V GORICI Brez konkretnih rezultatov sestanek političnih strank Ponovni sestanek v ponedeljek - Danes seje občinskih svetov v Tržiču, Romansu in Gorici V ponedeljek zvečer se bodo zastopniki strank ustavnega loka ponovno sestali, da bi nadaljevali razpravo o sestavi morebitnih večin v večjih izvoljenih krajevnih upravah. To so sklenili po več kot dve urj trajajoči razpravi v sredo zvečer na goriškem sedežu krščanske demokracije. Na tem sestanku so bali prisotni, kot smo že včeraj poročali, zastopniki KD, KPI, PSI, PS Dl, PRI, SSk in PLI. Zastopniki omenjenih strank so obrazložili že znana stališča. Komunisti so za široko zasnovane večine in za jasne programe. Za jasni program so tudi demokristjani, ki pa hočejo jasno opredeljene večine in manjšine. Enakega mnenja so tudi socialisti, ki želijo drugačno večino od one, za katero se zavzemajo de mokristjani. Ostali ostajajo nekako v sredini. Liberalci bodo dali svoj prispevek programom čeprav niso prisotni v zainteresiranih svetih, Slovenska skupnost daje prednost vprašanjem, ki zanimajo slovensko narodnostno skupnost. Po omenjenem širokem sestanku so bili na vrsti še dvostranski pogovori, ki pa niso prinesli zaželene rešitve. Včeraj zvečer je bi) najavljen sestanek med komunisti ,in socialisti na pokrajinski ravni. Drevi se sestaneta občinska sveta v Tržiču in v Romansu. Tu bodo izvolili župana, v Tržiču pa bo občinski svet le umeščen, ker ni še sporazuma o bodoči večini. Seja občinskega sveta bo tudi v Gorici. Tu pa so na sporedu upravna vprašanja. • Na pobudo fotografskega krožka Circolo Fotografico Isontino bod0 drevi ob 21. uri na sedežu v Ul. S. Chiara 15 v Gorici predvajali vrsto barvnih diapozitivov iz Montecarla in francoske Ažurne obale. Vstopnine ne bo. Tekmovanje športnih ribičev SEKCIJA KPI DEVIN - NABREŽINA prireja PRAZNIK KOMUNISTIČNEGA TISKA V ŠEMPOLAJU danes, 21, julija, —■ ob 19. uri okrogla miza o osnutku zakona za globalno zaščito slovenske manjšine, predsedovala bo sen. Jelka Gerbec —• ob 20. uri ples z ansamblom «Lojzeta Slaka« JDTR|, 22. JULIJA, ~~ ob 20. url okrogla miza o občinskem regulacijskem načrtu, predsedoval bo devinsko-nabrežinski župan Albin Skerk — ob 21. uri ples z ansamblom »Mocambo« nedelja, 23. julija, 1 ob 9. uri ex tempore za otroke ~~ ob 19.30 zaključni govor Borisa Iskre In Claudia Tonela — ob 21. uri ples z ansamblom «Planšarjl» Mladinska godba od Korošcev v Števerjanu in Pradamanu Za nedeljo, 23. t.m., sta predvidena dva nastopa mladinske godbe na pihala od Korošcev. Ob 10.30 se bo 60 mladincev pod taktirko prof. Co-rettija predstavilo na števerjanskem trgu pred spomenikom, kjer bodo najprej zaigrali «Žrtvam», nato pa v okviru prijateljskega srečanja še druge pesmi in himne. Popoldne pa se bodo podali v Pradamano, kjer bodo v okviru tradicionalnega krajevnega praznika nastopili z zbranim programom. Organizatorji so za godce, starše in vse simpatizerje najeli avtobuse, ki jih bodo popeljali v ta dva kraja. Če pa želi še kdo zraven — pravijo organizatorji — naj se le oglasi na sedežu Ljudskega doma pri Korošcih ali pa telefonsko na številko 272785. Prosvetno društvo Lonjer - Katinara Športno društvo Adria PRIREJATA JUTRI, 22., IN V NEDELJO, 23. JULIJA, VAŠKI PRAZNIK Na dvorišču društvene gostilne v LONJERJU SPORED JUTRI, 22 JULIJA, J Ob 16. uri tek čez drn In strn za najmlajše ® Od 20. ure dalje ples z ansamblom POMLAD V NEDELJO, 23. JULIJA, I Ob 8.30 kolesarska dirka na kronometer I Ob 9. url slikarski ex tempore ® Ob 18. uri koncert godbe na pihala KUD Karol Pahor Iz Pirana ■ Od 20. ure dalje ples z ansamblom POMLAD Karnija sc ho spomnila svojih padlih borcev V nedeljo, 23. julija, bodo v Su-triu in v Paluzzi, v Kar.iiji, počasti li spomin žrtev, ki so padle med fašističnim in nacističnim nasiljem v tistem daljnem juliju 1944 v dolini But, ko so domačini herojsko branili svojo domovino, a so jih streli sovražnikov pokosali. Na dveh svečanostih bodo prisotne najuglednejše osebnosti karnijskega področja, tako župana iz Sutria in Paluzze, Nodale in Lazzara, predsednik krajevne gorske skupnosti dr. Mainardis, tajnik ANPI Mazzon; povabljeni so vsi bivši borci in partizani, ki se bodo na kraj predstavili z zastavami, prapori in transparenti. Spomnili se bodo herojske smrti Aula Magrinija, Feliceja Rioiinija, Erme-sa Solarija in usmrtitev sedmih civilistov v Verzegnisu, med katerimi je bil tudi v plenice zaviti dojenček. Spomnili se bodo tudi upora v Cia-mesansu, napada na nemško vojašnico onstran meje, na Koroškem, dalje zahrbtne akcije nemških, italijanskih in poljskih esesovcev, ki so, preoblečeni v garibaldince, množično sajali smrt na področju Prarrio-sia, paluzze in moscardskega gozda. Ti so le nekateri primeri, ki so si v Karniji v zadnjih mesecih pred osvoboditvijo krvavo sledili drug za drugim. In teh se bodo z recitacijami, govori in godbo na pihala v nedeljo svečano spomnili. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel '.'26-165: Opčine: tel 211001; Prosek lel 225141: Božje polje Zgonik: tel 225 596: Nabrežina: tel. 200 121: Se sl.ian: tel. 209 197 Zavije: tel. 213 137 Milje: tel. 27M24. Na pobudo rekreacijskega krožka uslužbencev goriške splošne bolnišnice, bo v nedeljo, 23. t.m.. meddruštveno tekmovanje v športnem ribolovu. Ribiči, računajo da se bo prireditve udeležilo vsaj toliko tekmovalcev kakor lani. se bodo pomerili v jezercu Venturini pri Ločniku. Lani so na prireditvi dosegli naiveč uspeha ribiči, člani ekipe Safog-omg, ki s() tudi prejeli dveletni prehodni pokal. '»•>,. v\ ,/vKJ V.- OB KONCU TEDNA Poletna praznika v Štandrežu in Doberdobu Tudi ob koncu tega tedna bo v raznih krajih na Goriškem več praznikov na prostem. V vrsti vseli teli praznikov izstopa oni v štandrežu, ki ga prireja domače prosvetno društvo «Oton Župančič« na kotalkališču Doma Andrej Budal. Jutri ob 20.30 bo-nastopila domača kotalkar-ska skupina z revijo, v nedeljo zvečer pa se bosta predstavili skupini kotalkarjev prosvetnega društva «Vipava« s Peči in društva iz Ronk. Na voljo bo seveda tudi bogato za loženi bife. Praznik bo tudi v Doberdobu in sicer v priredbi prijateljev Dela in Unita doberdobske občine. Tridneyno praznovanje se bo začelo drevi: on 20.30 bo tekmovanje v briškoli. Jutri se bo tekmovanje v briškoli nadalje valo. V nedeljo ob 8.30 je na vrsti orltentacijski pohod, ob 19.30 so na sporedu šaljive igre, med temi tudi vlečenje vrvi. Sledil bo ples (ta bo vse tri večere ob zvokih narodnoza- bavnega ansambla cBriški slavček«). Med plesom bo pozdravni nagovor. Prazniku komunističnega tiska bosta od danes do ponedeljka tudi v Krminu in v Šempetru ob Soči. Tu imajo v nedeljo dopoldne na sporedu moški odbojkarski turnir, na katerem sodelujejo Volley club iz Turjaka, Italcantieri iz Tržiča, Corrido-ni iz Šempetra ob Soči in Salonit iz Solkana. Tridnevna zabava bo tudi na goriškem gradu, kjer bo zanjo poskrbel krožek goriških občinskih uslužbencev. Tu bodo drevi izvolili Miss Gorico, jutri nastopa angleški ansambel «Love Birds«, v nedeljo pa «1 gatti di Vicolo Miracoli«. Jutri več turistov iz Slovenije Jutri, 22. julija, je v Sloveniji državni praznik oborožene partizanske vstaje. Zaradi tega bodo jutri v Sloveniji trgovine, uradi in vse tovarne brez izjem zaprte Pričakovati je zato v Gorici večji naval jugoslovanskih turistov in kupcev. Teh je sicer že v zadnjih tednih veliko več kot običajno. Drevi prijateljsko srečanje v poletnem središču Drevi od 18. ure dalje bo v Dijaškem domu v Gorici prijateljsko srečanje med otroki, ki so obiskovali letošnje slovensko ixiletno središče, njihovi starši, vzgojitelji in povabljenci. Poletno središče je bilo odprto v letošnjem juliju, danes zvečer bodo otroci pokazali kaj so se naučili in izvedli tudi kratek kulturni program. Poskrbeti za registracijo starega orožja Konec novembra letos poteče rok za registracijo strelnega orožja v smislu zakona št. 110 z dne 18. a-prila 1975 in ministrskega dekreta z dne 15. septembra 1971. Lastniki strelnega orožja, ki je bilo izdelano ali uvoženo po letu i92l> in ki nima registrske številke, morajo do 30. novembra predložiti orožje posebnemu zavodu (Banco Nazionale di prova v Gardone Val Trompia Brescia). Določba velja za vse vrste strelnega orožja (tudi za zračne puške in pištole), razen za lovske puške z gladko oevjo in reprodukcije starinskega orožja. Za podrobnejša pojasnila prizade ti lahko vprašajo v uradih komisariatov javne varnosti ter na orožniških postajah. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna bolnišnice, Ul. Terenziana 26, tel. 44387. KAKO Z ZAKONOM 194-78 NA GORIŠKEM Nepripravljenost bolnišnic za izvajanje zakona o splavu V prehodnem obdobju bo izvajanje zakona o prekinitvi nosečnosti mogoče zagotoviti le na osnovi konvencij med zdravstvenimi ustanovami v deželi Pokrajinski ženski odbor na Goriškem, ki si prizadeva za čimprejšnje dosledno izvajanje zakona o prekinitvi nosečnosti tudi v naši pokrajini, je te dni, sklicujoč se na sporazum, ki je bil dosežen prejšnji teden na deželnem odborništvu za zdravstvo v Trstu, izdal daljše tiskovno poročilo. V njem poziva u-pravne svete bolnišnic na spoštovanje sprejetih obveznosti s strani deželnega odborništva za zdravstvo. Položaj na Goriškem je glede te ga precej drugačen, saj se je velika večina zdravniškega in pomožnega zdravstvena osebja izrekla proti izvajanju prekinitev nosečnosti iz razlogov vesti. To pa ne more biti opravičilo, da bi prekinitev nosečnosti ne izvajali, ali pa da bi to pomenilo dodatno obremenitev za o-sebje, ki je izjavilo svojo razpoložljivost za opravljanje takih posegov. Pokrajinski koordinacijski odbor zato predlaga, da bi v prehodnem obdobju, dokler bi stvari drugače in dokončno ne uredili, izvajanje zakona c prekinitvi nosečnosti lahko rešili na podlagi posebnih konvencij med zdravstvenimi ustanovami v deželi (med Gorico in Palmanovo), ali iiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMniiiiiiHHiiiiiiiiiiiiiiMiiMHmiiinMiiiMiiiiiiHtiiiiiii 138 «ČRNIH» GRADENJ NA ŠTARANCANSKI OBALI Spor med občino in «barakarji» zaradi zaklonišč na morski obali Vrsto let ni «barakarjem» nihče nič očital, kasneje pa je posegla sodna oblast - Lastniki morajo barake podreti Sto osemintrideset ribiških barak na morskem obrežju Štarancana in Tržiča je v središču viharja. Za radi njih je tržiški sodnik postopal proti bivšemu štarancanskemu žu panu Oddonu Zanolli, sedanji župan dr. Lorenzo Papais pa je ukazal rušenje vseh črnih gradenj. Oh teh barakah je navezanih okrog 350 ribiških čolnov, ki se jih poslužujejo v glavnem prebivalci vasi tržiške-ga okoliša. Barake so postavili posamezniki že pred \ oj no, nekateri pa v povoj nem času ob kanalu Quarantia, ob Brancolu, ob kanalih na področju občine Štarancan, nekatere pa tudi Vd' vzhbdhem delu tržiške občine, v kanalu Lokovac, v neposredni 'bližini ' tovarn SIMO in Stivanske 'papirnice. Še prej so bile na obrežju Tržiča, nasproti ladjedelnice, številne barake tržiških ribičev. Te postopoma izginjajo, ker podaljšujejo operativno obalo tržiškega pristanišča Portorosega. V glavnem so to lesene in pločevinaste barake. Gre za «revne» barake, ki so si jih postavili v glavnem delavci zato, da bi v njih shranili ribiško orodje, poleti pa so tam preživeli kak dan in kako noč in bili tako «na počitnicah«, ker si pač niso mogli privoščiti dražjih na pa ni oporekala, ker je šlo za navadna skladišča ribiškega orodja. V «rdeči knjigi« pravijo nrizadeti, da so si svoje barake svojčas postavili tudi štarancanski župan Cor-batto in drugi odborniki ter svetovalci. Pred nekaj leti je štarancan-ska občina izvedla celo popis vseh barak. Niti takrat ni bilo z občine nobenega oporekanja. Tri sosedne občine, štarancan, Tržič in Ronke so pred leti izdelale skupni regulacijski načrt in na področju štarancanski obale je predvidena gradnja velikega pristana za turistične in ribiške čolne, k^er naj bi bilo prostora za nekaj tisoč manjših Vlovii. Za gradnjo tega objekte so zanima neka velika mednarodna finančna družba. V tem času seje tržiško sodstvo pričelo zanimati za delo v nekaterih občinah tržiškega okoliša in tako so se pred sodno oblastjo znašli levičarski župani Štarancana, Ronk in še marsikateri javni upravitelji. Šlo je za