Maribor. (SOletnica pridne služkinje.) Pri Žebotovih v Mariboru imajo služkinjo, ki je Iiedavno obhajala svoj 80. rojstni dan. To je Julka Žumer. Nad 40 let že služi zvesto pri tej hiši. Tako zveste in pr.i.dne služabnice, kakor je Žumrova Julka, jih je malo v sedanji dobi. Že od nekdaj združuje Julka pridnost, ,vestnost in poštenost z globoko vernostjo. Moli in delaj, je bilo Julk/ino glavno pravilo celo življenje. Dokler ji moči niso popustile, je bila Julčka vsako jutro ob petih že v baziliki Matere Milosti. Doma pa je bila pri vsakem delu pridna kot mravlja. Naša Julčka je bila nekaka druga mati številni deci pri hiši, kjer je nad 40 let vršila svojo službo. Otroci pa so jo tudi vzljubili kakor lastno mater. Z nekim posebnim ponosom gleda Julčka na svoje »cartle«: jurista Frančeka in Cirileka in vrtna.ja Joškota, ki so ji posebno zrastli na srce, Za otroke bi naša Juicka vse žrtvovala. Takih Julčk je dandanes pač zelo malo na sveiu. Naša jubilantka je rodom od Sv. Petra pri Mariboru, od koder je že v rani mladosti šla v mesto. Služb ni spreminjala, kakcr se to žal dogaja med služkinjnmi. Ostala je pri hiši in zato pa tudi sedaj, ko so ji moči popustile, uživa zaslužen pokoj. Naši dobrosrčni Julčki iskreno čestitamo k 801etni_i. Kotlje. Komaj sta pretekla dva meseca, odkar je ogenj uni.il domačijo kmetu p. d. Pavlu v Brdinjah in že je jsta nesreča zadela tudi njegovega saseda Florijana Kamnik, n. d. Zagernika v Brdinjah. Dne 14. febr_..;.., okoli 10. ure predpoldne se je od dimnika vnelo podstrešje hiše in ker je vlekel prc-cej močan veter, se je ogenj hitro razširil na celo poslopje. Pogorela je hiša in hlev ter uta za seno. Ljudem, ki so prihiteli na pornoč, se je posrečilo rešiti vsaj hišno opravo. Vuhred. Pokopali suio 29 let starega veleposestnika g. Karla Kovača. Že več let je bolehal na sušici. Večino lanskega lota je preživel v mariborski boliiišnici in pa v zdi\\\;l.šču za jetično na Galniku, dokler ga niio meseca novembra pripeljali domov, kjer ga je večkrat obi_kal slovenjgraški zdravnik g. dr. Radšel. Ob grobu so mu spregovonli: domači g. župnik, šolski upravitelj, narodni poslanec in zastopi-M. lovskega društva. Lovci so oddali . astni pozdrav s streii in z rogom, pevci domačega pevskega zbora so zapeli žalostinko. Xaj v miru zoCiva! Gornja Sv. Kungcta. Tukaj je izstopila iz katoliške cerkve gdč. ..ožefa Brus, posestniška liči na Plintovcu. Poročila se je s protestantom g. Leisom, posestniškim sinorn na Piintovcu. Sv. Jurij v SIov. goricah. Neopaženo kakor tat se je prikradla k nam na Vardo bela žena ter nam ugrabila v enem tednu kar dve priljubl.eui osebi. Prvi je bil 291etni mladenič Franc Fanedl. Takoj za njim pa se.je oglasila sinrt v občeznani Ježevi hiši, kjer jim je po- grabila 80 let starega, dobrega očeta Ignaca Jež. Rajni je bil veren, bogaboječ, pošten zakonski mož žene, s katero sta živela 54 let v srečnem zakonu. Bil je dober in skrben oče svojib. otrok, katere je vzgajal za dobro kršč. idejo. Dva njegova sinova sta bila cerkovnika župne cerkve, eden je pevec, isto sta bili dve hčerki. Ivljub nesiečam, ki so ga zadele, ko sta mu dva sina padla v vojni, eden umrl doma, je bil vedno šaljiv ter je prenašal vse bridkosti boguvdano. Njegov tedenski gost je bil »Slovenski gospodar« čez 30 let. Bodi mu zemljica lahka! Njegovim ostalim naše iskreno sožalje! PtnJ. K večnemu počitku smo spremili g. Franca Petroviča, posestnika iz Podvinec. Bii je pokojni po telesu in duši prava slovenska korenina; močnc vzrastel mož, po postavi največji v vasi. Zaradi njegove dobrote in sposobnosti ga je spoštoval vsak abčan. Vsakemu je rad poraagal, bodisi z besedo, bodisi z dejanjem, z