Novice izhajajo v Ljubljani [ vsak teden dvakrat, nam-
reč v sredo
saboto.


narodskih
v r
Odgovorni vrednik Dr. Janez Bleiweis.
reci
[Veljajo začelo leto po postijj
{4 fl., scer 3 fl., za pol leta >
po posti, scer 1 fl.30kr. {[
Te čaj
XL
sredo
13
julia
1853
List
56
Od pojedin delavcov in delavk na kmetih

lavk
9
kteri drugi.
cem je lén, ker ta lenoba pride po postavah na ture od tega, da drugi udje želé počitka, kadar želodec kuha.
Naj se dajè delavcem teškega delo bolj si
ki ce li dan jed ó, kakor so taríce in se ne- plačílo kakor drugim, in naj se jim privoši primerna
pa odpravi naj se stara razvada, ktera
časniku štajarske kmetijske družbe smo brali unidan resnićne besede od nekterih delavcov in de
tečna jéd

Gospod pisavec se v omenjenem spisu ne spuša je gospodarju v škodo, pa tudi delavcem ne v prid.
5 .
Al vsi gospodarji morajo tako ravnati; ne da bile
v razlaganje mnozih napák, ki se godijo tako pogostoma pri in po tacih pojedinah, kterih je vča- eni tako storili, drugi pa ne.
sili
po
in
na dan; naj perva je predkosil
Yrrednistvo omenjenega časnika je poterdilo
n i ca
za malico opoldne j uži na; za južino popoldnespet
za njo pride kosilo, za kosilom malic a, nasvèt v prid kmetijstvu in dostavilo se sledeče: v
•/	1	/	/	IV»«	V	«	V	1 •	•	•	1	j •
po ceh njeni, vrednosti
malica
r
po
perva in druga večer ja,
on
združen ju je moč, ktere se
ne poznamo; v združeni moči je nar gotovši pomo
ček, da si
razlaga škodo, ki jo taka požresnost gospodar jem in kmetijstvu prizadeva.
Naj prevdarita gospodar in gospodinja, ktera imao takem delu već no kuho: koliko jima tak po
•/	1	« t	A 1 +
žresen delavec ali taka del avka na dan zasluži, jejo posli ;
pomagamo sami sebi, zato
dine
1. dajmo ođpraviti omenjene škodljive poje
?
2.
o zapovedanih praznikih naj praznu
zraven pa naj prerajtata: koliko je tisto dan da uašnji vredno, kar jima take delavke in delavci na dan snedó, in prepričala se bota: kako slabo go spodarstvo je sedanji čas to.
3.	odpravimo nezmerne likofe;
4.	ustavimo nestánovitnost poslov v službah;
5.	naj vsak gospodar skusi kar koli more kme tijstvo svoje si tako napraviti, da je s kup ej
usivu jc acuauji uas IU.	U»J»»»IWJ vit* jv o ». M. p ^ j ,
Nekdaj je utegnilo to vse drugači biti, kakor skupno posestvo gospodarstvu veliko časa prihrani;
je današnje dní; nekdaj je imel živež majhnoceno, in gospodarju ni bilo nič na tem ležeče, če so mu delavci tudi celo kad štrukljev, cel kotel žgancov
6.	denimo močirne senožeti na suho
7.	razdelimo malopridne spašnike (gmajne);
8.	občinske (srenjske) g oj zde dajmo osker
«•	'1	• B	•	1	• « 1	/" «	V i	' t . i
ali cei voz krompirja snědli in celo vedro mléka bovati po zvedenih gojzdnarjih (borstnarjih);
______,	1 » °	v	.	v	.	a	i _ •___ r	_ • _	_	i • • •
popili
?
vse to lahko dobro prodá.
dan današnji ni več taka ; sedaj se
Stare navade take baze niso več za naše case, ker tudi naši časi niso taki, kakor so stari bili. To naj gospodarji dobro prevdarijo, da se sca soma odpravi, kar je na vsako stran malopridnega.
Že našim starim očetom se je ta požrešnost čudna zdela, zato so zložili celo pesem od taric, ktere celi dan jedó. Stari gospodarji so se sme jali k temu, naši gospodarji naj pa raji rajtajo,
9.	postavimo čuvaje na polji in v vinogradih;
10.	napravimo si v vsaki srenji (občini) žitnico, v ktero se shranuje v dobrihletinahžito, da se dobiva iz njih v slabih letinah
?
11. pota po vaséh in polju pridno popravljajmo
v dober stan ;
12. poleg potov in cestá sadimo sadno in murvino drevje.
koliko jim ta razvada stroškov naključi.
Gospodarske skušnje