manjša neskladja v gradbenih dovol enjih, vendarie je bilo to dovolj, da so se morali nekateri župani odpovedati svoji funkciji. Bivši štarancanski župan Zanolla vKPI), ki je bil po letu 1975 izvoljen za nredsednika upravnega sveta tržiške bolnišnice je vilo ljudi, so se pozanimale tudi politične stranke. Na levici so skušali priti z barakarji do komoro misa, da bodo v bodoči «marini» določili petnajst odstotkov mest za prebivalce tržiškega območja in dali prednost sedanjim barakarjem. Demokristjani skušajo podpihovati nezadovoljstvo barakarjev. Ti niso proti nameravani ureditvi «marine», vendarle menijo, da bi morale sedanje barake ostali do začetka del. So pa precej polemični do štarancan-ske občinske uprave, xi. z zamenjavo ljudi na vodilnih mestih, vodi čisto drugačno politiko od prejšnje. Za ohranitev sedanjih barak so nabrati tudi nad 2.500 podpisov. počitnic. Pred barako so si posta- moral začasno zapustiti to mesto, vili tudi mostiček, ob katerem so; ker so bile na ozemlju njegove ob-privezane barčice. Le v nekaterih čine zgrajene vse omenjene barake primerih so si ti «ribiči» postavili brez ustreznega gradbenega do vole p še lesene, v enem primeru celo ljenja. iz opeke zgrajeno hišo. Do spora med oblastmi in «ba-rakarji« je prišlo, ker so vse zgrajene brez ustreznega gradbenega dovoljenja. Kot je razvidno tako iz «bele knjige« štarancanskega županstva kot iz «rdcče knjige« prizadetih barakarjev, so ti dobili ustrezna dovoljenja od državnega tehničnega urada, štarancanska obči- Stvar se je nato zavlekla, državna uprava je preklicala dovoljenja barakarjem in sedaj je »rišlo, po sodnih direktivah, do odločbe novega štarancanskega župana dr Papaisa, da morajo barakarji svoje hišice podreti. Ti so se uprli in vložili priziv deželnemu upravnemu sodišču. Za stvar, ki zanima veliko šte- uiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMfiMiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiifiH Jutri in v nedeljo kotalkarji v Štandrežu Prolešini telegram zaradi obsodb disidentov Tovarniški svet tržiške ladjedelnice je predsedstvu sov jetskih sindikatov v Moskvi poslal oster protestni telegram v zvezi z nedavnimi obsodbami disisentov. V telegramu se sindikalni predstavniki delavcev zavzemajo za spoštovanje osnovnih človekovih Dravic. za izvajanje določil helsinške listine ter obsojajo ravnanje sovjetskih oblasti z dr/av-ljali ki zahtevajo svobodo mišljenja. Jutri zvečer ob 20.30 bo na kotalkališču doma «Andrej Budal« v štandrežu kotalkarska ievija mladih prosvetnega društva «Oton Župančič«. Podobna prireditev bo na istem mestu v nedeljo zvečer, ko nastopita skupina prosvetnega društva «Vipavh» in iz Ronk. Za štandreške kotalkarje pomeni ta revija^zaključek uspešnega enoletnega delovanja, ki seveda upo števa tudi to kar je bilo napravlje no v prejšnjih letih. Rekreacijske- mu delovanju so štandreški kotalkarji dodali še tekmovalno in njihovi resnosti ter vestnemu vodenju Sonje Cernecce se je treba zahvaliti, da so v zadnjem času dosegli tudi precej uspehov. Pokrajinskega in deželnega tekmovanja CONI so se udeležili tudi «župančičevci» in Nadja Maraž ter Silvano Grendene sta se plasirala za nadaljnje vsedržavno tekmovanje. Nadja bo tekmovala v Mantovi, v paru s Silvanom pa v Aguili. Kotalkarji so sodelovali tudi na deželnem prvenstvu ARCI - UISP in osem uvfšče nih tekmovalcev bo sodelovalo na državnem tekmovanju v Pistoii. To so Nadja Maraž, Tanja Vižintin, Loredana Cingerli, Barbara Mamo-lo, Lucija Pisk, Damjana Makuc in Silvano Grendene. Z našo prisotnostjo na obeh revijah bomo nagradili mlade kotalkarje, istočasno pa dali pomoč društvu. ki tako marljivo skrbi za na šo mladež. Tatovi s ponarejenim ključem Tatovi, ki so v nedeljo popoldne obiskali nekatera stanovanja v Tržiču, o čemer smo že poročali, so najbrž prebrskali tudi stanovanje 47-letne Alme Castelli v Ul. Cavour 4. Odnesli so nekaj gotovine in na kita v skupni vrednosti okrog 400 tisoč lir. Ženska je opazila, da denarja in zlatnine ni več, šele v torek proti večeru. Najbrž so tatovi bili na delu v nedeljo popoldne, ko je bilo stanovanje nekaj časa prazno. Vrata naj bi, tako domnevajo preiskovalci, odprli s ponarejenim ključem. s pomočjo zunanjih sodelavcev, ali s premeščanjem, znotraj posameznih zdravstvenih ustanov, razpoložljivega osebja. Vsekakor pa je posebnega pomena čimprejšnja ustanovitev tečajev, ki naj bi predvsem pomožno zdravstveno osebje pripravili za tovrstne posege. Zaskrbljenost za probleme spasiičnih otrok Tržiška sekcija italijanskega združenja za pomoč spastičnim A1AS nam je poslala tiskovno poročilo v katerem seznanja krajevni tisk z vsebino pisma, ki ga je dne 17. t.m., predsednik iste poslal gori-škemu šolskemu skrbniku in drugim zainteresiranim. V pismu je izražena vsa zaskrbljenost ustanove zaradi podatkov o številu osnovnošolskih otrok, ki no-trebujejo posebne didak ične dejavnosti in zaradi hudega pomanjkanja dodatnega učnega osebja. Po ocenah AIAS bo prihodnje leto obiskovalo osnovne šole v naši pokrajini okoli 150 otrok, ki so potrebni posebne oskrbe, za katere primanjkuje kar trideset dodatnih učiteljic. Predsednik tržiške sekcije poudarja, da ie treba handikapiranim otrokom zajamčiti enakopravnost, k: io predvideva ustava in jt zato nedopustno, da trpi vzgoja otrok zaradi birokratskih zastojev, in reakcionarne mentalitete določenih političnih krogov. Pismo se zaključuje z izraženo željo, da bi čimprej prišlo do . pozitivne rešitve problema, pri kateri bo pn svcjlh močeh sodelovalo tudi AIAS. Tržiška sekcija istega društva sporoča članom in simpatizerjem spremembo v pravilniku sej. Te bodo odslej javne, kdor na se jih namerava udeležiti, nai stopi v stik z odborniki. Čez Iri ledne razstava ptic v Gradišču Čez tri tedne, 15. avgusta, bo v Gradišču že 12. tradicionalni ptičji sejem, ki bo nedvomno pritegnil v to furlansko središče veliko obiskovalcev. Letos bo prireditev še posebej zanimiva, saj pripravljajo poleg razstave domačih in eksotičnih ptic tudi razstavo psov, za katero se zanimajo tudi v tujini, predvsem v Avstriji in Jugoslaviji. Kakor druga leta, bodo tudi letos poskrbeli za vrsto vzporednih kulturnih prireditev. Tako napovedujejo slikarski ex tempore, za mladino do 15. leta, razstavo fotografij, razstavo lovskih trofej. Poleg tekmovanja ptic pevk, je letos razpisana še posebna trofeja za najboljšega ščinkavca-pevca. Prireditelji razstave, društvo ljubiteljev ptic iz Gradišča, zdaj upajo le «a lepo vreme. Izpit za ravnanje s strupenimi plini Tatova na motorju Tudi med motoriziranimi turisti se včasih skrivajo prekanjeni tatovi. To je na lastni koži ugotovil v sredo. 42-ietni inženir Ingmar Dag-finnmiaaland, ki se je v naše kraje pripeljal iz okolice Osla. Ustavil se je na bencinski črpalki na avtoce-cesti blizu Sesljana, da bi natočil gorivo. Trenutek nepazljivosti sta spretno izkoristila dva mladeniča, ki sta presenečenemu inženirju str gala iz iok denarnico, nato pa z vso naglico odpeljala z motornim kolesom avstrijske registracije. Norveškemu inženirju ra preostalo drugega, kot da tatvino prijavi najbližji nostaji ter zaprosi za pomoč norveški konzulat v Trstu. V denarnici je namreč hranil približno 600 nem ških mark. Vesti iz bolnišnice Včeraj so nekaj pred 12. uro sprejeli na zdravljenje v goriško splošno bolnišnico 56-letno Lucio Gradenigo por. Forte, iz Pasiana di Prato v videmski pokrajini, ki se je malo prej ponesrečila v Ul. Brigata Re v Podgori. Ženska, ki se .je vozila sama z avtom renault 6 proti Ločniku, se je sklonila, da bi pobrala torbicb, ki ji je padla pod sedež. Pri tem pa je izgubila nadzorstvo nad avtomobilom in trčila v obcestni drog električne napeljave. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči le v Gorici dežurna Irtama San Uiusto Korzo Itiiha 244, tel. 83538. V Trstu bo v jeseni zasedala posebna izpitna komisija, zadolžena za izdajo dovolilnic za ravnanje s strupenimi plini. Osebe, ki bi se rade prijavile na omenjeni izpit in si pridobile potrebno dokazilo, morajo do 31. avgusta letos predložiti prošnjo na pokrajinskega zdravnika v Trstu. Podrobnejše informacije o izpitu da jejo tudi v uradih pokrajinskega zdravnika v Gorici. Nevarno križišče v Rožni dolini Nevarno križišče v Rožni dolini je včeraj zjutraj že spet terjalo smrtno žrtev. V hudi prometni nesreči je izgubil življenje 51-letni Ivan Koren iz Nove Gorice, Rutarjeva 3. Peljal se je z avtom, ko je na omenjenem križišču (vzroke še ugotavljajo) čelno trčil v tovornjak. Kino Gorica CORSO 17.00—22.00 »Incontri ravvici-nati del terzo tipo«, Richard Drey-fuss. Barvni film. MODERNISSIMO Zaprto. VITTORIA 17.00-22.00 «Un caldo cor-po di femmina«, A. Arno in L. Ro-mai. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. VERDI Zaprto. Tržič PRINCIPE 18.00-22.00 *R ginecologo della mutua«. EXCELSlOR 18.00—22.00 »Agente 007 al servizio di Sua Maesta«. Noro Gorica in okolica SOČA »Surova igra«, ameriški film ob 18. in 20. uri. SVOBODA »Ko zorijo jagode«, slov. film ob 18. in 20. uri. DESKLE Ni predstave. Prispevajte ta DIJAŠKO MATICO Novost na knjižni polici «Rastlinski svet» Enciklopedična zbirka treh knjig Divjine na samem pragu Trsta Založba Mladinska knjiga nas tkoraj vedno, ko izda svoj komplet knjig, preseneti s kako posebno izdajo. Tako so se zdaj na knjižnem trgu pojavile tri zajetne knjige leksikalnega formata s skupnim naslovom RASTLINSKI SVET. Gre za enciklopedično, znanstveno izdajo dela, ki smo mu včasih rekli Botanika, zdaj pa mm ga založba posreduje pod naslovom Rastlinski svet. Prvi dve knjigi je napisal nizozemski univerzitetni profesor H: C. de Wit, tretjo pa prav tako univerzitetni profesor enako Nizozemec vendar sedaj že pokojni K. B. Boedjin. Pri slovenski izdaji je sodelovala vrsta slovenskih botanikov, ki so delo uredili in prevedli, med njimi Tone Viraber, Leon Detela, Jože Lazar, Nada Šer-celj. Gre torej za obsežno izdajo dela, ki obsega nad 1.500 strani in ki po svoji vsebini pomeni nedvomno obogatitev naše strokovne literature. Res je sicer, da je delo namenjeno predvsem študiju, da pa bo s. pridom koristilo najbrž tudi vsem tistim, ki se malo bolj od ljubiteljstva zanimajo za rastlinski svet. Prva knjiga Rastlinskega sveta je posvečem semenovkam. Začenja se z golosemenkami, po vrstah maloštevilno, a izredno zanimivo in pomembno skupino. Pretežni del knjige pa obravnava kritosemen-ke, od razvojno pomembnega sorodstva magnolijevk tja do vrstno bogatih stročnic. Tudi druga knjiga nadaljuje s prikazom kritose-menk, pri čemer večji del besedila obravnava dvokaličnice, med katerimi se srečamo z znanimi družinami. Manjši del knjige prikazuje enokaličnice, med katerimi je mnogo znanih okrasnih rastlin. Tretja knjiga govori o rastlinskih skupinah, ki se med seboj mnogo bolj razlikujejo kot prej obravnavane rastline. Nekatere so nam še blizu (na pr. gobe) druge so bakterije, ki se jih bojimo; potem imamo še lišaje, mahove in praprotnice, pa tudi alge. To so torej škodljive rastline, pa tudi take. brez katerih danes sploh ne bi bil možen obstoj. To bi bil kratek pregled vsebine knjige, ki je precej bogato ilustrirana. čeprav so sicer barvne ilustracije bolj redke. Ali pa vsaj redkejše kot bi si želeli za tako delo. Kot rečeno, ne gre za poljudnoznanstveno izdajo, temveč za delo, ki je namenjeno študiju. Tone Wra-bcr. eden od urednikov slovenske izdaje, je v predgovoru zapisal, da je to prvo delo, ki nas v slovenščini seznanja z rastlinami v tako širokem okviru. Vendar kljub temu ni bilo mogoče iti v podrobnosti, pa bo zato morda v knjigi zaman iskal nekatere znane ali neznane rastline. Delo pa nam vendarle daje pregled nad celotnim bogastvom rastlinskega sveta. Pripoveduje nam o domovini mnogih rastlin, pripoveduje nam o sorrxlstvenih zvezah med rastlinami, pove nam o koristnosti in uporabnosti posameznih rastlin, mnogolcrat nas pouči o pomenu znanstvenih imen. Znanstveni rastlinski sistem in imenoslovje pa sta temelj za poznavanje rastlin. Slovensko imenoslovje se s knjigo prav tako bogati. Skratka, knjiga odgovarja na mnoga vprašanja, ki se porajajo ob srečanju z rastlinami, veča zanimanje zanje, pa tudi zavest, da velja to bogastvo živo varovati in ohranjati. §1 Težko je o knjigi, ki je namenjena