vsakim je bil dober in ljubezmv. Občani so si ga izvolili tudi za župana in je več let vzorno vodil občino Podvhici. Mnogo je skrbel za svojo družino, kakor je bil on sam poln globoke vere, tako je vzgajal ves svoj dom. Svo.je lepo gospodarstvo je prav vz.rno vodil. Toda vihar podira tudi močne hraste: tako bolezen tudi močnemu Petroviču ni prizanesla, vrgla ga je na bolniško posteljo, in kmalu mu je nemila žena s svojo koščeno roko pretrgala nit življenja. Ogromna ude*ežba pri pogrebu je pričala, kako priljubljen je bil pok&jni Petrovič. Ob odprtem grobu se je od njega poslovil p. Konstantin, fantje iz Podvineo pa so mu zapeli žalostinko »Vigred se povrne«. Bodi Ti lahka naša zemlja! Ostalim naše iskreno sožalje! Pobrežje pri Ptuiu. Na Pepelnieo predpoldne je umrl v naši vasi zelo priljublj.n kmet Anton Pal, p. d. Hrešov stric. Hotel je iti v mesto po opravkih. pa mu je postalo slabo, pri.el je kašljati in zadet od srčne kapi je, položen v sveto olje, izdihnil svojo dušo v starosti 68 let. Pokopali so ga v petek ob 8. uri dopoldne.' Pri pogrebni maši je bila cerkev skoraj polna pogrebcev, kar je pi-čalo, da so ga vaščani zelo čislali kot pametnega krščanskega, mirnega moža, ki je imel za slehernega dobro besedo. Bodi mu ohranjen ča- sten spomin, domačim pa izrekamo tem potom naše iekreno sožalje! Sv. Miklavž pri Ormožu. Pretekli teden so nam naši lepo ubrani zvonovi naznanili žalostno vest, da je preminul Franc Mir, čevlj. mojster iz Ilovca. V najlepši mladeniški dobi je podlegel zavratni bolezni, katere kal si je prinesel od vojakov. Bil je mirnega, blagega značaja, priljubljen vsepovsod, zato čutimo bridko izgubo vsi, ki smo ga poznali. Pogreba so se razen znancev in prijateljev in številne množice udeležili tudi zastopniki obrtne zadruge, kateri so rajnemu na lep način izkazali zadnjo čast. Ob grobu so mu pevci pod vodstvom organista g. Bohanca zapeli pretresljivo »Nad zvezdami«, za kar jim iskrena hvala! Počivaj sladko, dragi France, naj Ti bo lahka zemljica domača. Ostalim naše sožalje! Boreci pri Lju.oiaeru. Tukaj je umrl po dolgi mučni bolezni, vdan v voljo božjo, dolgoletni naročnik »Slovenskega gospodarja«, posestnik in zidarski polir Franc Križan. Kako je bil rajni priljubljen pri svojih soobčanih in mnogoštevilnih znancih, se je pokazalo pri ve.i.astnem števi.u ljudi, ki so ga pospremlili na zadnji poti. Tebi, dragi Franc, želimo in v duhu prosimo Boga, naj ti bode zemljica lahka, Vsemogočni pa bogat plačnik! Iz zaprtega groba kličeš ženi, sinu in hčerkama: Ne jokajte! Vsak sveti križ nam govori, na sodni clan se bomo videli vsi! Eebelj na Pchcrja. Željno že pričakujemo vesele vigredi. Nemila zima se ne gane od nas. Snega je padlo v veliki množini tukaj na Pohorju. Sti.kajo nas Pohorce razne težave, zlasti pa gospodarska kriza, davki in bolezni, takozvana influenca, ki jih je že precej spravila pod grudo. Tudi rubeži gospodarskih reč: so na dnevnem redu. O denarju ni sluha. Les, drugi pridelk: ter živina nimajo prave vrednosti. Če bo dolgo trajala ta gospodarska bolezen, bodo slovenski Pohorci izginili kakor sneg na solucu. — Pretečeni predpust smo imeli samo en par svatov. Poroč;la se je vrla mladenka Potnik Terezija z mladeničem Selenko Alojzem. Dekleta cerkvenega pevskega zbora so ji zapele podoknico pod vodstvom g. organista Leva. Novoporočencema želimo obllo sreče in božjega blagoslova! Bog živi mladi par! Št. IIJ pri Velenju. Tuk. posestnik Martin Ježovnik je ponesrečil dne 31. jan. Dobil je hude opekline, katerim je čez 10 dni podlegel. Bil je rajni Ježovnik dobrega srca mož, ki je rad pomagal vsakemu, ki se je obrnil do njega, če je le bilo v njegovi moči. žal, da so