Res je, da lan treti je
teško delo, in da
se
(Da nov ali frisen ovès konju ne škodje)
y
naj
zgodej zjutraj zacnè in pozno na noč jenja,
tega
ne tajimo, in vsakteremu teskemu delu gré tudi boljši plačílo. „Kdor delà, naj tudi jé", zato vošimo taricam in vsim, ki teško delajo, obilno in tečno jéd, ktero bolj zaslužijo. kakor marsikdo. ki
se tista merica, ktera mu je za opoldansko pičo na menjena, zjutraj z vodo polije, opoldne pa,pre
pri
celi božji dan postopa, pa se kočljivo pita z naj boljšimi in zbranimi jedili, — al celi dan pojedo vati, je nepotrebno in je za gospodarja pre draga potrata. Zato so taríce večidel tako serbo
rite, ker več povžijejo, kakor podelajo. Če se čio vek trikrat na dantečnega živeža dovelj najé, za more dobro sterpeti pri vsakterem delu, saj mora želodec vendar tudi kaj časa imeti, da povžije, kar se mu je dalo, in clovek z vedno nabasanimželod
den se mu sam ali z rezanco zobati da, dobro iz zinè. Tako naj se ravná opoldne z ovsom, ki je zvečer namenjen za zobanje itd.
(Mlečne latvice iz cinka) so veliko bolji od vsih druzih, ker: 1) se zamorejo bolj plitve nare diti kakor lončene in v tacih se sirovo maslo ali puter veliko lože delà; 2) se v njih mléko hitreje shladí, in 3) niso zdravju nikdar škodljive.
(Moke čbelam potresati9 da zalego redijo),

ker sku
ni tako dobro, kakor nekteri priporočajo
v ', da blizo malnov se ne obderžé čbele dolgo
snje uce brez gnjiličine zalege.
222
(Da iito s soljo gnojitVj se ne more s pio h preiskani bili in povsod priporočevati, so skušnje na grajšini terjenih bilo. Grafenegg vnovic pokazale.
3
čvetero izmed njih je za vojaštvo po
Med temi je pa eden ves žalostěn in klavern bil. (Elastična cev %a napeto govejo iivino) je Oficirju se je to čudno zdelo, ker so navadno vsi mla-nek fabrikant Spiegel iz Michelstadt-a v Heskem denči iz tište okolice radi v vojaški stan stopili. Oficir
■i HI	^H	^Hjj^l	■	H	I odgovori
znajdel, s ktero se ne sprazne le po vetrovih na peti vamp, ampak se zamorejo tudi v gerlu zaba- vine
ga opominja
naj bo vesel.
55
ar
pod«
>
>
,,vi me ne poznate. Nisim žalostěn, da vojak mo
sane reci odpraviti.
(Drênaia povzdiguje vrednost zemljiš)
ram biti. Al skerbijo me moja stara mati, ktero sim do
na
zdaj živil in jim jed
podp
bil. Kaj boj
vpri
Angleskem tako, da v nekterih krajih se je nájem- hodnje počeli šina (štantnína) za en oral po nji zboljšane seno
to je
5
kar me žali".
zeli od 3 fl. na 30 fl. povikšala.
Vsi drugi oprošteni fantje so pričujoči bili in so leto čuli. Kar stopi en čverst mládenec izmed njih, Jer ne j
Bert
Zgodovinske reči
mu j
bilo ime, pred oficirja in reče: -Gospod
#
jez sim ravno tako moćan in zdrav kot tovarš moj

do
i. Lobi a, ktero mesto je to? ali ne Ljubljana?
Slavni pisatelj de Rub
v svojih bukvah
Mo
numenta ecclesiae Aquílejeusis (spominki Oglejske cerkve) tudi dostikrat krajnsko deželo omeni, ker je bila podp dolgo pod duhovsko, nekaj časa tudi pod deželsko ob-
volíte mi, da namest njega tukaj ostanem. S tem do-polnem dolžnost do cesarja in domovine, in kot člověk bratovsko ljubezin do svojega bližujega. Domovini na-domestujem enega moža, in dam stari materi njeno jedino

