ILUSTRIRANI SLOVENEC
TEDENSKA PRILOGA SLOVENCA
Leto VI
28. septembra 1930
Štev. 39
Skerlep: Jesen
306
Velike svečanosti v Topoli in v Oplencu
Dne 6. septembra so dobili naši polki nove zastave, stare so pa prenesli 8. septembra v obljubljeno cerkev kralja Petra v Oplencu. Ob tej priliki so prenesli tja tudi posmrtne ostanke velikega srbskega osvoboditelja in utemeljitelja naše dinastije. Črnega Jurija. Prenos zastav in posmrtnili ostankov se je izvršil z največjimi slovesnostmi, katerim so prisostvovali kraljeva rodbina, vlada, generaliteta, odposlanstva polkov, bani in velike množice Ijud-stvai Slika na levi nam kaže v ospredju kraljevo rodbino, za njo pa vlado ob priliki spominskega govora patriarha Varnave. Spredaj stoji kralj, za njim pa od leve na desno: prestolonaslednik Peter, kraljica Marija, knez Arzen, kneginja Olga in knez Pavle. Zadai je videti ministre Uzunovića, Živkovića in dr. Korošca.
Na desni: Vojvoda Bojović in ariiiadiii poveljniki aesejo krsto t ostanki črnega Jurija v
novo cerkev v Oplencu.
Novi japonski poe>lanik Ejsukc Fužita na
našem dvoru, na levi njegov tajnik, na desni šef protokola v našem zunanjem ministrstvu, Novaković.
še ena slika z velikih vojaških svečanosti 6. t. m. v Belgradu; kraljica Marija se pelje s prestolonaslednikom in kneginJo Olgo
v šesterovprežni kočiji ob razmeščenih vojaških odaelkih,
še k sprejemu zastave našega 40. pp> v Ljubljani. Od leve na desno: brigadni general D. Popović, divizijonar Tripković, načelnik štaba Drav. divizije T. Miličević in njegov pomočnik J. Sokolović ter nova zastava, okrašena z lovorjevim vencem ljubljanske mestne občine.
Na desni: Pogled v jugoslovanski oddelek mednarodne razstave katoliškega tiska, ki
se je vršila od 1. do 9. septembra v Bruslju. Posebno veliko pozornost tujih odličnikov so vzbujali vzorni in na vi.äiku tiskarske tehnike stoječi izdelki naše Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani.
307
Na desni:
Novi »Krekov prosvetni dom« na Jesenicah, eden najmogočnejših in najlei>ših ognjišč slovenskega katoliškega Ijudsko-prosvetnega dela in najglasnejših prič hrepenenja našega ljudstva po izobrazbi. Dom Je dne 8. septembra slovesno blagoslovil naš knezoškof dr. Rozman ob prisotnosti vse Gorenjske.
Skupina ljubljanskih otrok na Homcu pri Kamniku, kjer je letos organizirala ljubljanska Krščan. ženska zveza jako lepo uspelo počitniško kolonijo. Otroci so slikani na balkonu tamošnjega Društvenega doma, ki je služil ob lepem vremenu za .-i, ,       obednico kolonistom. ,,,,,,
Letošnji novomašniki lavantinske škofije.
Spredaj sedijo od leve na desno: Al. Ju-ranovič (Križevci), Ks. Korban (Maribor), R. Pušenjak (Sv. Lovrenc) iu J. Vojkovič (Turnišče); zadaj pa stoje: J. Schöndorfer (Stari trg), Fr. Šmon (Sv. Jurij), Fr. Modrin jak (Središče) in J. Lampret (Šoštanj). Na levi: Delavska godiba »Zarja« v Ljubljani, ki je postala zadnje čase ena najbolj priljubljenih v Sloveniji in nastopa skoraj pri vseh pomembnejših prireditvah. V sredini kapelnik Fr. Dolinar, kateremu so poklonili hvaležni godbeniki pred kratkim srebrni lovorjev venec za
njegov neumorni trud. Spodaj: Voditelji cerkvenih in prosvetnih organizacij frančiškanske župnije v Mariboru, zbrani ob priliki poklonitve svojemu .škofu-zlatomašniku dr. A. Karlinu (v sredini).