predvsem študiju, čeprav bo za znanstvenike najbrž še preskromna, povedati nekaj več kot te bežne misli, ki se bralcu utrnejo ob prebiranju teh zajetnih knjig. Vsekakor gre za izdajo, kakršne so na knjižnem trgu, ne samo doma, temveč tudi v tujini redke. Zato moramo prizadevanje založbe Mladinske knjige ob taki veliki in pomembni izdaji, samo še posebej pohvaliti. Sl. Ru. Kadar se s ceste, ki vodi iz Boršta proti Jezeru, ozremo proti dolini Glinščice, se odpre pred nami čudovita divjina, kot jo kaže naša slika TEMELJITO DELO JE DALO LEPE SADOVE Kaj pravzaprav je sredozemska anemija Žal so veliko akcijo izpeljali le na področja Rima in Lazia ■ Temeljiti pregledi so pokazali, da je bolezen močno razširjena RIM — »Sredozemska anemija* je huda bolezen. Hkrati pa tudi močno razširjena. V Laciju in Rimu je nad 1000 dečkov v starosti 13 let, ki boleha za to boleznijo, ki ji rečejo tudi jnikroci-temija. Nekateri pravijo sredozemski a-nemiji tudi Cooleyeva bolezen in .je, kot smo že rekli, huda. Gre za dedno bolezen, ki jo prenašajo «zdravi» starši. Bolezen ima svoje «muhe», kajti nalezejo se je otroci tistih staršev, ko oba nosita njene klice. Po navadi starši ne vedo, da so nosilci te hude bolezni, če pa se oče in mati, ki bolehata za to boleznijo, poročita in imata otroke, preneseta nanj to bolezen, pa čeprav sta vsak zase povsem zdrava. V prvih letih življenja se pri o- Hill lllll lil IIIIIII lil IIIIIVKIIIIII lil IIHII lili llllll HIIHIHrtfllHIHIII 1111II1111M111111IIII IJ|| II lili lili IIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIH lili IIIII UMIH 11,111,11111,11111,11,1,11 H,II, HUM MIHI,, II 11,11,11111 II MM II1111111,,! tli 1,1,1 lili IIIIIIIIIHII ,,,,,1,1,, H« ČEPRAV Z MANJŠO ZAMUDO SE PRVE KONTURE ŽE KAŽEJO Posebnost mostu s celine na Krk: najdaljši betonski lok na svetu En sam lok 390 m - Drugi lok bo dolg skoraj 250 m - Most pa ne bo služil le običajnemu prometu, pač pa bo hkrati nosilec nafto in plinovoda in še marsičesa O «kopenski» povezavi otoka Krka s celino, namreč o gradnji mostu, ki naj poveže največji jadranski otok s celino smo že pisali, pravzaprav smo šele najavljali veliko gradnjo, dvojni most, ki bo povezoval kopno z otočkom Sv. Marka ter z otokom Krkom. Bilo je to ored leti, ko so se odločili za veliki gradbeni podvig, ki je dolgo predstavljal največjo gradbeno delo vzdolž Jadrana. Danes se k zadevi vračamo zato, ker se mnogi turisti, ki drvijo vzdolž ja dranske obale ustavijo in opazujejo veliko gradnjo, saj se posamezne konture velike gradnje že vidijo. In človek ima zares kaj videti, kajti na Jadranu, iz kraja Čriš-njevo se že vzpenja del loka, ki «rine» proti otočku Sv. Marka, vtem ko mu prihaja nasproti drugi del velikanskega loka, največjega betonskega mostnega loka na svetu. Prav zaradi tega se tudi u-stavljamo pri tem gradbenem' načrtu, kajti na Jadranu nastaja most, ki bo imel več svetovnih prvenstev. Najdaljši betonski lok, ki bo povezoval kopno z otočkom Sv. Marka, bo meril 390 metrov v dolžino, najvišja njegova točka pa se bo povzpela 67 metrov nad morsko gladino. Pravzaprav nam te številke ne povedo ničesar ali bolje zelo malo, kolikor nimamo ustrezne primerjave. Doslej je nosil svetovno prvenstvo kot največji ali bolje najdaljši lok iz železobetona neki most v Avstraliji, ki ima razpon 305 metrov. Sloviti železobe-tonski most, ki v Iguasu povezuje Paragvaj z Brazilijo, meri 290 metrov, največji lok v žčlezobeto-nu r.a evropski celini ima most pri Arabidi na Portugalskem in meri 270 metrov. K temu dodajmo še naslednji podatek: za povezavo kopnega z o-tokom Krkom gradijo, kot smo rekli, dvojni most. Prvega, največjega. smo že prikazali v dveh šte- Pogied na dva »kraka* mostnega loka, ki bo povezoval celino z otočkom Sv. Marka in s Krkom vilkah, nekoliko manjši most, ki bo povezoval otok Sv. Marka z o-tokom Krkom, pa prav tako ne bo majhen, saj bo njegov glavni lok 244 metrov in bo njegova višina znašala 54 metrov nad morjem. Kot vidimo, je že ta most vreden omembe, saj gre tudi v tem primeru za velikansko gradnjo. «V začetku nismo mislili, da bi gradili med kopnim in otokom Sv. Marka betonski lok», pravi inženir Stanko šram, ki vodi gradnjo tega mostu. »Razdalja med celino in otokom Sv. Marka se nam je zdela prevelika za tovrstno gradnjo. Toda prav v času, ko smo si razbijali glavo s to dilemo, se je našla rešitev, da smo to razdaljo skrajšali, namreč tako, da smo temelje mostu »potisnili* v • MMMIMMmilMIMIIIIIIMlIMMIMIIIMMMHIIMIlIfniMlilMIIIIlMMMIIIMMIMMIMMIIMMIMIMMMIMIIMMMIIIIMIMIIIMIIIIIIMMIIIIMMMMMMIIMMMIIMMMIllllMIMMIII 1111111» Pretendent na ruski prestol mirno «čaka» na robu Madrida MADRID — Čeprav ,ie oktobrska revolucija že pred obilnimi šestimi desetletji zapečatila zgodovino carskega dvora, se še vedno najde kdo, ki sanja, da bo nekega dne sedel na carski prestol, da bo zavzel mesto ruskega carja. Eden teh je veliki vojvoda Vladimir. ki živi danes na robu Madrida. Veliki vojvoda Vladimir je star 61 let, to se pravi, da se je rodil prav v letu revolucije Kaže pa, da je »dobro prestal* one burne dni, ko .je revolucionarni \al pokončal družino Romanovov, družino, ki je obilnih 300 let vladala 4\ sem Rusijam*. Veliki vojvoda Vladimir pravi, da je bil njegov oče bratranec Nikolaja H., torej tistega ruskega carja, ki je bil skupno z ženo Aleksandro ter otroci in delom dvora usmrčen v noči med 16. in 17. julijem 19111 v Jekaterinburgu na zahodnem robu Sibirije. Njemu in njegovi družini pa je uspelo tedaj zbežati. Njegovi si ga še v povojih rešili na Finsko. Veliki vojvoda Vladimir zatrjuje, da spada v stransko vejo Romanovov, ker pa je bila glavna veja carske družine »likvidirana*. pripada njemu vsa pravica do prestola «vseh Rusij*. sai je on prvi in najbližji sorodnik usmrčenega carja Nikolaja II. Kot je znano, je družina Rooia-v viadala »vsem Rusijam* od a 1613 do 191/. Prvi car iz dru-le Romanovov je bil Mihael I. začetku je bila rodovina Roma vov družina veleposestniške gos-de, tako imenovanih bojarjev, idnji ruski car Nikolaj II. je pridaj tako imenovani »ženski veji* uzine in sicer vse od leta 1762, toda iz ženske linije, ki je dala Rusiji Ivana V., ki ga seveda ne smemo zamenjati z Ivanom Velikim oziroma z Ivanom Groznim. Monarhije, čeprav »najvišji izraz nacionalnosti* so po navadi med seboj tako povezane in prepletene, da je nekdo izračunal, da se je po žilah ruskega carja Nikolaja II. pretakalo le nekaj odstotkov ruske krvi. saj je znano, da je bila ruska carske družina sorodstveno povezana z vsemi evropskimi dvori. Zato ni nič čudnega, če veliki vojvoda Vladimir, ki še vedno upa, da bo nekoč zavladal «vsem Rusijam* trdi. da je tudi daljni potomec britanske kraljice Viktorije. Čeprav mož visoko ceni to svoje daljno sorodstvo, je vendar še najbolj ponosen na svoje «ruska poreklo*, kajti »po svetu kroži na stotine prapravnukov kraljice Viktorije*, medtem ko da je potomcev družine Romanov zelo malo. O tem. kako je preživel revolucijo. veliki vojvoda Vladimir pravi takole: «Rodil sem se leta 1917, le nekaj mesecev pred izbruhom revolucije. Mojim staršem je u-spelo rešiti se in tudi mene rešiti s pobegom na Finsko.* Njegovemu bratrancu carju Nikolaju II. se to ni posrečilo, vendar se po svetu širijo govorice, da se je ta ali oni od njegovih otrok rešil. Veliki vojvoda Vladimir pa vse te govorice demantira in vsaj v tem soglaša z uradnim stališčem Sovjetske zveze, da od družine Nikolaja II. ni ostal živ nihče. »Osebno menim, da so bili umorjeni vsi*, trdi veliki vojvoda Vladimir, ki dodaja: «Rad bi verjel, da je komu le uspelo ubežati smrti in je nato mirno umrl naravne smrti v svoji postelji, toda bojim se, zares se bojim, da je to nemogoče, zares nemogoče.* Veliki vojvoda Vladimir pravi, da Kremelj zagotovo ve, kako se .je «tragedija mojega bratranca* izvršila. «V kolikor niso bili zadevni arhivi namenoma ali tudi nehote uničeni, bodo nekega dne prišli na dan in človeštvo bo zvedelo, kaj se je v oni noči zgodilo*, pravi pretendent na carski prestol v Moskvi oziroma v Leningradu. Veliki vojvoda Vladimir in njegova gospa princesa Leonida živita že dolgo na robu Madrida v lepi. vendar pa ne kdove kako razkošni vili. Prav zares jima ni hudo. hkrati pa bi ne mogli trditi, da živita življenje dedičev velikih cai-jev. Vrt okoli hiše je obdan s precej visokim zidom, vendar ne zato, da bi se za njim čutili bolj varne pred tujo napadalnostjo. Nasprotno, zid so postavili zato, da bi jim psi ne uhajali. Če je veliki vojvoda Vladimir ločen z zidom od svojih madridskih sosedov, ni ločen od sveta, kajti pretežni del svojega časa posveti pisanju pisem številnim Rusom, ki so razkropljeni po svetu. Čeprav nima poklica, ni v nevarnosti. da bi mu zmanjkalo za življenje. Sicer pa se pogosto odpravi, posebno v vročih poletnih mesecih, na Angleško, kjer ima hišo, manjše stanovanje pa ima tudi v Parizu, kjer pa živi njegova hčerka, 22-letna Maria Via-dimirovna. ki se je. kot je med aristokracijo v navadi, omožila s pruskim princem Franzom Wilhel- mom. morje in sicer v globino dvajsetih metrov. S tem pa se je zmanjšala dolžina loka za celih 80 metrov. In tedaj je bilo sklenjeno, da bomo ožino med celino in otočkom premostili z betonskim lokom, ki bo imel razpon 390 metrov, kot smo že rekli*. Oba loka skupno ter »kopenski* prehod čez otok Sv. Marka merita nič manj kot 1310 metrov. To se pravi, da je most 1310 metrov dolg, pa čeprav ga del in- ne majhen del sloni na trdnih tleh. Gradnja mostu je velika naloga, ki jo že dolgo uresničuje 300 delavcev in tehnikov podjetij «Mostograd-nja* in «Hidroelektra». Gradnjo lokov in mostne strukture izvaja podjetje «Mostogradnja», ki ga vodita že omenjeni inženir šram ter inženir Štojadinovič, ki sta že zna- na mojstra, saj sta sodelovala pri številnih drugih velikih gradnjah. Med drugim sta Štojadinovič in Šram s svojimi sodelavci in delavci postavila dva lepa mostova in sicer most blizu Šibenika ter znani paški most. Rekli smo, da bo most med celino in Krkom nosil več prvenstev. Poleg tega, da tu gradijo največji oziroma najdaljši lok, so tu uvedli tudi nov način gradnje loka brez običajnih gradbenih struktur, pač pa daljšajo mostni lok s kosi železobetona oziroma s »segmenti* po 5 metrov. Sedaj, ko lok šele gradijo, te »segmente* te «člene» pritrjujejo s posebnim sistemom za-teg, kar je nov način gradnje. Seveda je tovrstna gradnja neko-’iko dolga, toda ko se bosta oba kraka loka, ki «rineta» sedaj z obeh strani proti sredini, čez leto «srečala», bodo strukturo odstranili. S tem pa se bodo tudi končala gradbena dela, ki jih izvaja podjetje «Mostogradnja». Preostala dela bo opravile idgrebško podjetje «Hidroelektra». Sicer se zdi, da je s premostitvijo morskih ožin glavno delo končano, toda v resnici je končano le najbolj tvegano, najbolj naporno delo, toda strokovnjakom in delavcem «Hidroelektre» ho ostalo še veliko dela, tako da se bo promet med celino in otokom začel šele v 1980. letu. Pri podjetju »Mostogradnja* pra vijo, da bo podjetje «Hidroelektra* imelo več sreče kot so jo imeli o-ni, kajti njihovo delo se je že doslej precej zavleklo in to iz dveh razlogov. Deloma zaradi tega, ker so v samem začetku doživeli nesrečo, ko se je zrušila neka struktura in je izgubil življenje en član kolektiva. Velik podporni steber je namreč terjal najprej več mesecev dela, nato je odpovedal. Z druge strani pa so morali pogosto delo prekiniti, ker je burja preprečevala delavcem, da bi z delom nadaljevali, saj smo na področju, kjer burja gospodari, vrhu tega i-mamo opravka z gradnjo »na odprtem*. , Pa še ena posebnost tega mostu. (Nadaljevanje na zadnji strani) troku takih staršev ne kaže nobena posebnost, nobena motnja. Ko pa otrok doseže 10 let, se kažejo izraziti znaki bolezni. In kolikor se otroku to je dečku ali deklici takoj ne odpomore. se s 14. letom starosti lahko že pričakuje tragičen konec. Kolikor so starši poučeni in kolikor je zdravstvena služba nared, oziroma učinkovita, se more bolezen premagati, in sicer s progresivno a popolno nadomestitvijo krvi. Protj tej bolezni se lahko bojujemo učinkovito tako, - da pravočasno ugotovimo tako imenovane zdrave nosilce bolezni oziroma klic, ki povzročajo Cooleyevo bolezen. In ko ugotovimo pri nekem