ro nazaj Vsi se zavzamejo
nad blagodušnim tovaršem
Oficir
lastjo 0glej skih patriarhov
Nj
govo
razlaganje
se
privoli rad ponudbo verlega fanta, mu podá prijazno roko

skozi in skozi opira na stare pisma, ktere so večidel s in se veselí tacega janaka v službo uverstiti
celim obsežkom zaznamovane
Oprošteni mládenec je bil do solz ganjen. „Jez ti
Med
drugimi
ti pisatelj napelje pismo od leta 1296, nimam nič dati
u
mu rece
v kterem patriarh Raj m und de la Turre volitev dveh jez in moja mati bova za te m
55
55
ker sim siromak
Ali
da te
sprem
korarjev Oglejske
cerkve poterdi. Začne se to pismo z
po
h potih". Objameta se , oprošteni mládenec gré
besedami: Apud ci vita tem in Lobia, palatii Domini vesel domu
Jernej Bertel pa stopi v cesarsko službo
patriarchae Aquilejensis (v městu Lobii, v palaci Go «poda Oglejskega patriarha).
Redek je prigodek, da ptujic za ptujca iz gol lju-bezni v vojaški stan stopi. Oficir naznani to prigodbo
To ime „Lobia" pisano
zagledati,
koga
ne bo visokemu dvornému sovětu vojništva. Ono dovoli
pomaknilo, da bi precej ne mislil na Ljubljansko mládenců dařilo in stotniku, kteremu je odločen bil mesto, za ktero se še vedno praša : aii je korenína naročílo, ako se mládenec za

da
umuega m
pripravne
njegovega imena ljub ali lob? Mene saj je precej vojaka v službi skaze, ga berz ko berz povzdigniti na ta misel obšla, da bi ta beseda „civitas in Lobia" znala višji stopnjo, ker se od vojaka, ki je na tako vižo v
priča ko va ti pravi junak.
. da
Ljubljano zadevati, in tedaj bi imeli tukej p i s a n o z g o- službo cesarja stop
zam
reči
v rokah , ki se je Al se ne poterdi očituo nad tem mládencem resnica
dovinsko spricevanje o ti dozdaj le po jezikoslovnih potih preiskovala. Po vsaki revna obleka pok
strani je važno to reč bolj v prevdar vzeti.
Dokazi, na ktere se moja sodba opira, da mesto
mnogokrat
h
serce.
A. Kornel
Ozír
stare ease
Lobia je Ljubljana, so ti: Pisatelj Rubeis nič pose-bej ne razloži, ktero mesto da bi to bilo; druzega města pa saj po moji vesti ni ternu podobno imenovanega razun Ljubljane. Zakaj latinska beseda „civitas" pomeni le ktero bolj veliko mesto, da tedaj na kako neznano vas ni misliti. Dalje, ko bi kdo mislil na Lip- Notaras nasprot, se pred njega verže, mu pokaže nico ali Ljubno na Stajarskem, ondi patriarh palače svoje zaklade in réče: Vse to sim sultanu prihranul.
Pad Carigrada 29. majnika 1453.
(Konec.)
Ko drugo jutro sultan v mestu jezdi, mu pride
ali grada ni imel, imel je pa grad v Ljubljani
>
za
Kdo
3
praša Mohamed , mi je te zaklade in to mesto v
ktero mesto je ravno takrat v prepiru bil s koroškim oblast dal? in austrianskim vojvodom. Poslednjič so med pričami
Bog, zaverne Notaras.
Tedaj, odgo
vori Mohamed , sim Boga in ne
tebe hvaliti dolžan.
In
podpisani tudi možje, ki so bližje Ljubljani, kakor dru- vendar se poda sultan k bolni ženi Notarasa , jo opo
sinove bogato
ob
gemu podobnému kraju; namreč: Manfred u s de la	mina za svoje zdravje skerbeti, in nje Turre, Modociensis ecclesiae archipresbyter (imena „Mo-	daruje. Potem prejezdi celo mesto. Pusto in prazno je dociensis" ne vém razsoditi, pa ravno ta Manfred de	bilo, popolnoma obropano, le tù in tam se še po dva la Turre je bil po listu patriarha Rajmunda od leta	ali trije za kako malo stvarico pulijo. 1298 plebán ali župnik v Kam ni ku (Mag i ster Ru- Ko sultan celo mesto prejezdi, se poda v cesarsko dolphinus, plebanus plebis s. Mariae de Circhiniz (to	poslopje, in ko se po pustih prehodih sprehaja, premije očitno Cerknica); Claudius de la Turre ple-	šljuje žalostni pad visokega carstva. Blizo tega poslopja banus s. Michaelis vallis de Juna (to je s. Mihel pr i	je napravil veliko gostijo in se zraven vpijanil. Na pol
Pli b erku).
vinjen ukaze poveljniku skopljencov mu mlajsega,
To je moje mnenje ; naj tudi drugi to reč pretre
let starega sina
14
Notarasa pripeljati, ker mu je zavolj
sej o bilo