Na levi: Jož, Tavželj,
91 letni posestnik na Ranci pri Mariboru, ki navzlic svoji izredni starosti še vedno sam obdeluje svoje obsežno posestvo. V naročju drži svojega pravnuka Marka.
30S
Ruše — »slavna božja pot in učenosti zibela«
Tako jih imenuje župnik Matija Würzen Slomškovih »Drobtinicah« (1.1865-66). Nekdaj so slovele bolj ko danes. — O prvi ruški cerkvitipoveduje slavna ruška kronika sledeče: Plemenita Edmund in Irmengarda Weissegg sta bila v« let brez otrok. Weisseggov brat-duhovnik jima nasvetu je zaobljubo: mesto na pol podrte kapeltiezidati v Rušah Marijino cerkev. Bog jima da petero otrok, svojo obljubo sta izpolnila. Dne 1. jnija 1. 900 so položili temeljni kamen za novo cerkev, 1. 905 je bila že dovršena. Kip ruške M«te božje so iz stare kapele prenesli v novo cerkev. Zidava še kaže, da je bila prvotna ruškaierkev zidana v gotskem slogu, z obliko podolgovatega četverokotnika. Po prezidavanju in priziiranju je koncem 17. stol. dobila sedanjo obliko. Vse štiri kapele je dal priz dati župnik Luka Janik: 1. 1676 križevo kapelo, 1. 1680 na nasprotni strani kapelo Žalostne Matere bozie» 1. 1682 kap« sv. Florijana (v tem času so Ruše mnogo trpele vsled požarov), L 1697 kapelo sv. Dizme. Zvonikuirvotna cerkev najbrž ni imela. Pozidali so ga šele 1. 1519. — Sedanja notranjščina cerkve je iil 1710, ozir. 1721. Župnik Štefan Jamnik, brat Luke Jamnika, je dal vso notranjščino okrasiti atasnimi štukaturami in obok preslikati. Štuka-ture je izvršil Peter Car, slikarije Janez Vogl. Äe v krasnih simbolih iz visoke pesmi prikazujejo Marijino življenje in čednostL V umetnišk« oziru je ruška cerkev ena najlepših v lavant. škofiji. Glavni oltar, vzxar baročnega oltarja, jI dal na lastne stroške postaviti župnik Štefan Jamnik L 1728. — V ladji sta poleg imenovanihiapel še dva oltarja: umirajočega sv. Jožefa in umirajoče sv. Ane, katerih slike je na platno »slikal slovenjgraški slikar Janez Strauss. Na oltarju Žalostne matere lx>ŽTe se v stekleni krstiishaja iz voska vlita podoba sv. Janeza Nepo-muka, z ostanki tega svetnika. Svetnikove ostanUsta 1. 1736 dva usmiljena brata prinesla iz Prage.
Razpelo v križevi kapeli je umetnina »e. Kronika pripoveduje, da je ta križ ob neki jjovodnji prinesla Drava in ga ptiRušah vrgla na suho. Župnik pl. Lichten-heim ga je dal prenesti v cerkev. Sanja prižnica, — iz 1. 1724 — je dar limbuškega župnika Pavla Črnogoja. Ske na pročelju pevskega kora kažejo rešitev iz raznih nesreč na priprošnjo fte M. h., simbolične podobe ob stenah spominjajo na razne obletnice ruske ceilt