moškem in neki ženski, da sta okužena s klicami te bolezni, ju je treba prepričati, da ne smeta drug z drugim imeti otrok. Bolezni pravijo sredozemska a-nemija, ker je razširjena v glavnem na področju Sredozemlja, še najpogosteje pa zasledimo to bolezen na Sardiniji in tudi pri Sardincih, ki so razpršeni po Italiji. Do teh zaključkov je prišel prof. Ezio Silvestrom, ki vodi pionirsko raziskovalno delo na tem področju in ki .je ustanovil v Rimu tudi posebno središče za sredozemsko anemijo oziroma za mikrocitemi-jo. Skupno s svojo ženo dr. Ido Bianco je izvedel vrsto akcij in že izpeljal mrežo ambulatorijev za temeljitejše raziskovanje razširjenosti bolezni v deželi, v konkretnem primeru na področju Rima in Lacija in je z s pregledom 43.955 dijakov tretjih razredov srednjih šol okril veliko otrok, ki nosijo klice te bolezni. Odkril je tudi 1089 zdravih nosilcev Coole-yeve bolezni. Pobudo za to velikopotezno akcijo je dalo deželno odbomištvo za zdravstvo v deželi Lacij. Tej akciji so se pridružili še pokrajinski zdravniki in direkcije srednjih šol. Vsa akcija je zajela 85 odstotkov 13-letnih dijakov, kar je bilo tudi 71 odst. vse mladine, ki spada v to starostno območje. Rezultati raziskave so dokazali, da je ta bolezen razširjena med 2.48 odst. mladine. V pokrajini Frosinonc jih nosi klice ,2 odst., v pokrajini Latina 3 odst. V rimski pokrajini so pregledali 33.558 dijakov in ugotovili 827 nosilcev klice mikrocitemije. To ni malo. saj je kar 2,5 odst. pregledanih bila »okužena* V samem glavnem mestu so pregledali 26.ITO dijakov te sta rošti in ugotovili 656 nosilcev klic. Tudi tu je odstotek visok: 2,5. Toda1' v nekaterih krajih so ugotovili celo 7 ali 9 odst. «okuženilv>. Tolikšen odstotek so na primer ugotovili na neki srednji šoli v EUR. Ko so pregledali šolarje, so pregledali tudi starše prizadetih o-trok. Pravzaprav se je kar 40 odst. prizadetih staršev prostovoljno prijavilo v centrih, da bi se podrobneje informirali o bolezni, njenih vzrokih in o možnosti zdravljenja. Dr. Ida Bianco je v zvezi s tem rekla: «To delo moramo nadaljevati. Pregledi na srednjih šolah so prva etapa mnogo širšega načrta za preprečevanje te bolezni, ki se da premagati, če jo pravočasno odkrijemo.* Žal pa je dežela Lacij edina dežela v Italiji, ki se je lotila širšega programa preventivnega zdravljenja na nižjih srednjih šolah. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Koncert ob 13. uri: W. Mozart 13.30 DNEVNIK Danes v parlamentu 18.15 CANNON (TV film): »Izgubljeno letalo* 19.05 Čarobne zgodbe muca Teodora 19.20 «Zorro* 19.45 Almanah, Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 PING PONG: Primerjanje aktualnih dogodkov in problemov 21.35 VES TOTO': «Factotum». film v glavnih vlogali Toto, A. Steni, G. Soffio in M. Ca stellani. 22.25 RAG, SWING E . . . Rock and roli V tej oddaji se bodo pred stavili Elvis Presley, Pat Boone, Jerry Lewis, Sam Phillips z nekaterimi svojimi najbolj popularnimi popevkami. DNEVNIK Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 13.00 Dnevnik 2 - OB 13. URI 13.15 Kako so živeli primitivni ljudje? 18.15 Piogram za otroke: »Ukana je* 18.50 Iz parlamenta Dnevnik - ŠPORTNE VESTI 19.10 «Batman». TV film Vremenska slika 19.45 Dnevnik - ODPRTI STUDIO 20.40 «Poldark» 4. del, TV nadalj. 22.25 JORGE BEN in brazilska glasba Ob koncu Dnevnik 2 - ZAD-N1E VESTI JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 17.00 AFRIŠKE ŠPORTNE IGRE 19.10 OBZORNIK 19.20 «Viking Viki* 19.50 PEVSKI TABOR 78 - 2. 20.20 Risanka 20.30 DNEVNIK 21.00 Jaaranska srečanja 22.15 Razgledi' ŽENSKO GLEDALIŠČE Oddaja je posneia v Hrvat-skem Zagorju nedaleč od Krapine v vasi Jesen.je Gornje. Vas v glavnem živi od tovarniškega dinarja in P°' l.jedelstva z majhnih posestev. Tovarniški dinar se v večji meri steka v gostilne. Žene menijo, da t i lahko ta dinar bolje uporabile. Kot oblika protesta proti gostilnam v vasi se rojeva ideja o Organiziranju dramske skupine. To skupino predstavljajo ženske, ki same igrajo in pišejo tekste. V tem zanimivem dokumentarcu poteka ena izmed njihovih predstav paralelno z vsakdanjim življenjem teh pridnih žena. 22.45 DNEVNIK 23.00 «Jaz, Klavdij* - TV nadalj. 23.50 Kontrapunkt Jehudija Me-nuhina 24.15 šahovski komentar 24.45 DNEVNIK Koper 2L00 Otroški kotiček 21.15 DNEVNIK 21.35 »Zadnji paradiž*, dok. 23.00 Locandina 23.15 Jadranska srečanja: Lovran - Mali Lošinj Zagreo 19.15 FESTIVAL OTROKA v Šibeniku 19.45 Na obisku 20.30 DNEVNIK 21.00 Jadranska srečanja 22.15 »Noči in dnevi*, TV nadalj, ŠVICA 19.20 Program za otroke 20.25 «Maroko», dok. 21.45 SAM E SALLY fTV film)'-«Weekend v Deauvillu* TRST A 7.00, 8.00, 9.00. 10.00. 11.30, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.45 Poletna beležnica; 8.05 Prijateljsko iz študija 2; 9.05 Vam ugaja jazz; 9.30 Ritmična glasba; 10.05 Koncert sredi jutra; 10.45 Gugalnica; 11.00 Misterij žene; 11.35 Plošča dneva; 12.00 Iz naših festivalov; 13.15 Primorska poje; 13.30 Od melodije do melodije; 14.10 Mladi pisci; 14.20 Resno, a ne preresno; 15.35 Izbor novili plošč; 16.30 Na počitnicah; 17.05 Tristoletnica Vi-vaidijevega rojstva; 17.45 Glasbena panorama; 18.05 Pogled v zgodovino filmske umetnosti; 18.20 Za liubitelje operne glasbe. Ena dežela na enkrat; Kalabrija; 12.05 in 13.30 Vi in jaz; 14.05 Jazz; 15.00 Poletje z nami; 16.40 33 obratov; 17.05 Radijska igra: II pastor fido; 19.15 Še enkrat jazz; 20.25 Sodnikove razsodbe; 21.05 Simf. koncert; 23.15 Za lahko noč. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30, 16.30 Poročila; 6.00 in 7.55 Oni drugi dan; 8.45 Oddaja z O. Orlandom; 9.32 Radijska igra: Le ragaz-ze delle Lande; 10.12 Telefonski pogovori; 11.32 O kulturi; 12.45 Petkova pripoved; 13.00 Discosfida: 13.40 Oddaja z O. Lionellom; 46.37 Četrta pravica; 17.55 Prostor X, KOPER 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30,. M1S0:«.-18.30, 20.30 Poročila: 9:32 Emme‘ j elle; '10:00 Z nami je . /HO.49 Glasba in nasveti; 'll.OO'Kfih, sm mladih! 11:45' Festival bar; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Kultura in družba; 14.10 Plošče; 14.33 Mala diskoteka; 14.45 Orkester T. Freddolini; 15.00 Poje S. Bonato iz Trsta; 15.32 Orkester Harvey Mason; 15.45 La Vera Ro-magna; 16.00 Vrstijo se češkoslovaški popevkarji; 16.40 Flash v glasbi; 17.00 Turistični napotki; 17.05 Jaz poslušam, ti poslušaš; 17.40 Glasbeni notes; 18.00 Ob petih popoldne; 18.30 Primorski dnevnik; 10.00, Melodije na tekočem traku; 19.35 Naši zbori pojo; 21.00 Glasba in zvoki; 21.17 Orkester Peter Homas; 22.30 Simf. koncert. RADIO 1 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila: 6.00 in 7.20 Jutranje prebujanje; 8.40 Včeraj v parlamentu; 9.00 Radio anch’io; 11.30 SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 15.00, 16.00, 19.00, 20.00 Poročila; 7.20 .Rekreacija; 7.50 Dobr° jutro, otroci!: 9.08 Glasbena matineja: 10.05 Počitniško popotovanje od strtAir 'do strani; 10.20 Zabaval vas bo klarinetist Ackri' Bilk' 10.35 Iz glasbene tradicije jug. narodov in narodnosti; 11.15 -12.00 Kdaj, kam, kako in po čem?! 11.40 Turistični napotki; 12.03 Zna; no in priljubljeno; 13.10 Z orkestri in solisti; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Pihalne godbe; 14.00 Danes ob 13.; 14.50 Človek in zdravje; 15.05 Glasbena pravljica; 15.16 Naši umetniki mladim poslušalcem; 15.30 Glasba po željah; 16.30 Napotki za turiste; 16.35 Glasbeni intermezzo: 16.45 Naš gost; 17.00 »Vrtiljak*; 18.00 Studio ob 17.; 19.05 Z opernih odrov; 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Minute z ansamblom Vilija Petriča; 21.00 Stop pops 20; 22.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 23.20 Besede in zvoki iz logov domačih; 24.05 Literarni nokturno; 24.15 Jazz pred polnočjo! 1.05 - 5.30 Nočni program - glasba- IMIIMiaiinilllllllllMIIIIIIiIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIMIIMIHIMIMIIIIIIIIIIIIIIMNIlIMMIMIIMIMIMIllMIIIIIIIIIIIIMIMIIIIMIIIIIIMIItlllillllllllMIIMnillMIIIIMMIM III lllll III IIIIIIIMIMMIIMM11^ Ker bo v kratkem zmanjkalo mite in plina kje bo človeštvo našlo nove vire energije? V svetovnem časopisju vse pogosteje srečujemo razprave o energetskih virih, ki jih bo človek moral odkriti v bližnji prihodnosti, saj bo čez 25-30 let zmanjkalo nafte in zemeljskega plina, ki sta danes temeljna energetska vira v svetu. Energije namreč potrebujemo vedno več (novi stroji, večja udobnost, ogrevanje novih stanovanj), naravne energetske zaloge, ki jih danes uporabljamo, pa se vedno bolj krčijo. S strogo znanstvenega stališča bi imeli teoretično veliko nadomestil za ogljikovodike (nafta in zemeljski plini), vendar kaže. da današnji razvoj znanosti še ne nudi takojšnjega nadomestila za ta dva energetska vira in da so raziskave na tem področju precej zaostale, ker so jih mednarodne petrolejske družbe na vse načine preprečevale in ovirale Če se bo to še dogajalo prihodnjih deset let, se bo človeštvo na lepem zna- šlo brez uporabnih energetskih virov. To bi pomenilo strahovit potres za zgodovinski razvoj človeštva. Napravili bi velik skok nazaj in sicer na skoraj vseh področjih udejstvovanja. Upati je. da se bo to stanje kmalu izboljšalo, saj smo zadnje čase priča vse pogostejšim poskusom uporabe novih energetskih virov, kot naj bi bil vodik, jedrska energija, sončna energija, vetrovi ter morski tokovi. Najresnejši energetski vir bodočnosti bi lahko bil vodik, čeprav ima tudi nekaj slabih lastnosti. Gre za kemični element, ki v naravi ne obstaja v naravni obliki, ampak ga je največ v vodi, kjer je vezan s kisikom. Če razkrojimo vodo, na primer z elektriko, dobimo vodik, ki ga lahko uskla diščimo v posebno močne jeklenke, in kisik, ki se sprosti v o-zračje. llllllllll»IIIIIIIIIIIIIIM,IIIHIHMIMIMIIIMMIIMMI»IIMIIMMMIIMMIlMIMIIIMMIMIIIIIMimillllMIIIIIIIII,MIIMIIIIIIII»MIIIHIH,IMIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIMIIIII,MMMMMI OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) U-godeu trenutek za koristne ekonomske investicije. Uspeh v osebnih in družinskih zamislih. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Pozabljivost bi utegnila biti nevarna. Lahko boste dosegli zaželeno spravo. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Prenaglem sklepi se bodo maščevali. Potrpežljivost s sodelavci. Nesoglasja z ljubljeno osebo RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Danes bi vam utegnilo škoditi vsakršno tveganje. Opustiti bo treba neki načrt, čeprav se je zdel dober. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Odlič- Horoskop no razpoloženje za domača opravila. Previdnost bo dala odlične rezultate še pred večerom. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Zanesti se bo treba samo na lastno sposobnost. Srečni boste v igri. Sentimentalna neuravnovešenost. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Neka novica vas bo zelo razveselila. Izogibajte se nejasnim situacijam. Vaše obnašanje bo vznemirilo nekoga. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Previdnost pri sprejemanju no- vih nalog. Kljub težnji po neodvisnosti boste mogli kloniti. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Za vsako ceno izpolnite obljubo, ki ste jo dali. Dinamični in opti mistični boste. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Neznačajnost neke osebe bo preprečila spravo, ki ste jo želeli. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Po opravljenem delu občutek notranje ga zadovoljstva. Uspelo vam bo zavarovati intimne občutke. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Ne za upajte na prvo besedo ljudem, ki jih komaj poznate. Iz trenutnili težav bo izhod težak. Ta uskladiščeni vodik pa sprosti precej energije, ko se spet združi s kisikom na zraku. Seveda moramo uporabiti določeno e-nergjjo, da pridobimo vodik. Dobra lastnost tega energetskega sistema pa bi bila ta, da uskladiščeni vodik lahko uporabimo tudi pozneje. Jeklenke z vodikom pa lahko poganjajo tudi prevozna sredstva, kot so avtomobili, vlaki, ladje in letala. Poglavitna težava z vodikom pa je nevarnost vnetljivosti in eksplozije, zato ga je treba hraniti v posebno močnih jeklenkah. Druga možnost pridobivanja e-nergije bi bila pospešena gradnja hidroelektrarn, saj je na svetu še veliko slapov in gorskih voda, ki še niso dovolj izkoriščeni v energetske namene. Te gradnje sicer veliko stanejo, vendar je nadaljnje obratovanje teh objektov tako rekoč brez posebnih stroškov. Tudi jedrska energija še ni dovolj uporabljena še celo ne preizkušena in bi se dalo zgraditi še veliko jedrskih elektrarn. Za zdaj tudi radioaktivnih elementov ne manjka, čeprav se bodo tudi ti viri energije nekoč, celo kmalu izčrpali. Temelj vsake energije pa jo. posredno. sonce, zato bi bilo korist no najti način, kako direktno izkoriščati sončno energijo. To bi bilo možno v glavnem na dva načina in sicer z ogrevanjem stanovanj in z ustvarjanjem elektrike s koncentracijo sončnih žarkov. Za ogrevanje stavb kaže. da ne bo težav. Tudi v Italiji, na primer v Pordenonu, že ogrevaj)) stanova- nja s sončno energijo. Treba ic 'e vgraditi na strehah posebne na' prave, s katerimi sonce ogreya vodo ali pline, ki potem kroži.)0 po ceveh po vseh prostorih in j*d ogrevajo. Po drugi strani pa je možn° vgraditi na strehah posebne pa' noje s fotocelicami, ki koncenti’1" rajo sončne žarke ter ustvarjaj0 električno energijo, katero lahK° uporabljamo na več načinov. Tudi naravni pojavi, kot so v®' trovi, morski valovi, morski to* kovi ter dviganje in padanje mor' ske vode (plina in oseka) lalik0 ustvarjajo energijo in sicer s P0" močjo turbin in elektromagneta. Verjetno bo treba v bodoče *z' koristiti hkrati dva sistema enef' gije, tako bi lahko uporabili sončne žarko za ustvarjanje elektrik®-ki bi potem ustvarjala vodik, tega pa bi uporabljali tudi takrat, k° sonca ni (v meglenih in deževni*1 dnevih ter ponoči). Vetrovi, rnori ski tokovi ter valovi pa bi tud1 ustvarjali elektrika s pomočjo e' lektromagneta, elektriko pa bi uporabljali deloma direktno, delom3 pa bi njeno energijo »uskladiščil** v vodik, ki bi ga uporabljali takrat, ko teh pojavov ni ali s0 prešibki. ' Kot vidimo, bo energetski v*r bodočnosti še zmeraj sončna energija, ki jo bomo verjetno uskladiščili v vodik. Raziskave potekajo predvsem v tej smeri in kaž®> da uspehov ne bo manjkalo. V nekaterih ameriških mestih namre° poskusno že krožijo avtobusi «na vodik*. (- ss -) ŠPORT ŠPORT ŠPORT Kolesarstvo V 19. ETAPI «T0UR DE FRANCE Danes odločilna etapa! V današnji dirki na kronometer bi moral Francoz Hinault prevzeti vodstvo na skupni lestvici - Včeraj zmagal De Meyer ~ Kot je bilo zlahka E devati' ni devetnajsta etapa n«,., nle3a zelo dolgega «Toura* pri-v . ni<5 novega. žei SI ,nfstrPno pričakujejo današnjo bo n 00 etaP° na kronometer, ki cu toV f’otovo odločila o zmagoval-rai«?a 7e'° zanimivega Toura. Vče-Ea i*fBetaPa Lausanne - Belfort dol-Vz *. kilometrov ni imela večjih čarsJ-u razen nekaterih lažjih švi-Eričih Sr‘čev- Hinault pa je na teh pr„ . Ponovno napadel, čeprav ne zoJC^ločno- Francoz pa je hotel dokazati, da je v odlični for-danoo^melku bo vsekakor težko znaif °održati svoio prednost, ki V a .Sarno štirinajst sekund, včerajšnji etapi se je borba nrS!3 ae!e' ko so kolesarji iz Švice štiriinpetdese- femj,m Francijo. Po -- ■ oometru pa se je začel odločil sar: K'. Enajst nepomembnih kole-očitnV e usPelo pustiti vse za sabo, bee n- pa ,ie dilo, da najboljše ta bre7 ,* zanimal. Tako je ta skupinica Neka’ av prišla do cilJa v vodstvu, broni.Pred koncem je sicer Vanten-kanit'6 poskusil svoje soubežnike u-ta Prav pred ciljem pa mu je >etak US sP°dlet.ek Končno zmago ciai: ,° P° dolgem sprintu osvojil spe-cer LP? Meyer. Ta kolesar je si-lanske ldea sPr*nter in je že na kai «Giru» v sprintu osvojil ne-Dneta°nih zmag. tri K°nca manjkajo sedaj le še «Tou,aPe-.Na vsak način pa bo ta 2a,,a ,f Prišel v zgodovino predvsem neDpi-1 Polemik, še posebno pa zaradi enLa ■ ovane in pravilne izključitvi lentierja^d favoritov. Belci ica Pol Vrstni red j < Lau: ' fare de Meyer (Bel.) 5.05’57” Poprečno hitrostjo 35,594 km/h ■'aa Raas (Niz.) •guel Maria Lasa (Šp.) °ary Hoban (VB) aean-Louis Gauthier (Fr.) Srae Dillen (Bel.) j % Teirlinck (Bel.) 9 (,ean Luc Vandenbroucke (Bel.) ^e.rge Beucherie (Fr.) 3 z zmagovalčevim časom „KuPna lestvica 98.15’25” po 14” 417” 817" 825” 12'05” 13’28” 14 23” 16’46” favoritov, Belgijca Pol-19. etape usanne - Belfort, 181,5 km) s Cde j * vna lestvica 2 Ž^jemelk (Niz.) 3 Hinault (Fr.) 4' ogostinho (Por.) 5 Pruyer (bel.) 6' ^znec (Fr.) 7' jVellens (Bel. 8' Pa>dos (šp.) 9 hPbberding (Niz.) wusson (šve.) »TROFEJA BRANŽI* ’ r )f)ri ^Uudio Corti ^agovalec Sj** Pr ti* r®)ji dirki za «Trofejo Bran- Lanski svetovni a-prvak Claudio Corti je v prvič, odkar je profesionalec, osvojil dragoceno zmago, ki mu je omogočila, de se je izkazal pred zveznim kapetanom Martinijem, ki izbira kolesarje za svetovno prven stvo. Corti je nekaj kilometrov pred ciljem silovito Dotegnil in se ja tako otresel nekaterih soubežnikov, med katerimi .'a bil najboljši Vandi. Vsi najboljši od Moserja do Saron-niju so bili odsotni, kc" se pripravljajo za važnejše dirke. Končni vrstni red 1. Corti, ki je prevozil 243 kilometrov v 6.30” s popreči j hitrostjo 37,250 km na uro 2. Favaro po 1’23” Masciarelli A. Bettoni Martinelli vri v Favarovem času 3. 4. 5. FIRENCE — Italijanska nogometna zveza je včeraj izjavila, da bo- sta skupini «C 1» lige sestavljeni po naslednjem kriteriju: v A skupini bodo igrale pretežno severne ekipe, v B skupine pa ekipe iz srednje in južne Italije. SABLJANJE ' SP V HAMBURGU AIexandru Fuchsu (ZRN) zlato odličje HAMBURG - Zahodni Nemec A-lexander Puchs je osvojil zlato kolajno na SP v tem kraju v sablji posamezno. Srebrno odličje je osvojil Francoz Philippe Riboud, tretji pa je bil Šved Hans Jacobson. ATLETIKA VČERAJ NA SKOKOVEM MEMORIALU V Celju le poprečni izidi Navdušil pa je tek Američana IVilliamsa na 100 metrov (10”28) Dober tudi Zarič ■ Olimpijski zmagovalec Moses ni nastopil Včeraj je bil na atletskem stadionu «B. Kidrič* v Celju 23. Skokov memorial. Tekmovanje je ves čas potekalo ob izredno lepem vremenu, kljub temu pa niso dosegli odličnih rezultatov tudi zaradi tega, ker so bili odsotni nekateri boljši, sicer prijavljeni atleti. Med drugimi je svojo udeležbo v zadnjem trenutku odpovedal olimpijski zmagovalec na 400 m ovire, Američan Edwin Moses, tako da je zmagal rojak King z dobrim časom 50”39. Boljše rezultate so dosegli tudi Williams (ZDA) v «memorialni disciplini* na 100 m s časom 10”28 (v tem teku je mladi Jugoslovan Zarič postavil nov jugoslovanski rekord z električnim merjenjem 10”62), Mac Lean (ZDA) na 800 m s časom 1’46”51, bivši svetovni rekorder Al Feurbach v metu krogle z 20,24 m ter Karolina Kafer v te- BOKS PO DVOBOJU ZA EVROPSKI NASLOV JACOPUCCI V SMRTNI NEVARNOSTI Usodni so bili strašni udarci Angleža Minterja - Takoj po dvoboju je bilo zdravstveno stanje italijanskega boksarja zadovoljivo, nakar naglo poslabšanje - Kdaj primerni ukrepi ? BOLOGNA — Boksarski dvoboj za evropski naslov srednje kategorije se je, žal, zaključil s tragičnimi posledicami za italijanskega prvaka Angela Jacopuccija. Italijanski boksar namreč sedaj leži v bolonjski bolnišnici v globoki nezavesti in je še vedno v smrtni nevarnosti. Po končanem dvoboj’ v Bellarii nihče ni pričakoval takšnega razpleta. Jacopucei ' - sicer zadobil od Angleža Minterja hude udarce po telesu in po .Javi. Ko ga je Minter v 12. krogu zrušil na tla po vrsti strašnih udarcev smo se vsi, ki smo dvoboj gledali po televiziji, spraševali, zakaj sodnik ni prej prekinil te krute borbe. Premoč Angleža je bila namreč očitna. Jacopucci pa si je po prejetem k.o. opnmog' ’ in je celo imel toliko moči, da je odgovarjal novinarjem. Italijanski boksar se je nato celo s prijatelji in s svojim vodstvom zadržal v neki bližnji restavraciji na večerji. A že med večerjo je Jacopucci občutil prve znake slabosti, bruhal je, kar je seveda takoj vznemirilo njegove, ppjnfceljp, /ja so ga takoj odpeljali na prvo moč, kjer so ugotovili,,da .je .boksarjevo zdravstveno stanje1 izredno resno. ■ Nato so Jacopuccija odpeljali V nevrološko kliniko v Bologno, kjer so nesrečnega boksarja nemudoma operirali. Kljub operaciji na glavi in vsem negam zdravnikov pa ostaja Jacopuccijevo stanje še dokaj DVOBOJ ZA SP V BAČU JU Zopet remi! v lobista sta tokrat pokazala večjo borbenost ^bi nadaljevanje ■ Korčnoj z belimi figurami 8lov dJ dru8a partija dvoboja za nafti jf^ovnega šahovskega prvaka *8klii^a,rpovorn in Korčnojem se je .j/ c>la z remijem. tovni Part'.ia, v kateri je imel sve- boh h Prtak bele figure, je bila Pfve ?r“ena, pa tudi zanimivejša od ■ i„’ *o sta šahista sklenila remi že v 18 . Teki •srti SUrg] p°tezah. Partj;ITleca sta tokrat igrala špansko - Jo, Korčnoj pa je s črnimi fi- Poziou' tak°j dosegel zadovoljivo 10 za šahovnico. je Katred ura*1 borbe in 28 potezah Pa „ rpov Predlagal remi, izzivalec - Je takoj sprejel. Tretja partija bo na sporedu jutri z začetkom ob 11. uri po italijanskem času. RIM — Včeraj sta se na sedežu italijanske nogometne zveze sestala predsednik Carraro in trener državne reprezentance «under 21» Vicini. Glavna tema razgovore-- je bila program mlade reprezentance, ki bo tekmovala v pokalu UEFA cunder 21». Nasprotnika »azzurrov* bosta v prvem kolu Švica in Luksemburg. kritično in boksar je še vedno v smrtni nevarnosti. Jacopuccijev primer je torej nov sleherni dokaz, da bo treba v boksu nujno ukrepati, da se zaščiti boksarjevo življenje, kajti v zadnjih letih je v tej športni panogi prišlo vse do večjega števila tragedij, pri čemer pa je mednarodna boksarska profesionalna zveza vse premalo primerno ukrepala. Sicer pa so interesi v boksu taki, da je malo verjetno, da bi prišlo do konkretnih ukrepov, ki bi zaščitili boksarja in njegovo življenje. Trenutno lahko le upamo, da se bo zdravstveno stanje Angela Jacopuccija kaj kmalu izboljšalo in da bo boksar spet lahko objel svojo ženo in triletnega otroka. PO DOLGI AGONIJI Umrl je mladi španski boksar Salvador Pons VALENCIA — Mladi španski amaterski boksar Salvador Pons (19 let) je včeraj podlegel poškodbam, ki jih je zadobil v boksarskem dvoboju v soboto. Bila je to njegova druga boksarska izkušnja, ki se je, žal, tragično končala. Od sobote dalje je bil namreč Pons v globoki nezavesti in vsa nega zdravnikov je bila zaman. Pons je tako včeraj umrl in ta boksarska tragedija je globoko odjeknila v španski javnosti, saj je to že drugi smrtni primer v Španiji. Pred nekaj meseci je namreč iz istih vzrokov umrl španski profesionalni boksar Juan Melero. NOGOMET «1TALIJANSKA BOivZAs Galblati v Firence Garritano v Bergamo MILAN — Včeraj so se nadaljevala pogajanja na italijanski nogometni borzi. Najbolj aktivni sta bili Fiorentina in Atalanta, ki sta opravili dva važna nakupa. Fiorentina je po nemogoči pogodbi z LR Vicenzo za prestop branilca Carrere (Vicenza je namreč zahtevala več milijonov za svojega igralca) kupila od Pescare 21-letnega branilca državne reprezentance «u.nder 21» Galbiatija. Pescara je za Galbiatija dobila Pelle-grinija in več milijonov. Tudi Atalanta je včeraj sklenila važno pogodbo v zvezi z napadalcem Garritanom, ki je v lanski sezoni igral v vrstah Torina. Klub iz Bergama je za solastništvo mladega in obetajočega napadalca odštelo več kot pol milijarde lir. TENIS POKAL GALEA Tesen poraz Jugoslavije V prvi polfinalni skuoini za pokal Galca, ki je na sporedu v Pragi, sta se včeraj zaključila oba polfinala. Češkoslovaška je premagala ZRN s čistim 5:0. Argentina pa je premagala Jugoslavijo s tesnim 3:2. Za veliki finale v Vichyju se bosta tako potegovali Argentina in Češkoslovaška. V Boumemouthu pa se bosta za veliki finale v Vichyju spopadli Avstralija in Velika Britanija. Prva je namreč premagala Urugvaj s 5:0, domačini pa so odpravili Sovjetsko zvezo s 3:2. ku na 100 m s časom 11”16. Olimpijski zmagovalec v Montrealu v skoku v daljino ni včeraj nreveč zablestel, saj je skočil le (za njega, se- MONTECAT1NJ - Po prvih dveh posameznih dvobojih v srečanju za teniški pokal Galea Francija vodi nad Italijo z 2:0. IZIDA Noah (Fr.) - Rinaldini (It.) 6:1, 8:6 Portes (Fr.) - C. Panatta (It.) 4:6, 6:3, 6:2 veda) 7,93 m, kar pa mu je zadostc valo za osvojitev prvega mesta. IZIDI MOŠKI 100 m: 1. VVilliams (ZDA) 10”28 2. Wells (ZDA) 10”43 3. Riddick (ZDA) 10”47 5. Zarič (Jugoslavija) 10”62 400 m: 1. Gilbreath (ZDA) 47"28 2. Alebič (Jugoslavija) 47”30 3. Bohutski (Jugoslavija) 48”27 800 m: 1. Mac Lean (ZDA) 1’46”51 2. Savič (Jugoslavija) 1’47”19 3. Kipkurget (Kenija) 1'47”41 5.000 m: 1. Hendrix (ZDA) 13’50”00 2. Janičijevič (Jug.) 13’50”08 3. Vulevič (Jug.) 13’51 ”07 400 m ovire: 1. King (ZDA) 50”39 2. Salender (ZRN)’ 50”82 3. Kopitar (Jug.) 51”16 Višina: 1. Tanhardt (ZRN) 2,16 2. Killing (ZRN) 2,13 3. Temin (Jug.) 2,10 Daljina: 1. Robinson (ZDA) 7,93 2. Berger (ZRN) 7,50 3. Rak (Jug.) 7,36 Palica: 1. Jessie (ZDA) 5,30 2. Pollard (ZDA) 5,20 Krogla: 1. Feuerbach (ZDA) 20,24 2. Chmoche (ZDA) 19,34 3. Milič (Jug.) 19,07 Disk: 1. Milič (Jug.) 55,92 2. Bozzi (Italija) 55,33 3. Mijač (Jug.) 53,54 ŽENSKE 100 m: 1. Kafer (Avstrija) 11”16 2. Sokač (Jugoslavija) 11 ” 27 3. Horst (Avstrija) 11”83 5. Lavarone (Italija) 14”61 400 m: 1. Milbrach (Avstrija) 55”57 2. Guštin (Jugoslavija) 55”58 3. Čen-siao-li (Kitajska) 57”85 1.500 m: 1. Juras (Jugoslavija) 4’17”8 2. Penca (Jugoslavija) 4’21”9 3. Jang-jeng-jing (Kitaj.) 