in svoje misii naznanijo; posebno pa bi nam drago njegove lepote dopadel.
Nje
gov
oče se zoperstavi tri
i
da
oglasil.
P. H.
Tuđi pod revno
bi se precastiti gosp. Terstenjak o tem nožnému ravnanju in zaverne, da ne bode nikdar svojega sina prostovoljno nesramnemu poželjenju izdal, naj sultan raji rabeljua posije. Skopljenec se s temi bese dami poverne, iu Sultan pošle rabeljna po Notarasa in njegovo celo rodovíno. Notaras gré h svojimi si novi in ženo z rabeîjnom. Rabelj jih na pragu pustí
prebiva žlahno serce

Resnićna prigodba;
Grajšina Ledniška rta Moravském je imela 4 novince pelje mlajšega sina v poželjenje sultanu
in drugim od
vojastvo (k soldatom) dati. 1. dan majnika leta 1823
pusanje nazaj prinese
Notaras se temu tako zavzame.
je pripeljala 9 fantov pred komisijo. Letí so v Berní da svoje sinove opomina za kriatjanstvo umreti îa s temi
223
besedami končá: „Pravičen si ti, o gospod!" Sultan« Ljublj
jzapové sinove pred očetovim obličjem ob glavo djati; svetinji imenovanima možema
i «.	i	i	«t	1 i*i	1	Hi«	TT ___1 • _ 1 • f *	, • •
Gosp. tehant so s sledećim nagovorom podali
«n prosi rabeljna
i
mu malo trenutkov za molitev dovoliti
55
Kmeeki Ijudje dostikrat mislite, da gospođa ni za
kakor da kmeta
v bližnji kapeli, potem pa mu je bila glava odsekana*. druže Trupla so bila naga in nepokopana proč veržena. pa je ukazal trinog, ki ni bil le vina temuč tudi kerví ni res. Jez ravno nočem rêci, da
ičuje, zatiruje, jim davke
Glave naklada in neusmiljeno od njih tirja. Pa, ljubi moji
i
to

zejin
jih	res
pod svoje vinske kupe postaviti.	med gospodo, kteri kmečki stan zaničujejo in kmeta
Mohamedovo prirojeno kervoželjnost je se en tujie čertijo. Toda ti so le kaki prevzetneži, Ijudje piškave
pameti in hudobne volje. Pametni gosposki Ijudje pa tudi kmečki stan, ki je od Boga postavljen in tolikanj potre-ben, po vrednosti čislajo, kmečke ljudi za svoje brate