L. 1444 se  je prišel  ruški   Mariji  pA)nit  celo  cesar Friderik III.
Ne samo slavna božja pot, Ruäe 'bile nekoč tudi »učenosti zibela<. Na ruški gimnaziji so se v 17. stol. vzgajal in izobraževali sinovi najznamenitejših cesarskih in grofovskih rodbin. Rušk« gimnazija je predhodnica mariborske gimnazije. Ustanovil jo je Jurij Kozi« ruški rojak, najprej kaplan, pozneje župnik v Rušah, in sicer leta 1645; i*la je 6 razredov in je obstojala do leta 1760., ko so jezuiti ustanovili v Maifctu novo gimnazijo. Anton Krempl piše o ruški akademiji v svoji Zgodovini šterske zemlje: »Te šole so bile edine v celem Dolnjem Štajarju, so trajale 111 let« je bilo tam 641 grofovskih in baronskih ter 6462 meščanskih sinov podučenih«. J* pouk si je župnik Kozina privzel še dva gg. kaplana ali inštruktorja, za lAra je župnik Štefan Jamnik postavil posebno hišo, sedanjo kaplani jo. Leta je bilo vpisanih največ gojencev namreč 220 i. s. iz najrazličnejših deželi krajev: iz Dunaja, Češke, Dalmacije, Koroške, Solnograškega, Kranjskega, Bjle in Primorja. Med gojenci najdeš sinove raznih slavnih družin: Andrau, Mslterer, Barbo, Centi, Draskovič, Frangipani, Glaispach, Harrach, Herbersteit Inzaghi, Ladren, Moscen, Tattenbach, Windischgrätz i. t. d. Ruška akademij«'teje med svoje gojence: 2 kardinala, 2 nadškofa, 6 škofov, 18 opatov, 25 prosto''ces. namestnike, 2 dež. glavarja, 2 generala, 7 ces. svetnikov, mnogo učenjalj^ in umetnikov. Res slavna ustanova.
Ruše, — »mali Belgrad,« — so od »daj slovele po svojem zavedno narodnem mišljenju, radi česar je ob prev»'tt cela vrsta Rušanov bila zaprtih v graških ječah, z rajnim nadučiteljem iJjJpanom Josipom Lasbacherom na čelu. Današnje Ruše tvorijo industrijsko sÄe Dravske doline z veliko tovarno za dušik, s tovarno vžigalic, z lastno elef'arno, z lepo razvito lesno industrijo in trgovino. Vse kaže, da se bodo v tem^jledu Ruše razvijale še naprej. Ruše tvorijo tudi važno izhodišče pohorske 'J'^tike. V vasi se nahaja šestrazredna ljudska šola z dvema paralelkama, trgo*o in obrtno nadaljevalno šolo, žandar-merijska postaja, telegraf in telefon. ;.   | Matija Munda.
Pogled na Ruše, v ozadju pokopa liška podružnica križanega Zveli carja, nad njo Smolnik.
Na levi: Matija Wnrzer,
biseromašnik, dolgoletni    ruški župnik, soče Rušanov«   imenovan (t 1921).
Slap Šumik na Smolniku pri Rušah.
Na desni: Ruška koča na Pohorju (t250m).
Spodaj: Tovarna za dušik v Rušah.
Katarakti Lobnice na Pohorju.
309
Pogled na Ruše. Na levi: Dravska dolina z Rušami in Selnico.
Na desni: Ferdo Pšunder, duh. svetnik in sedanji ruški župnik, ki je zadnja leta prenovil vsa tamošnja cerkvena poslopja.
Veliki oltar v Rušah s čudodelnim
kipom Matere božje. Na levi: Ruški cerkveni pevski zbor. Spodaj: Tovarna za dušik v Rušah.
Jos. Lasbaher, nekdanji ruški nadučitelj in župan, ki si je pridobil  mnogo  zaslug za občino (t 1929).
310
Triumfalni nastop naše vojske
Ob priliki zamenjave starih srbskih polkovnih zastav z novimi jugoslovanskimi dne 6. t. m. se je vršila v Belgradu vojaška parada, kakršne naša država še ni videla in ki ostane gotovo v neizbrisnem spominu vsakemu, ki jo je imel priliko opazovati. Ravno tisto jutro tik pred parado so prispe e v Belgrad vesti o strašnem trža.škem procesu proti Slovencem, zato je vsak še s tem večjim navdušenjem in zaupanjem gledal in občudoval nepričakovano strumni nastop in nesluteno tehnično doijolnjenost naše obrambne sile^ Najprej so defilirala zastopstva vseh polkov s svojimi polkovnimi zastavami, njim je sledilo več pehotnih in konjeniških polkov v celoti, za temi najra» • ličnejši topničarski polki od brdskih in poljskih preko težkih in protiavijonskih do silnih 305 mm in tankov ter oklopnih avtomobilov, a zaključek parade so tvorile cele jate raznih avijonov. Da, naša vojska je, hvala Bogu, danes že pripravljena in ona bo tuđi znala čuvati pravice, ki gredo našemu narodu po božjih in človeških pravicah.
Najvišji vojni poveljnik opazuje na čelu armadnih komandantov parado.