4'27”1 100 m ovire: 1. Guševa (Bolgarija) 13”37 2. Pai-cien-lao (Kitajska) 13”92 ifiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiHiitiiiiiiiiiiiiiiiiiinni OBVESTILO ŠD PRIMOREC (irireja jutri, 22., in v nedeljo, 23. julija, športni praznik s pričetkom ob 17. uri. Na sporedu bodo razne športno-zabavne igre, zvečer pa bo prisotne zabaval ansambel »The Lords». 14”66 15”22 3. Bukalo (Jugoslavija) 4. Zorzi (Italija) Višina: 1. Brecelj! Jug.) 1,81 m 2. Bemedetič (Jug.) 1,75 m 3. Leh-jen-sun (Kitajska) 1,75 m Daljina: 1. Guševa (Bolgarija) 2. Vinazza (Italija) Kopje: 1. Menhart (Jug.) 2. Šipovac (Jug.) 3. Kovač (Jug ) OLIMPIJSKE IGRE 6,37 m 5,58 m 53,18 m 47,72 m 44,60 m TOKIO — Medtem ko je Los Angeles še vedno v velikih težavah v zvezi z organizacijo olimpijskih iger leta 1984, je včeraj občiaski odbor japonskega mesta Nagoya izjavil, da bo zaprosil pri CIO za organizacijo te olimpiade v primeru, da bi se ameriško odpovelo. Bregova odbojkarska ekipa mladink s trenerjem Dragico Hrovatin KOŠARKA MEDNARODNI TURNIR V MILJAH HURLINGHAM ZASLUŽENO PRVI V finalu so Tržačani premagali ameriško ekipo New Release V vrstah Hurlinghama sta dobro igrala tudi Starc in Čuk Hurlingham — New Release 92:79 (50:38) HURLINGHAM: Tartini 6, Ritos-sa 11, Forza 2, Pieri, Oeser 2, Bai-guera 25, Meneghel 8, Iacuzzo 4, De Vries 14, Soderberg 20, Čuk, Starc. NEW RELEASE: Layer 3, Cof-fey 24, Arnold 6, Frimoth 2, Hall, Priče 11, Fahnestock, Griffith, Ca-stellan 17. Adams 6, Boyles 10. Na mednarodnem turnirju v Miljah je v odločilni tekmi za prvo mesto tržaški Hurlingham premagal ameriško selekcijo News Realease. Hurlingham je tako zasluženo osvojil turnir, ki sta še ga udeležili tudi poljska ekipa Lublina in Akademik iz Sofije. Tržačani so pokazali boljšo skupno igro, medtem ko so se pri ostalih moštvih izkazali predvsem posamezni igralci, nad vsemi pa Američan Coffey. Finalno srečanje je bilo zelo zanimivo in borbeno, čeprav so lepim potezam, ki so navdušile številne gledalce, sledile grobe napake, ki so sad poprečne kondicije vseh nastopajočih. V poletnih mesecih je shem in taktik. Pr|,V je na tem turriyyu prei ameriških košarkarjev in pa nekatere perspektivne mlajše igralce. Tako sj proti New Releaseju igrali De Vries, že član Hurlinghama, Soderberg in Tartini. Slednji je le priložnostno ojačil Tržačane, saj igra Nogometna ekipa Primorca «play-makerja», katerega Hurlingham ne potrebuje, saj je tudi tokrat Baiguera (25 točk) zaigral odlično. Izmed centrov se je najbolje izkazal Soderberg, ki je bil odličen tako v napadu kot v obrambi. De Vries pa je, predvsem v obrambi, ponovno razočaral. Med mladimi je bil najboljši Ritossa, izkazala pa sta se tudi slovenska predstavnika Kon-tovela Čuk in Starc. Prvi je zadovoljivo igral proti Akademiku <5 točk), Starc pa je bil protagonist ključnih minut finalnega srečanja, ko je izredno prisebno vzdržal nasprotnikovemu pressingu. Med Američani so se, poleg Cof-feya izkazali tudi «play-maker* La-yer, krilo Priče in centra Castellan ter Boyles. A. K. Po predvidevanju BRINDISI — Včeraj se je v Ci-steminu nadaljeval mednarodni košarkarski turnir. Tudi v drugem dnevu sta po predvidevanjih zmagali obe favorizirani ekipi, sovjetska reprezentanca in združena eki zkušil” črstb dneva zanimivejši, kot spopada" pr-fvera dneva. Sovjetska zveza je s težavo odpravila rimsko Perugino Jeans, Al-thea pa je premagala Syracuse U-niversity z razliko samih"dveh točk, potem ko so študenti po neumnem zapravili zmago. Drevi se tako obeta zanimivo finalno srečanje med Sovjetsko zvezo in Altheo, v katerem praktično ni favorita. VČERAJŠNJA IZIDA SZ - Perugina 105:81 (52:46) Althea AH Starš - Syracuse 87:85 (51:52) NOGOMET Dobrodošle nove pobude Prejšnjo nedeljo je na doberdob-skem igrišču mrgolelo nogometnih navijačev in radovednežev. Na sporedu je bila namreč nogometna tekma med doberdobskimi nogometaši-cami in sicer »poročene* proti neporočenima. O tekmi sami ter končnem izidu je naš dnevnik v preteklih dneh že poročal, toda mislimo, da se o tej zanimivi pobudi, ki so jo izvedli med tradicionalnim praznovanjem ŠD Mladost, spregovori še nekaj besed, saj pobuda, po našem mnenju, mora zajeti širši obseg in je vredna tudi širše razprave in preučitve. Priznati moramo namreč, da je do-berdobska pobuda v našem prostoru prava novost, vsaj na Goriškem. V tem trenutku podobne pobude sodijo vsekakor le še v «športno rekreacijo», saj si je tudi težko zamisliti v zamejski stvarnosti redno in programirano dejavnost ženskega nogometa. Cilj pa, ki nas mora pri vsem tem voditi in to dolgoročno, pa je lahko stremenje tudi po aktivni dejavnosti ženskega nogoi/. ;-ta. Zakaj, ne? Saj je pravzaprav nogomet (čeprav le moški) najpopularnejša športna panoga v Italiji in je v stalnem razvoju tudi med nežnim spolom. Toda omejimo se trenutno le na rekreacijsko raven, saj se moramo zavedati, da tudi rekreacija zavzema v športnem okviru vedno večjo pomembnost in obsežnost. Pobuda ŠD Mladost je zato prav gotovo obogatila našo splošno dejavnost, saj je odprla vrata novim športnim možnostim pri ženskem športu, ki jz, žal, tudi v zamejstvu še vedno zapostavljen. Kam sedaj naprej? Najprej do-berdobska pobuda ne sme biti le muha enodpevnica, ampak se mora razviti ter postati v samem Doberdobu tradicionalna. Druga društva — in tu ne mislimo le na športna — posebno pa tista, ki delujejo, kjer je nogomet razvita športna panoga in kjer imajo za t ona razpolago primerne objekte, naj v lastnem krogu skušajo pobudo posneti ter jo prilagoditi tamkajšnjim krajevnim razmeram. Združenje slovenskih športnih društev v Italiji bi lahko v tem okviru opravljalo važno vlogo, posebno pri propagandiranju, spodbujanju in širjenju ženskega nogometa in pri tem ženskega športa na sploh, kot so bile sklepne misli predzadnjega seminarja ZSŠDI v Strunjanu. Razvijanje ženskega nogometa — po zgledu ŠD Mladost — pomeni vsekakor napredek telesne kulture v zamejstvu; po drugi strani pa tudi razvijanje športne rekreacije v smislu ešpe-rt za vsakogar». IGOR KOMEL TENIS V BAASTADU Corrado Barazzutti zopet zmagal BAASTAD — Barazzutti je zmagal tudi v drugem kolu švedskega prvenstva v tenisu. Premagal je Šveda Bengtssona, ki skupaj z Borgom sestavlja švedsko reprezentanco v Davisovem pokalu. Odpravil ga je z rezultatom 6:7, 6:2, 6:0. Emil Frelih 15. CAR INDIJSKEGA JUGA (potopis) _______J P°stanek po enainpetdesetih kilometrih vožnje v Var-ike aam je omogočil kratek ogled hindujskega romar-a kraja z znamenitim Janardhana templjem. 7ar,Bo|i od hindujskega hrama nas je priklepala lepa li eVai’ ki obdaja Varkalo. Zaradi časovne stiske žal ilta. 'lo Priložnosti, da bi si vzdolž obale ogledali rdeče j, a Pfek katerih tečejo slapovi mineralne vode. Ro-Varkala je torej kraj, kjer si je eden največjih indijskih mislecev in religioznih reformatorjev a^ana Gun-> Svvami, katerega spomenik na Vivekanan-:a>^aaH smo obiskali na dan Novega leta, umaknil v ^•iajočo samoto. 'iud Sek&kor dovolj razlogov, da se je Verkala priljubila ^ Ponosne Kerale. ^bje edaleč od Varkale smo prešli v zgodovinski kraj kjer so trgovale z dišavami mnoge evropske v0rn e' Kako so dišave premamljale špekulante, zgo-Itj s° Pričajo javne ali podtalne intrige prekupčevalcev, Žsg 0 Pfi mala barskih oblasteh izpodrinile drug dru-Tako na primer se je leta 1602 pojavila nemška vzhodna indijska družba, ki ji je potom dobrih zvez in podkupovanj lokalnih voditeljev uspelo leta 1653 izriniti Portugalce. Zatem je dominirala angleška Vzhodnoindij-ska družba, ki je leta 1684 odprla svojo prvo trgovsko središče ob malabarski obali. Leta 1795 pa so Angleži, ki jim je uspelo pridobiti maharadžo Travancora na svojo stran, spet izrinili Nemce. Zanimivost mesta so predvsem ostanki stare trdnjave, ki so jo zgradili trgovci v 17. stoletju. Kmalu se je enoličnost malih obcestnih hiš in v palmovo senco potisnjenih slamnatih prebivališč spremenila. Zvrstile so se visoke hiše z negovanimi vrtovi, vmes katoliške cerkve v značilnem portugalskem kolonialnem slogu, trgovine, lokali, dokaz, da se bližamo mestu. Navdušujoč je bil pogled na hiše z rdečimi strehami- iznad palmovih drevoredov, ki so v živem nasprotju z zelenilom palmovih vej barvito poživljale lepoto kraja. Obmorskemu, z džungelskimi prirodnimi parki obdanemu Quilonu z lepimi modernimi stavbami, bi dali prej pečat letovišča kot industrijskega mesta, ki mu obmorsko pristanišče daje gospodarsko pomembnost Z glavne ceste smo zavili v redke mestne ulice, kajti mestno središče je pretežno ob avtocesti. Odšli smo k obali z zasidranimi čolni in barkami. Kljub občutni dopoldanski vročini nas je po izstopu iz avtobusa osvežil že sam pogled na sinjo vodno gladino po kateri so križarili motorni čolni s strehami in domačinske barke z navzgor izrezljanimi kljuni. Na obzorju so se svetlikala bela jadra vitkih jadrnic, ki prevažajo juto in plutovino. Tržnice s pisanimi stojnicami in kupi zlatorumcfnih tropskih sadežev, poživljajo obrežje. Kupci so nosili blago v barke, trgovci iz bark. Prelagali so vreče riža, zelene kokosove orehe, ananas, papaje, zlatorumene banane, rdečo strešno opeko, kante z oljem in mastjo in vsemogoča živila. Ponekod so prodajalci razkladali zvrhane barke jute in drugega blaga. Vrvež je potekal v neustavljivem potrošniškem ritmu rodu, ki mu je trgovanje po svojih prednikih od pamtiveka v krvi. Staro mesto Quilon leži med morjem in slikovitimi Ashatamudi jezerom, ki se z rokavi lagun globoko zajeda v zeleno, s kosovimi palmami poraslo pokrajino. Že v davnih časih, pred več kot dva tisoč leti, so pripluli sem Feničani, Perzijci, Grki, Rimljani in Arabci trgovati s tukajšnjimi indijskimi prebvalci. Tudi tu, kot na severu malabarske obale, so bili kitajski trgovci spretnejši. Že od 7. do 10. stoletja, ko je vladala dinastija Tong, so odprli svoje trgovske postojanke. V času vladanja dinastije Kublakhana v 13. stoletju, so z nadaljnjim razvojem tega bogatega indijskega predela še bolj utrdili svoj položaj. Ker je bilo naravno pristanišče neprimerno za tovarjanje in iztovarjanje v času monsumov, so zgradili varovalne doke, ki omogočajo promet ob vsakem vremenu. Quilon je tako postal eno najvažnejših pristaniščnih mest nekdanje države Travancora. Podobno kot v severnih pristaniščih Arabskega morja, so tudi odtod izvažali predvsem dragocene dišave, južno sadje, žlahtni les, drago kamenje in mnogotere eksotične pridelke in izdelke. Marco Polo je mesto imenoval Coilum in tu je menih Jordanus, ki smo ga omenjali že v zvezi s Kočinom, leta 1330 postal prvi škof prve rimskokatoliške škofije nastale v Indiji. - Žive priče izredno razvejanega verskega življenja so v vsej Kerali krščanske ločine z bogato posejanimi cerkvami in misijonarskimi postajami, šolami, bolnišni- cami in drugimi dobrodelnimi ustanovami, ki so se v modernem času vključile v prospeh sodobnega družbene-ga napredka v tej bogati in lepi, po svojstvenem načinu življenja, edinstveni indijski komunistični državi. Danes spominjajo na davno preteklost zavojevalcev tudi razvaline trdnjavskih stolpov, starodavni svetilnik, kitajske ribiške naprave in džunke ter v vročini dremajoča pokopališča nekdanjih kolonizatorjev Portugalcev, Nizozemcev, Angležev in Nemcev. Po vodni poti v Alleppey V dopoldanski pripeki je motor naše potniške barke vzvalovil vodo in jo odrinil od brega. S spretnim krmarjenjem med plovečimi čolni, manjšimi ladjicami na vesla ali motorni pogon, nas je pozorni vodič kmalu izvlekel iz pristaniškega vrveža. Znašli smo se v prostranstvu vodnih poti ozkih kanalov in razsežnih lagun, ki se vso do Alleppeya vijejo ob obalah večjih in manjših otokov in polotokov. Po monsumu so gosto porasle obale kokosovih palm bujno zelene. Palmove gaje skrbno goje plantažno. Vendar je tolikšno gostoto dreves pripisati tudi trdoživi naravi kokosovih palm. Kokosov oreh namreč zelo dolgo obdrži svojo kaljivost. Plod, ki je po naključju padel v morje in ga valovi tudi po več mesecih vržejo v tropih na kopno, bo v dotiku z zemljo hitro pognal korenine. Zato vidimo pogosto kokosove palme na samotnih neobljudenih otočkih in koralnih čereh, da je le nekaj prsti na njih. In tako štrle samotne palme ob plimanju nad gladino, kot bi bila poplavljena drevesa, ki so pognala iz morja. Uredništvo, upravo, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecchl 6. PP 559 — Tel. 79 38 OS 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnico Gorica. Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 57 23 Naročnino Mesečno 2.900 lir — vnaprel plačano celotna 29.000 lir. Letno noročnlna za inozemstvo 44.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 3,00 din, ob nedeljah 3,50 din, za zasebnike mesečno 40,00, letno 400.00 din. za organizacije in podjetla mesečno 55,00. letno 550.00 din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS Gradišče 10/tl. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 61000 Ljubijo114 Oglasi st., vlš 43 inf 18.800 lir. Finančni 700. legalni 600. osmrtnice 300. sožw 400 lir zo mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir bese®4 Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi Iz dežele Furlanije-Julii8* kra|ine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drualh det v Italiji pri SPI. 21. julija 1978 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izda ja | in tiska I ■ ZTT I Trst Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG PO DAJANOVIH ZATRDILIH BRITANSKIM ČASNIKARJEM EGIPT ZAHTEVAL TAKOJŠNJI UMIK IZRAELA IZ CISJORDANIJE IN GAZE V nasprotnem primeru Sadat ne bo nadaljeval mirovnih pogajanj z Beginom - Zaprepadenost v Tel Avivu, kjer naj bi bili pripravljeni vrniti Egipčanom El-Ariš LONDON — Izraelsko-egiptovski spor glede bodoče upravne in politične ureditve Cisjordanije in Gaze se navidezno zapleta. Brž po zaključku dvodnevnega sestanka med Dajanoni, Kamelom in Vanceom v kentskem dvorcu je britanski tisk zmerno optimistično označil tristransko konferenco kot nov, čeravno skromen korak naprej v prizadevanjih kairske in telavivske vlade za dosego trajnega miru na bližnjevzhodni šahovnici. Korak na prej vidijo londonski komentatorji v okoliščini, da «minivrh» sicer praviloma ni mogel privesti do otipljivih rezultatov, da pa je z druge strani omogočil ponovno navezavo dialoga po januarskem razbitju pogajanj: V resnici ni prišlo med njunimi Stališči do zbližanja, ampak naj bi se polemika celo se zaostrila. Pred povratkom v domovino je Dajan razkril časnikarjem na londonskem letališču, da jc Egipt postavil Izraelu nekakšen ultimat: »Najprej se umaknite z zahodnega brega Jordana in Gaze, šele potem se bomo pogajali*. General je pripomnil, da je telavivska vlada seveda pripravljena na nadaljnja pogajanja, toda brez vsakih vsiljenih pogojev. (Izraelci so, kot znano, pripravljeni dovoliti palestinskemu prebivalstvu Cisjordanije in Gaze omejeno upravno avtonomijo za dobo petih let in šele zatem na novo proučiti možnost njihove osamosvojitve oziroma prehoda Cisjordanije pod jordansko in Gaze pod e-giptovsko upravo). Vest, da Sadat pogojuje nadaljevanje mirovnih pogajanj «dejanju dobre volje* s strani Begina, je v osuplih krogih telavivske vlade izzvala ogorčenje. Tembolj še, ker bi morala vlada prihodnjo nedeljo med razpravo o rezultatih Dajano-vega snidenja s Kamelom pri Londonu proučiti možnost, ali naj u-godi nedavni zahtevi Sadata po takojšnji vrnitvi Egiptu sinajskega mesta El-Ariš. Ta leži ob Sredozemlju kakih 60 km vzhodno od Sueškega prekopa in velja za glavno središče Sinajskega polotoka. V kairskih krogih gledajo na povrnitev El-Ariša z deljenimi čusti. Nekateri vidijo v Beginovi potezi past, češ da hoče z njo Izrael prisiliti Sadata k nadaljevanju pogajanj. Tudi sicer bi se Sadat znašel v hudi zadregi: če sprejme ponudbo, ga utegne arabski svet obdolžiti, da se poteguje za ločen mirovni sporazum z Izraelom; če pa je ne sprejme, bo bržkone razkačil svoje podanike ter vsilil svetovni javnosti sum, češ, ali mu je sploh res kaj do miru. Sadatov odnos do drugih arabskih dežel je že tako krhek. Tajnik »kongresa arabskega ljudstva* O-mar Al Hamdi (Libijec) je včeraj v Damasku najavil, da se 1. avgusta prične »proces* zoper egiptovskega vodjo zaradi izdajstva — ker je lani obiskal Izrael, sploh pa zaradi njegovih samovoljnih pogajanj z Beginom. Za proces se je odločilo kakih dve sto političnih skupin. ljudskih organizacij in delavskih sindikatov iz 17 arabskih držav. Mimo vsega pa je kairski »Al Ahram» zapisal (in s tem demantiral Dajanovo izjavo na londonskem letališču), da je Egipt vsekakor pripravljen nadaljevati mirovna pogajanja z Izraelci. Prihodnji teden dospe na Bližnji vzhod a-meriški posrednik Atherton, čez 14 dni pa še Vanče, da bi zgladila pot novemu sestanku med predstav niki kairske in telavivske vlade. Najprej naj bi se ponovno sestala Dajan in Kamel ob navzočnosti o-brambnih ministrov Weizmana in Gamasija, pozneje pa naj bi prišlo do širšega snidenja. Pogajanja bi se odvijala na nevtralnih tleh. morda na ameriški ladji v sredozemskih vodah ali na demilitariziranem območju na Sinaju pod ameriškim nadzorstvom, (dg) Smrtna prometna nesreča pri Casarsi PORDENON — V hudi prometni nesreči, ki se je pripetila v sredo zvečer blizu Casarse, sta se smrtno ponesrečila 28-letni Ruggero Zucchet iz Fiume Veneto in 25-let-ni Giovanhi Cesetta iz Conegliana (Treviso). Fanta sta potovala z avtomobilom »giulia*. Zaradi prevelike hitrosti ju je ob prehitevanju zaneslo na skrajno desno stran cestišča. Zucchet, ki .je upravljal avtomobil, je zavil na levo in zavozil na nasprotno Stran cestišča. V tistem trenutku jc z nasprotne strani privozil tovor njak, katerega voznik je zaman sku šal zapeljati s ceste, da bi preprečil trčenje. • Najdaljši lok (Nadaljevanje s 4. strani) Most, o katerem je govor, ne po vezuje le otok Krk s kopnim, pač pa bo ta most služil tudi za prenos cele vrste kablov, cevi in drugih struktur z otoka na celino, saj je na otoku Krku terminal jugoslovanskega naftovoda, ki bo povezoval ne le jugoslovanske čistilnice nafte, pač pa bo dovajal nafto še Madžarski in Češkoslovaški. Na o-toku Krku namreč raste ogromen petrokemijski kompleks in cevi naftovoda ter industrijskega kompleksa bodo speljane čez most proti celini. In že sedaj, ko traso šele postavljajo, postavljajo vanjo cevi in kable. Po računih graditeljev bo po ceveh tega mostu nafta stekla še preden bo čez most stekel reden promet. Seveda zahteva to poseben način gradnje in zato loke in traso mostu sestavlja jo ali bodo sestavljali votli elemen' ti, ki so 13 metrov široki, 6 metrov in pol visoki, a je ta «lokov-na praznina* pregrajena na tri »komore*. Skozi osrednjo komoro bo šel naftovod s cevmi s premerom 1 metra. Prav tako bo tod šel plinovod- s cevmi s premerom 70 centimetrov. Po teh komorah bodo speljane tudi tri vodovodne cevi, V levi komori bo niz cevi za 8 kemijskih tovarn bodočega že o-menjenega petrokemijskega kombinata na Krku. Skratka most bo hkrati nosilec cele vrste struktur naftovoda, že omenjenega petrokemijskega kombinata in tudi drugih industrijskih podjetij, ki bodo nastala na Krku, saj je znano, da nameravajo z Reke preseliti na Krk več industrijskih podjetij, ki se v mestu v Kvarneru ne morejo več razvijati, saj jih duši pomanjkanje prostora. Seveda nastaja pri tem vprašanje, kako hkrati z industrijskih! razvojem razvijati tudi turizem, ki zavzema v tem predelu severnega Jadrana pomembno mesto. Toda ob velikanskih investicijah v nove prometne strukture in v nove tovarne se prač gotovo najdejo ali se morajo najti sredstva za čistilne naprave, ki naj zavarujejo čiste vode. OB DNEVU VSTAJE SLOVENSKEGA NARODA Slovesna seja republiškega odbora ZZB Slovenije Podelili so 6 nagrad vstaje in 62 plaket ZZB Jugoslavije - Priznanje tržaškemu Slovencu Dušanu Košuti LJUBLJANA — Ob dnevu vstaje slovenskega naroda je bila v Ljubljani slovesna seja republiškega odbora Zveze združenj borcev Slovenije. Poleg članov republiškega odbora borcev in narodnih herojev narodnoosvobodilne vojne so bili na seji vidni predstavniki družbenega in političnega življenja Slovenije, med njimi: France Popit, Sergej Kraigher, Franc Tavčar in drugi. Ko je govoril o 37. obletnici vstaje je predsednik republiškega odbora borcev Slovenije Janez Vipotnik dejal, da je danes vsem Slovencem jasno tisto, česar sp se. zave.dgli resnični domoljubi, ki so 1941. leta pod vodstvom komunistične partije in združeni v osvobodilni fronti krenili v oborožen boj proti fašističnim zavojevalcem in za cilje socialistične revolucije. Vstaja je bila edina možnost za narodnostni obstoj, za uresničitev samoodločbe in državnosti slovenskega naroda in odločilne vloge njegovega delavskega razreda. Po govoru je Janez Vipotnik podelil 6 letošnjih nagrad vstaje in 62 plaket zve: nega odbora Zveze združenj borcev Jugoslavije. Nagrade vstaje so dobili: Ivan Ribičič za življenjsko književnost in filmsko delo, Janez Drozg za režijo filmske drame Toneta Čufarja «Polom», Karel Forte za knjig- «Ni več strogo zaupno* o akcijah fašističnih obveščevalnih služb v času NOB, Vida Tem - Lasič za književno delo «99 D» o delu partizanskih radijskih tehnikov, docent doktor Janko Kostnap-felj za raziskovalno študijo s področja socialne psihiatrije o življenju borcev NOB in kolektiv časopisa «TV 15» za uspešno negovanje in prenašanje izročil na mladino. Plakete zveznega odbora borcev pa je prejelo 11 borčevskih in dru-g'h organizacij in 51 posameznikov. Med njimi so tudi borci iz avstrijske Koroške in Italije, med katerimi je tudi Dušan Košuta iz Trsta. JURE PENGOV NA PROCESU LOCKHEED ZASLIŠAN BIVŠI SEF «C0STARMAERE0» General Zattoni na Tanassi je v ukaz spremenil mnenje o nakupu letal Po prvem dokumentu, v katerem je odsvetoval nakup Lockheedovih letal, je moral napisati drugega s povsem nasprotnim stališčem - Gen. Fanali spet postavljen na laž RIM — Protagonist včerajšnjega zasedanja razširjenega ustavnega sodišča na procesu zaradi afere Lockheed je bil general Bruno Zattoni, ki je sedaj v pokoju, v »vročem obdobju* afere pa je bil šef «Costarmaereo» in je kot tak sledil celotnemu poteku pogajanj z ameriško družbo Lockheed za nakup letal »C 130*. Zattoni je potrdil, pa čeprav v nekoliko omiljeni obliki, kar je že povedal med preiskavo: sam je na-SDrotoval sklepanju kupčije z ameriško letalsko družbo zaradi vesti, ki so tedaj krožile, da je finančno stanje družbe vse prej kot rožnato, kljub temu pa je podpisal pogodbo, ker mu je to po naročilu tedanjega obrambnega ministra Tanas-sija ukazal gen. Giraudo. Zattoni je včeraj razložil, da je napisal za o-brambno ministrstvo dokument, v katerem je izražal pomisleke glede nakupa letal; pozneje pa mu je telefoniral gen. Giraudo in mu rekel, da Tanassi ni soglašal in da je smatral, da so taki pomisleki povsem odveč. Na ukaz gen. Girauda je zato Zattoni napisal nov dokument, v katerem je povsem spremenil prvotno verzijo. Svoje trditve med preiskavo je: general omilil v toliko, da je dodal, da so med prvim in drugim dokumentom prišle iz ZDA nove vesti, iz katerih je bilo razvidno, da se je finančno stanje družbe Lockheed nekoliko izboljšalo. Po drusi strani oa je. moral Zattoni priznati, da. kljub tem novim vestem ni spremenil svojega prvotnega mnenja in je napisal drugi dokument samo zaradi tega, ker mu je bilo to ukazano. To pa ni bil edini udarec, ki ga je moral včeraj prenesti bivši minister Tanassi. Demantirana je bila tudi njegova trditev, da bi nihče ne mogel priti v njegov urad na