in
podkuril, čigar hčer je Mohamed neizrečeno Ijubil nje očetu vstreči, je Mohamed drugi dan zapovedal, vse Gerke, kterim je ravno
riti.
popred življenje zagotovil, umo
Med temi nesrečnimi je bil tudi spanjski poslanec in sestre imajo in se za njih srečo in blagor poganjajo,
in benečanski Bailo s svojim sinom. Ravno to bi se bilo	kolikor jim je moč. Da je to res, nam spričujejo tudi tudi s Kontarenom in šestimi benečanskimi plemenitniki	kmetiske družbe semtertje napravljene, kterih namen je zgodilo, ako bi se ne bili s 7000 cekinov odkupili. Kar-	kmetijstvu in rokodelstvu na noge pomagati in na visi dinal Izidor je bil v Galato za sužnika prodan, pa tu	stopnjo povzdvigniti, in tako ljudćm tega stanů na poje priložnost najdel, na neki barki pobegniti. Tudi zgo-	moč priti
dovinopisec France je bil prodan, potem pa je v Pelo
55
Ena taka kmetijska družba je v Ljubljan
po
de
ponez s svojo ženo pobegnul. Naj lepše mládenče in zeli ima pa ona podru
in ude, kteri ji na znanje
deklice je sultan v harem vzel nopel in v Azio vleči ukazal.
?
vse druge
pa v Adria- dajejo: kako pri njih s kmetijstvom stoji; ji nasvetuje
kaj in kako bi se kaj popravilo in zboljšalo, kaj korist
To je
bila osoda Gerkov, ki si niso upali za brambo
nega novega vpeljalo, kako
mesta umreti. Giustiniani, ki je pervi od cesarja in zi- ki so kmetijstvu na poti
da b
3 in zaderžki odpravili, se tako kmetijstvo na
dov
ran
>
pobegnul, je kmalo potem, naj bode zavolj tug
umerl.
ali
viksi stopnjo povzdvignilo in ljudém pomagalo
u
55
Mohamed se ni
Koliko je Ljubljanska kmetijska družba vpridkme
dolgo mudil
»
naglo
je svoje delo tijstva in rokodelstva storila
5
m
J
dokončal ; že tretji dan je svoje brodovje in armado na- treba na dalje praviti; letoopomn
znano tako , da mi ni im in v misel vzamem,
zaj poslal. Dukas to takole popiše: „Tretji dan po na- kar je
nam v kratkem storila, da je namreč lepega
bika zlahnega tiroljskega plemena brez vsega plačila
skoku mesta (31. maja 1453) je zapovedal Mohamed s teško obloženim brodovjem se v svoje dežele in mesta za pleme v Bohinj poslala, da bi se bohinska goveia nazaj podati, in s čem je bilo obloženo? — z drajro ob- živina, ki je zlo majhne sorte, zbolišala: v ravno tistem
R esm
a m
leko, zlato posodo, srebrom, rudo, brezštevilnimi knji- zboru 10. majnika je vaji dva Antona gami, z vjetími, duhovnimi, nunami in menihi; vse je Lorenca Kleindienst-a s srebernima svetinjama ob-bilo natlačeno z ropom; z zlatím pašom so psè skupej darovati blagovolila zato, ker sta se že več let s sadnim
vezali, konje so z zlatom vdeljano kožuhovno pogrinjali, drevjem pridno
iz svetih posod so sadje jedli, iz zlatih kup so vino pili. množila
pecala, sadně
drevesa pridno
A
pila , in tako svojim sosedam lep
sadila led da
*
Neskončno bukev so na vozove naložili in jih na levo
jala
da naj tudi oni tako ravnajo in sebi velik dobiček
in desno vozili; za en denar se je dobilo deset zvezkov naklanjalo, kterega sadje d
Pred nekterimi dnev
Aristotela itd.
Iz
evangeljskih
knji
ar ©
so zlato in srebro mi je častita družba poslala za vaji leti d
lep
potergali

so ga prodajali in knjige na stran metali. Vse
berní
medalji, na ktere
so vaju imena
sre-
danes
podobě so sožgali in zraven mesó kuhali.
V treh dnevih je bilo tedaj mesto obropano , derto, in ljudstvo pomorjeno ali v sužnost odpeljano.
po
jih vama zdej tukej ocitno v pričo gospodov udov te družbe izročim in podelim,
i
S padom tisučletnega gerškega cesarstva so Turki
uterdili
moč
v našem delu sveta za več sto let svojo pred ktero so se v poznejih letih večkrat kristjani tresli.