Na desni: Odposlanstva polkov  z novimi  zastavami  v defileju.
Spodaj :  Kolesarski  bataljon v defileju.
Spodaj na desni: Mornarica, navdušeno aklamirana od nepreglednih mas.
Na desni: Godba konjenice kraljeve garde na čelu defilirajočih konjeniških polkov.
Spodaj na desni: Defile o^omnih 305 mm topov možnarjev na traktorjih.
Spodaj: Tanki, o katerih je doslej sploh malokdo vedel, da jili imamo.
311
Spodaj:
Revolucijonarno gibanje v Južni Ameriki
Južna Amerika obstoja sicer iz saniili republik, \endar pravega deinokratizma tam niso poznali nikoli, temveč najdemo skoraj v vseh državah nekako bolj ali manj prikrite diktature, katerim stoje na čelu razne osebnosti. Mnogo teh diktatur se je izmaličilo polagoma v velike korupcije, ki se pa rušijo zadnje čase ena za drugo. Najprej je počilo v Boliviji, tej je sledil Peru, sedaj je na vrsti Argenti-nija, obetajo se pa tudi državni prevrati v Braziliji, v Čile. na Kubi in v Para-guaju. Predsedniki republik so strmo- ' glavljeni in državna krmila prevzemajo generali. Spodnja slika nam kaže generala Uribura (X), ki je strmoglavil dosedanjega argentinskega predsednika Irigogoyeua.
Pogled na veliko slavnostno prireditev ob priliki 69. nemškega katoliškega shoda v Miinstru. Pred tamošnjim dvorcem se je vršila slovesna služba božja, ki jo je celebriral papežev delegat, nuncij Orsenigo ob prisotnosti desettisočglavih množic nemških katoličanov. Shod je obravnaval predvsem vprašanje vzgoje.
Na desni; Palača predsednika argentinske republike v Buenos Airesu, ki so jo nameravali revolucjjonarni vojaki naskočiti, kar je pa v zadnjem trenutku preprečil odstop predsednika.
Na levi:
Angleški  zunanji minister Hender-son na zasedanju D. N. Spodaj : Nova upravna palača   Vatikanske države   v   Rimu, kjer imajo streho vsi uradi in oblasti nove papeževe države.
Nova aborovalna dvorana Drnštva narodov v Ženevi. Tu je bilo 8. septembra otvorjeno 60. zasedanje Društva narodov ob navzxjcnosti 25 zunanjih ministrov vodilnih evropskih držav. Največje zanimanje je seveda vzbujala debata o Briandovem načrtu Panevrope, s katero upa francoski zunanji minister preprečiti bodočo vojno. Čeprav ta ideja še ni zmagala, vendar jo večina evropskih držav vsaj ne odklanja, toda do njenega uresničenja je pot Se dolga. Nekaj dni poprej se je vršilo tudi zasedanje zastopnikov evropskih narodnih manjšin, ki je pravilno poudarilo, da je Panevropa neizvedljiva brez rešitve perečega vprašanja narodnih manjšin, o čemer pa ravno najbolj prizadete države nočejo ničesar slišati, skrivajoč se za . • .        princip suverenosti držav. "
312
Proizvodi rastlinske hrane
Spodaj: Gnojilni poskus na bunovinskem travniku   v   Kostanjevici:
Neguojeiia parcela je dalu 3800 kg sena.
tvornice za dušik v Rušah
S()odaj: Gnojilni poskus na banovinskem travniku   v  Kostanjevici:
Z NPK gnojena parcela je dala 7950 kg sena.
Pogled na tvornico za dušičnatu gnojila v Rušah pri Mariboru, ^{wdaj:  Uspehi  gnojilnega  poskusa  z  Nitrofoskalom  (NPK)   v
Suhodoli pri Komendi.
Spodaj : Gnojilni  poskus  na ovsu z Nitrofoskalom (NPK) v Badljevini.
Spoduj : Pšenica pred žetvijo na suhem polju, gnojena z NPK.