ministrstvo, ne da bi šel mimo častnikov, ki so bili stalno v njegovi predsobi. Včeraj ie sodišče zaslišalo dva od teh častnikov, ki sta sprva potrdila Tanassijevo tezo. potem pa sta morala vendarle priznati, da se je pogostoma do^aialo. da y ministrovi predsobi ni bilo nikogar. Poleg tega pa so častniki, ki so bili dodeljeni ministru, imeli nalogo. da spre.imeio samo voiaške predstavnike, medtem ko se za civiliste, ki so obiskovali ministra, sploh niso zanimali. Še največ grenkih pa je moral včeraj pogoltniti gen. Fanali, ki je bil še enkrat očitno postavljen na laž. Sodniki so mu namreč pomolili pod nos dva čeka za skupnih deset milijonov lir, ki jih je Camillo Crociani, takratni predsednik Fin-mare, izplačal na izmišljeno ime Mauro Alberti, vnovčila pa jih je Fanalijeva žena Carmen. General je med preiskavo najprej zanikal, da bi bil prejel denar od Crociani-ja, ko pa so mu pokazali čeke, je moral priznati, a je po drugi strani zagotovil, da poleg tistih čekov ni prejel drugega denarja. Včeraj pa so mu pokazali še dva čeka, tako da je moral visoki častnik spet priznati, da se je lagal sodnikom. O-pravičeval se je, da ni pač denar, ki ga je prejemal od Crocianija, i-mel nobene zveze z Lockheedovimi letali, ampak da jih je prejel zaradi svojih «nasvetov» predsedniku Finmare, ki se je nameraval ukvarjati tudi z letalstvom, čeprav potem tega ni storil. Fanalijeva verzija je, da je od Crocianija prejel na desetine milijonov, ne da bi pravzaprav karkoli storil zanj. Crociani ga je plačeval, ker ga je hotel «navezati nase* ter je menil, da se bo lahko poslužil generalovih izkušenj, pa tudi — kot je včeraj trdil Fanali — njegovega poznanja jezikov. Sodišče bo znova zasedalo danes, ko se bo nadaljevalo zasliševanje gen. Zattonija. (tm) RIM — Čez teden dni bodo objavili parlamentarno poročilo o uhajanju strupenih plinov iz obrata ICMESA v Sevesu. Predsinočnjim je namreč iwsebna parlamentarna komisija soglasno odobrila vsebino poročila, ki je plod enoletne preiskave. Dokument sestavljajo štiri temeljne točke, in sicer: vzroki in odgovornosti uhajanja, vplivi na zdravje, okolje in gospodarstvo ter glavne smernice sodobne pravne u-reditve v odnosih človek-industrija-okolje. Carterjeva mati v Rimu aiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMiHHiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiitiiinMMmHiniiiiiminiiNimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiMiiiiiimiiiiiiiiiMiiiii OFENZIVA PROTI KRAJEVNIM USTANOVAM Bombni atentat na sedež rimske pokrajinske uprave Silna eksplozija je povzročila znatno gmotno škodo, na srečo pa človeških žrtev ni bilo ...............................................................................mu....Miiiniiiiitiiiii»iiinMM|iiiiii|iiiii Morilec Cristine Mazzotti ranjen RIM — Že spet teroristični napad na sedež neke krajevne ustanove: včeraj zjutraj okrog 4. ure je silovita bombna eksplozija poškodovala palačo Valentini, sedež rimske pokrajinske uprave in prefekture. Atentat na srečo ni zahteval človeških žrtev, gmotna škoda pa je precejšnja. Silovita eksplozija (po ugotovitvah minercev naj bi peklenski stroj vseboval dva kilograma eksploziva) je odtrgala s tečaiev težka bronasta vrata palače na Ul. IV. novembra v zgodovinskem središču Rima, eksplozivni val pa je razbil vse okenske šipe palače in sosednjih poslopij v razdalji 110 metrov. Poškodovani sta tudi i.effli 'dvdrdna in prefektovo stanovanje. Gasilci, ki so nemudoma prihiteli na kraj atentata, so zaprli prometu Ul. IV. novembra nekaj ur, da so lahko odstranili razbito steklo ter porušili poškodovane napuste. Po prvih izsledkih policije in karabinjerjev sta peklenski stroj položila pred vhodna vrata palače fanta, ki sta se nato oddaljila z motornim kolesom. Za enkrat ni znano, če je bil peklenski stroj. tempiran s ti-merjem, ali na sta se terorista po-služila navadne zažigalne vrvice. V okviru preiskave so policijski agenti priprli trideset domnevnih skrajnežev, vendar ne kaže, da bi komu od njih lahko dokazali odgovornost za podlo dejanje. Atentat na sedež pokrajinske u-prave, tretji atentat na sedež neke javne ustanove v Rimu v kratkem razdobju poldrugega tedna, je dramatično odjeknil v italijanskem glavnem mestu. «Na dlani je — so poudarili rimski pokrajinski upravitelji — da teroristi skušajo ohromiti delovanje rimske občinske in pokrajinske uprave, jima preprečiti izboljšavo javnih storitev in opravljanje njune vloge prezidijev demokracije. S tem skušajo zamajati zaupanje ljudstva v demokratične u-stanove ter načeti vezi med upravami in upravljanimi.* V znak protesta proti atentatu je pokrajina organizirala za danes dopoldne protestno zborovanje. in preprodajo vrednostnih papirjev, krožnih čekov in zadolžnic v vrednosti več stotin milijonov lir. Državna pravdnika iz obeh mest sta podpisala 45 zapornih nalogov, od katerih je bilo 30 že izvršenih prejšnjo noč. Preiskava je pokazala, da je bil Neapelj središče, kjer so ponarejali vrednostne listine in krožne čeke, medtem ko so v Rimu skrbeli za prodajo. Krožne čeke so prodajali po ceni, ki je bila za 20 odstotkov nižja od njihove realne cene. Vsi aretiranci pri katerih so dobili bančne čeke v vrednosti 300 milijonov lir, so bili obtoženi združevanja v kriminalne namene, prikrivanja in ponarejevanja bančnih čekov in zadolžnic. Italijansko poletje in nalezljive bolezni RIM — Vsako poletje se v Italiji obnavlja prastari problem nalezlji- vih bolezni. Poziv prebivalstvu Cal-tanissette, naj prevre vodo, ki jo zajema iz občinskega vodovoda, je prvi letošnji alarmni zveneč. Le nekaj stopinj več pa marsikateri i-talijanski" vodovod razgali svoje pomanjkljivosti: častitljivo zgodovinsko starost, zgrešene izbire in že kronično pomanjkanje denarnih sredstev. Večkrat vodovodna omrežja sploh niso vredna tega imena, saj izgubljajo do 70 odstotkov vode, za nameček pa prodira v cevi vsakovrstna umazanija, z njo pa patološki bakcili in virusi. Tifus, paratifus, salmoneloza, vnetje jeter in najrazličnejša vnetja črevesja bS ' n1šb' za ‘ zdravstvene o-blasli še najhujše zlo. Največjo pozornost polagajo preprečevanju, da bi se preko meja pretihotapil vibrion kolere. Poostrili so nadzorstvo v pristaniščih in na letališčih, kejr bi lahko potniki okuženi s kolero razširili bolezen, določili so osamitev vseh sumljivih bolnikov s črevesnimi motnjami in cepili bodo vse, ki so izpostavljeni okužbi. RIBI — Lillian Carter, oseind-letna mati ameriškega predsednik* včeraj dopotovala na štiridnevni °p\j v Rim. Program obiska predv»e’ sprejem pri predsedniku repul^V Pertiniju, srečanje z ministrom zdravstvo Tino Anselmi in za3!?i( avdienco pri papežu. Na sedežu ^.i v Rimu pa ji bodo podelili P°sefj, odlikovanje, ki nijo osebi, ki, šivala v korist nerazvitih. j i Lillian Carter bo po Italiji obi® la štiri afriške države: Gaiij"\ Zgornji Volta, Senegal in Mali’ . bi opozorila na probleme lakote. svetu, neenakosti med razvitimi , nerazvitimi in vloge ženske v dri*' v razvoju, , Na sliki' (telefoto ANSA) Ll™ Carter v Rimu v spremstvu a1”6* «••• G*(* ga vsako leto naI'll si je najbolj ptff škega veleposlanika v Italiji nerja. Kitajska kupuje satelitske posnetke Sovjetske zveze WASHINGTON - LR Kitajk' naj bi nameravala kupiti od ^ ričanov 2800 satelitskih posnf,K(J Sovjetske zveze. Na slikah, R> ‘s, jih posnela satelita za proučev* zemeljskih bogastev cLandsat* ^ razvidna gostota prebivalstva- f raba tal in geološka struktur* i zemlja. Na prvi pogled te slike „ majo velike strateške važnosti. * | žijo pa lahko kot dober pripoiri* za vojaško obveščevalno sl'lZ e predvsem pri reambulaciji zeriIJ vidov. Y Za zapahi tolpa ponarejevalcev RIM — Kriminalistična policija je v Rimu in Neaplju po dvomesečni preiskavi razkrinkala organizacijo, ki se je ukvarjala s ponarejanjem CATANZARO - V oboroženem spopadu je včeraj policija ranila in prijela v predmestju Catanzara nevarnega ubežnika, 35-letnega Francesca Gattinija, ki je bil obsojen na dosmrtno ječo zaradi ugrabitve in u-mora Cristine Mazzotti in ki je decembra lani skupaj z drugimi petimi pajdaši zbežal iz zapora v Catanzaru Policijska izvidnica je ob pol treh zjutraj opazila sumljva avta in se jima približala. Iz vozil so planile tri osebe in se med streljanjem razbežale po polju. Dvema je uspelo zbežati, tretjega pa ie pokosil rafal iz brzostrelke. Policisti so takoj odpeljali ranjenega Gattinija v bolnišnico, kjer so zdravniki pridržali prognozo, saj so se mu streli zarili v neposredni bližini srca. Kljub takojšnji operaciji je njegovo stanje še vedno kritično. Na sliki (telefoto ANSA) ranjeni Francesco Gattini v bolnišnici v Catanzaru. LA VALLETTA - Malteški parlament je soglasno odobril zakonski osnutek, ki razširja pas teritorialnih voda od dosedanjih šestih na dvanajst milj, ribolovni nas od dvajsgt na petindvajset milj, v območju štiriindvajsetih milj pa bodo lahko zasledovali vsakogar, ki je prekršil malteške zakone. TURINSKI SODNIKI ZAKLJUČILI PREISKAVO IN PREDALI AKTE V NADALJNJI POSTOPEK Giuliano Naria formalno obtožen sodelovanja pri umoru sodnika Coca TURIN — Ob zaključku preiskave o umoru genovskega glavnega pravdnika Francesca Coca in njegovega spremstva, je turinsko sodišče sestavilo obtožnico zoper Giu-liana Nario, domnevnega brigadi-str, ki ga dolžijo sodelovanja pri trojnem umoru, nedovoljene pose- v zbranem gradivu različna zapisnika istega zasliševanja, ki sta ga sestavila dva podčastnika. Tem obtožbam turinski sodniki odgovarjajo v' utemeljitvi obtožnice in med drugim poudarjajo, da je priča nedvoumno spoznala v Narii e-nega od atentatorjev, neka druga orožja, tatvine motornega kole- I priča pa naj bi ga spoznala s 95 • , ... • r. M _1__»1__ T _____1 „ A 4 „ rfnkntrnnlm D,. nilinih 1710. sa in vrste manjših prekrškov. I-stočasno je sodišče oprostilo Nario sodelovanja pri ugrabitvi funkcionarja genovskega Ansalda Vincenza Casabone. Obtožnica zoper Nario je sklepni akt dolge in zelo zapletene preiskave, kj je izzvala in še izziva val po odstotno gotovostjo. Po njunih izjavah sodeč naj bi bil Naria v skupini, ki je obračunala s Cocovim šoferjem Antiocom Dejano. Njegova naloga naj bi bila kriti hrbet pajdašu, ki je dejansko streljal in ubil nesrečnega policista. Preiskavo o umoru genovskega lemik, saj odvetniki domnevnega pravdnika je kasacijsko sodišče za-brigadista dolžijo sodnike, da so o- upalo torinskemu na osnovi postop- snovali obtožbo na dokaj krhkih in-dicijah. Kot dokaz lastnih obtožb navajajo med drugim dejstvo, da sta nika, ki prepoveduje sodnikom nekega sodnega okrožja, da vodijo preiskavo o kakršnem koli dogodku, če je vanj vpleten (tudi kot žrtev) njihov kolega. Genovsko sodišče je tako poslalo torinskemu vse sodne akte o umoru Coca in o ugrabitvi inž. Casabone, v katero naj bi bil tudi vpleten bivši delavec Ansalda. Ker pa je bil Naria slednje obtožbe oproščen, bo preiskavo nadaljevalo genovsko sodstvo. Trenutno nejasen pa je položaj domnevnega brigadista Cristofora Piancona, ki je bil predvčerajšnjim osumljen sodelovanja pri umoru Coca (on naj bi bil v skupini, ki je ubila pravdnika in njegovega spremlje valca Saponaro). Bodo sodniki lo čeno obravnavali njegovo domnev no sodelovanje? Utemeljitev obtož niče na to vprašanje ne odgovarja kot spričo molčečnosti sodnih kro gov ni znano, kolikšna je osnova-nost obtožb, proti Pianconu.. (vt) fo hočsA da M obwsd na matiju %abavajo, idofonihaj pu 9. wd 30 picčcti. Siam na polovico. V letoviških krajih je v tem letnem Času poletnega prebivalstva do desetkrat toliko, kolikor je domačih, krajevnih ljudi. Z naše strani smo poskrbeli tako, da smo okrepili napeljave. Kljub temu pa lahko pride do nevšečnosti, do težav. Posebno tedaj, ko skušajo vsi telefonirati ali Čakajo na telefonski poziv ob isti uri. In zato te prosimo, da nam pomagaš. Zakaj bi ne klical pozno zvečer ali zgodaj zjutraj? To so ure, ko je telefonirati veliko lažje. Pa tudi cenejše, kajti od 9. ure 30 zvečer do 8. ure zjutraj ob delavnikih ter od 14. ure 30 v soboto pa vse do 8. ure zjutraj v ponedeljek stane avtomatska medkrajevna telefonska zveza veliko manj. Točno na pol. v Če hočeš zvedeti o avtomatski medkrajevni telefonski zvezi kaj več, prelistaj prve strani telefonskega imenika. ‘Sjikfon. Tvjdj