, pa tudi priporočim , da se tudi vprihođnje ne vtrudita sadnega in druzega drevja saditi kolikor zamoreta, in da tudi druge k temu pergovarjata in priganjata kolikor se da , da bomo tako svet naš , božji
vert, zmirej bolj in bolj lepšali in boljšali, sebi in svo
?
Kakor se kaze iz vsega,
ne bojo Turki dolgo vec jim naslednikom sadja in kruha pripravljali in preskerbel

bo
gospodovali v Carigradu, ker prej ali pozneje padla njih moč v Europi. Nihče pa še ne vé: kako, če
Obdaro
sadjorejuika sta
hvaležna spre
vnovič pade Carigrad, se bo potem imenovala sedanja biti v koristni sadjoreji
medalji, ki jima boste v spodbadek prihodnje pridnim
T u r č i j a.
Novičar iz slavenskih krajev
leznica

Od Verhnike. H. Prašali boste, kako da se kaj že-
izdeluje, zlasti ker tukej niso majhine
okrog nas
1% Celovca piše „Sol. prijatel" o zadevah Mohor. družtva: Kakor iz Ter s ta v „Novícah" nam piše tudi iz Gorice sloveč domorodec takole: „Zastran predloga,
55
smo ga v „Novícah" brali, Vam moram reci, da sva
jaz in gosp. P. blizo ene
misli, to je
i
da nama predlog
reci na versti. Kopanje m ravnanje zemlje od Borovnice do verha med Verhniko in Logatcem še veliko delà dajč, ker je v dosti krajih skalo presekati, v drugih pa na eni strani pecino odcepiti, na eni veliko nasuti ali podzidati. Vendar vse to izversenja železnice
skorej včs dopade , samo to je premisliti : ako se vse v
ob svojem času ne
bo zaderževalo; polagama
se bo že
njem rečeno vresniči
bi utegnilo vec naših druztveni-
kov odstopiti, ker bi po tem takem veliko več plačevali, kakor bi v bukvah povernjenega dobivali".
Radoljce. 24. dan p. m. popoldne so prečastíti
gosp. tehant Si m en Vovk, kot predstojnik kmetijske fajmoštrov : Uršiča, Šoki i ča, Kopača inKahl-a
5
podružnice Radoljške, vpričo gosp. grofa Turn a
izdelati zamoglo. Več odpraviti bodo dali veliki mostovi
v Borovnici in v Raskovcu, vendar tudi te delà se pospešujejo. Osemnajst stebrov velicega mosta pri Borovnici je že od dveh do treh sežnjev iz zemlje,
devetnajsti je že kakih šest sežnjev visok. Drugi most
v Jelenovi dolini s svojimi desetemi stebri se že tudi
jn g. župana Radoljskega
in Posavškega, dvéma pridnima sadjorejcama gorenske strani Resmanu Antonu in Kleindienstu Lorenců izročili častni sreberni svetinji po sklepu letošnjega velikega zbora kmetijske družbe v
Omenjeni bik je že zđavnej v B o hi n j u , in, kakor upamo, v dobrih rokah, da se bo primerno rabil. Slišali smo, da se nekterim prevelik in pretežek zdi, da pa scer vsim prav dopade. Al ravno zato, da bi se Bohinska pre-majhna živina zboljsala iu enmalo vzdignila, ga je dala
kmetijska družba gori. Prevelik pa vendar ni
Vřed
pri dveh sežnjih od zemlje
vzdiguje
7
in odri so do verha I Cesar Napoleon se zmiraj ni svojega življenja varen
postavljeni. Nar višje dodělán pa je most v Raskovcu spet so-zas
nad Verhniko v sněženi dolini; osem obokov s stebri in veliko celega zidu ima dobiti, in že je zidanje blizo toliko visoko, da se bodo peje za oboke kmalo postaviti
mogle.
Kmetje pri nas kaj tožijo, kako budo da bode, kadar bo železnica izdelana. Jez mislim, da za pravega kmeta ne bo huda; le tište bo terda popadla, kteri so od same ceste živeli, namreć kerčmarje in voznike. Kmet namreć bo slabji seno še zmirej za domaće konje porabil, kakor popred, ko se po cesti ni toliko voza-
dîred
?
sumljivih Ijndi z meci in samokresi je bil cesar s cesarico.
%
V
Sege narodske po Slovenskem.
Narekovarije v Liburnii (Istrii).