Rastline so živa bitja iu zato rabijo lirano. Za hrano uporabljajo v prvi vrsti: vodo, OKÜikov dioksid, dušik, kisik in mineralne
snovi: kalij, fosforno kislino, apno, železo, magnezij itd. Rastline sprejeto hrano v obliki prvin v sebi predelajo v visoko organizirane organske snovi. Motor je solnčna svetloba in toplota. Zato lahko rečemo, da so rastline tvornice, ki lovijo solnčne žarke s pomočjo listnega zelenila ali klorofila in jih vežejo in preosnavljajo v organsko snov, ki služi človeku in živalim za hrano in za vse ostale potrebščine.
Priroda je bogata in neizčrpna. Tam, kjer ne pride človek in se ne okoristi s plodovi prirode, je vedno v dovoljni meri na razpolago vsega, kar je potrebno za življenje rastlinam in živalim. V pragozdovih in v onih predelih zemlje, kamor še človeška noga ni stopila, priroda bujno uspeva, je zelo bogata in razvita v svoji krasoti, človek, posebno kmetovalec,   odvzema vsako leto zemlji njeno plodovitost in moč.   Zato mora, ako jo hoče zadržoti v moči in plodnosti, vračati ono rudninsko hrano, ki jo z žetvami odpelje z njive: kalij, fosforno kislino, apno in dušik. Rudninska hrana se nahaja v prirodi v neizmernih množinah; treba jo je le iz onih mest, kjer se nahaja, vzeti in prepeljati na naše njive in travnike. To tudi umni kmetovalec dela s tem, da kupuje umetna gnojila iu jih razsipa na obdelano zemljo.
Od navedene rastlinske hrane je za rast rastlin od prvenstvene važnosti dušik. V zemlji ga je razmeroma malo. Zrak sestoji iz *li dušika, ki ga pa rastline ne morejo direktno uporabljati za hrano, izvzemši stročnice (lucerna detelja, fižol). Vse druge gospodarske rastline rabijo dušik, ki jim ga moramo dodati v obliki umetnega gnoja oz. hlevskega. Tudi stročnice so zelo hvaležne, ako se jim v rani mladosti da na razpolago dušik, t obliki apneuega dušika. Dušik je bistvena sestavna prvina beljakovin, ki jih rastlina ustvarja v svojem plodu in ki so človeku in živalim najvažnejša hrana. Brez dušika rastlina ne more ustvarjali beljakovin. Ena oblika dušika, ki se nahaja v velikih slojih v čilu, pride v promet pod imenom čilski soliter.
Dušik iz zraka se prideluje v tako zvanih tvornicah za dušik in veže s pomočjo karbida t tako zvani apneni dušik.
V naši državi leži v dravski dolini velika Tvornica za dnšik d. d. Ruše, ki je osnovana leta 1927. V tej tovarni se izdeluje apneni dušik in v novejšem času Nitrofoskal-Ruše, ki je mešano gnojilo, izdelano po patentiranem postopku in vsebuje vse hranljive snovi, ki jih naši gospodarski posevki rabijo, da rodijo obilen ia kakovosten plod. Nitrofoskal-Ruše vsebuje dušik, fosforno kislino, kalij in apno.
Slike, ki jih prinašamo na tem mestu, nam kažejo lepe uspehe z apnenim dušikom in Nitrofoskalom Ruše, ki so se izvršili letos v dravski banovini. Kapital, ki ga izda kmetovalec za nakup apneuega dušika in Nitrofoskala.Ruše se pri pravilnem obdelovanju zemlje obrestuje za 30 do 100 odstotkov. Vsak kmetovalec, ki enkrat pravilno uporablja to gnojilo, ga potem nobeno jesen oz. pomlad ne more več pogrešati. Za setev oziminih žit — pšenice, ječmena, rži — naj se apneni dušik in Nitrofoskal-Ruše raztrosi enakomerno po celi njivi in nato zaorje do 20 cm globoko. Zelo dobro je, ako se njiva pred oranjem in razsipanjem umetnega gnoja pobrana. Jesensko gnojenje oziminih žit in travnikov daje zemlji moč, da rodi bogato in kvalitetno zrno oz. seno.  Ing. Teržan,
Gnojilni poskus na koruzi na banovinskem posestvu v Kostanjevici. Negnojena parcela je vrgla 4200 kg, gnojena pa 5600 kg.
^alcrotlslC  JugoslOV.   iislcaime v Cfublfani  — Vonails posamcxnlO altk dovol/en le s prlvollcntcm uređatštva