WM f
Zapisal J. V. Za sestrom.
Sestrice moja! ah, prijazniva in ljubezniva sestro moja
r
Ah,
Ko sam
velo dobro moje, mila sestrice moja!
poli tebe imela, sestro moja!
rilo; z boljsi mervo pa bo goveje živine vec redil, živino pa bo, če ne k cesti, po železnici dalje prodal.
sestro moja
Dninar od ceste si bo drngej děla dobil ; zivez si bo pa boljši kup pripravil, namesti da zdaj en konj na teden pet mernikov turšice požrč.
s Ljubljane. Od tisto tudi v „Novicah" omenjene
imenitns znajdbe, po kteri se da vsaka stvar sama po sebi natisniti in se naravni samot i s (Naturselbst-druck) imenuje, je dobila tukajšna obertnijska družba cele bukve tacih natisov, ki so zares vredni, da jih
Ah, lepi moj pogovoru i razgovoru, Ljubezniva i prijazniva sestrice moja! Ah, vela ljubav naša, mila sestrice moja! Ku smo mi meju sobom imele, sestro moja'
i
A nećeš se sada
Ah Ah Ah
me obazret, sestro moja!
Ijubeznj
i
pnj
sestrice moja !
serdačna i mila sestrice moja
i
f
, ni to tvoja bivalica ') , sestrice moja Da se nećeš meni objavitni oglavit 2), sestro
moja
r
ljubezniva i prijazniva sestrice moja
»
ogledat pride
7
kdor le more; v pisarnici kmetijske družbe se radi pokažejo vsakemu. So pa v teh bukvah, ktere je cesarska akademia na Dunaji na svitlo
Ah,
Ki bi bil to meni rekal , dobrostiva sestro moja Da čemo se mi
Ah.
f
razdelit, sestro moja!
dala, natisnjene stvari iz verste kamnov, rastljin in žival; vse pa prekosi natis krajcov (špic). Zares
, dobra i serdaćna sestro moja Ah , vela i dobra prijatelice moja, Kada se budu druge sestre pogovi
j a MHMMHM
S ke
!
I
ću milo gledat, sestrice moja
!
>
5 moja sestro moja
f
ću se jaz pogovarat i razgovarat, sestro moja
T
Ako neću s tujem tujicom, sestrice moja
!
imenitna in krasna je ta znajdba!
i
Novičar iz mnogih krajev
Ali tujica je nemilica, sestro moja Kako smo se me ljubile, sestrice moja Kamo je ena sela je sela i druga, sestro moja!
T

me
Zmesnjavo v meri odpraviti, ima po cesarskem ukazu od 1. maja prihodujega leta estrajski vagán (mecen) in vedro tudi na Ogerskem, Erdeljskem in Banatu veljati.
C. k. ministerstvo denarstva je dovolilo, da se zamore za Horvaško deželo 5000 centov zivinske soli iz
Ako
Si parala 3), da
hip vidila, mila sestro moja
l
dan
5
mila sestrice moja
!
Ako me nisi vidila edan dan, sestro moja Si parala, daje leto, sestrice moja! Ne biš bila zalogaja kruha pojala, sestro Brez mene, mila i draga sestrice moja.'
moja
!
Svitli gospod nad-
Teržaski
istrianskih solnic v Pirani vzeti. vojvoda Joan je 11. t. m. zapustil Terst, časnik pravi, da na Laškem se letos svilodi (židne go sence) niso kaj posebno obnesli, kokoni so lahki: funt lepih se prodaja celo po 5 lir ali 1
Ako si imela zalogaj , sestrice moja Za me gi pitala, mila sestro moji Kadi mi je sestrica ? sestro moja Ah , ljubezniva i prijazniva
f
]
sestro moja
»
»
Ah, nikdar nepozablena sestrice moja! itd
7
. 40 kr. ; ko r u za
lepo stoji, rčži se je veliko přidělalo, zato je cena padla;
Bivali
oberniti
navada. Gewohnheit
2
de
Kopf drehen
3
P
Ogl
?
se
, glav
pozdě
valo, schien dir
grojzdje povsod zlo plesnje, zato je cena vina že višji;
rajž pa tako obilno letino obeta

da
v
ze
dolgo ne take.
V Furlanii in na Goriskem se razsirja tertja bolezin zmiraj bolj, pa čudno je, da po niskih ravninah je
Pogovori vredništva


nar huji, kjer je la enmalo bolj visoko
>
je
v
ze
bolji.
Ker ravno od tčrt govorimo, povémo, da kraljica vsih
Gosp. A. Kl. pri sv. J. v slov. gor. : Zal nam je . da ste
zadnja dva mesca »Novice« za 8 dni pozneje prejemali, ali od-pravništvo naše ni tega krivo; poprašajte na tišti pošti»
od kodar jih prejemate.
Gosp. J. D. H. v Lutomeru in gosp
tert je v kraljevem vertu v Hampton Court-u blizo Tav.: Živin ozdravilska knjiga se še dobiva v bukvotiskar
kjer scer grojzdje pod mi- nici Blaznikovi; dosihmal je troje delov natisnjenih, ostali bojo
sledili. Đosihmal se plaéuje še po pólah; vsaka póla veljá 4
Londona na
Angleskem
lim nebom ne zori; vsadil je to terto, ktera ima svojo lastno hišo, kardinal Wolsey ob času kralja Henrika VIII., očeta kraljice Elisabete; lani je rodila čez 7000 grojzdov.
kraje, in s poštníno vred 5 kraje,, izdanih je pól
36 y4
Knjiga
kmetijstva je v natisu.
Gosp. V. v Podg. in vsim naroč
zve
tesra
' nikom: K. »zemljovid« ne bo přišel na svitlo; kdor se je naro
turško-rusovski homatíi se veliko bere, pa malo ćil in naročníne še ni nazaj dobil, najv pošlje po-njo. — Nezná
ni očitno povedala: kaj misli od nemu dopisniku zastran mežnarij: Ze smo Vam enkrat v »No
vicah« odgovorili o tem, kar vémo ; ker već ne vémo. ne mo
7
V
se
nobena vlada da ie rusovska armada podonavske knežije oblegla; govori se, da bojo zdaj austrianska, pruska,

remo već povedati. »Novice« naznanjajo vse postave, ki so ob-činstvu le koléikaj imenitne; nobene važniši ne boste v njih po-greševeli. Ce tedaj »Novice« nič nepovedó, tudi ni nič prišlo nadan*
angleška in francoska vlada skupej skusile Runa in Turka
pomiriti. Rus ima vso svojo moč nanogah, pa tudi Turk Prihranite si tedaj prihodnjič poštníno; škoda je za vsaki groš. skuša svojo pomnožiti in kuje noc in dan sreberni denar Scer pa Vam še enkrat povémo: da »Novice« le naznanjajo,
in cekine
od kod pa je zlato in srebro dobil

nihče kar zvejo, in še o tem se ogibujejo praznim pravlicam in le
« i	• «	• « i •	j	v r	i.	li	• i _
pavolnatega
druge
skerbno izberajo bolj gotove reci vsakterega zapopadka in brez ozira; al je novíca temu ali unemu ljuba ali ne. Kakor Vi, tako tudi uni »Jurček« iz Gorenskega, ki nam je nedavnej dopisal, in svilnega blaga, usnja, stekla ne razume naloge oeitnih časnikov ; čašniki niso nikdar daj ali
robe v te kraje na leto cez 30 milionov; postav in jih tudi nikdar ne boj o, ampak le dane naznanu
ne vé. Za austriansko kupčijo bi bilo žeieti, da bi ti negotovi stan kmalo jenjal, ker iz austrianskih dežel gré volnatega,
in mnoge
v tacih okoljšinah pa mora kupčija pešati.
Grozno Jej° j ce Je treba, bolj po domaće razí a gaj o.
Gosp. P.
hudodelstvo se je zgodilo te dní v S mimi naTurškem ondi stanujoči begúni so umorili enega austrianskega oíi cirja, dva drusra so pa hudo ranili; morivci so pobegnili.
7
M. v G—i: Preden nam obšírniši ne naznanite: zakaj želite tisto vprašanje po »Novicah« zastaviti, ne moremo Vaši zelji vstreči; saj véste, da vredništva ne smejo mačka v žaklji kupiti, še manj pa ga v žaklju prodajati.
Natiskar in záložník Jozef Blaznik v Ljubljani.