se našli tudi ljudje, ki so včasi zlorabljaJi njegovo d.brotljivost. Pogreba dne 12. febr. se je udeležilo mnogo ljudi, ki so .očustvovali z rodbino rajnega. Zapušča vdovo in 5 otrok. Bodi mu Bog plačnik za vse, kar je storil dobrega v svojem življenju! — Dne 21. jan. sta obhajala tukaj zlato poroko zakonska Kuhar Ignac in Ana. Zlatoporočenca sta v spremstvu svojihi otrok in vnukov še krepko korakala v župnijsko cerkev, kjer se je izvršil zlatoporočni obred vpričo velike množice Ijudstva. Zlatoporočencema želimo, da bi ju Bog ohranil v zdravju in zadovoljnosti še dolgo let! — Letošnji pust nam je pobral dve nevesti. Andrejčevo Miciko so fantje na konjih spremil. z veliko slovesnostjo k poroki. Odšla je z ženinom v sosedni Št. Janž. Obilo sreče! Sv. Mihael prl Šoštanju. Letos imamo že 11 smrtnih slučajev, 7 domaeinov 4 tujci. Prvi po novem letu je umrl starček okrog 80 let Martin Bednjak. Dne 11. februarja je umrl daleč nakoli znani gaberški kovač, star 78 let, Miha Ravljen. Dne 5. februarja se je poročil Martin Golob, po domače Slepec, posestnik v Topolšiei, z Jožefo Stropnik v istem kraju. Dne 7. februarja se je poročil v cerkvi Sv. Martina v Velenju Janez Stropnik, po domače Grolh, posestnik v Št. Florijanu, in Vošnjak Ida iz ugledne hiše Berglesove iz Velenja. Mladima paroma želimo obilo sreče! Št. Janž pri Velenju. Veselje in žalost smo doživeli v letošnjem predpustu: dve porokl in en pogreb. Poroeila sta se Ruprecht MiAa in Glušič Marija ter Felicijan Vinko in Jusko Marija. Obema paroma želimo obilo sreče v novem stanu. Pustni pondeljek je umrla v 16. letu življenja pridna Marijina družbenka Žerjav Jožefa, po domače Lahova v Pirešici. Čeprav popolna sirota, je imela tako svečan pogreb, kakor le malokdo. Od h:še žalosti se je razvil dolg sprevod, ki ga je vodil duhovni voditelj. Na čelu sprevoda je šla Marijina družba z gorečimi svečami, glasno moleč za pokojno sosestro. Pri cerkvi so se pridružili še možje, ki so bili pri velikonočnem nauku, tako da je bila cerkev polna. Pri bJši je spregovorila v imenu družbe rajnki sosestri zadnje slovo Marija Tržan, ob grobu pa je g. župnik v krepkih besedah slavil srečno smrt Marijinega otroka, na kar so cerkvene pevke in Marijine družbenke zapele žalostinko v slovo. Spavaj mirno, ljuba Pepca, in veseli se v nebesih; pa prosi za nas, da prddemo za Teboj, ker tudi mi hočemo pod Marijinim varstvom tako srečno umreti, kakor Ti. Tudi za nas vse velja: kakoršno življenje., takšna je Bmrt, takšen pogreb. Zato vsa pridna dekleta pod okrilje Marije in njene družbe ali dekliSkega krožka. Šmarja pri Jelšah, V nedeljo dne 4. marca, priredi tuk. Sadjarska in vrtnaj_ka podružnica predavanje v Katoliškem domu ob 9. uri. Predavalo se bo o obrezovanju mladega in o pravilnem snaženju starejšega sadnega drevja. Predavatelj pride iz Šoštanja. Popoldne ob dveh bo pa predsednik tuk. sadjarske podružnice praktično razkazoval to delo v sadonosniku sadjarja Mihaela Bač pri Sv. Miklavžu. Zadnjič sta nam strokovn. učitelj g. Vardjan ln g. inžener Teržan prav lepo razložila in nas poučila, kako moramo pravilno saditi _n gnojiti sadno drevje. Ne smemo pa obtičati v sredi pota, če rer, hočemo kaj doseč.. s svojim prizadevanjem. Ni namreč dovolj če znamo drevo pravilno saditi, treba ga je tudi napo-ej vzgajati. To je ravno tako, kakor če bi svojega malega otrooička naučili hoditi, pa bl ga potem pustili samega, češ, naj hodi, kjer hoče, in naj dela, kar se mu zdi. Lahko si že eami mislimo, kakšen bo tak otrok že v mladosti in kako bo še le z njim v poznejših letih. Zat. ste vabljeni vsi sadjarji, ki ee zanimate za to koristno in prepotrebno gospodarsko panogo. Prepričan sem, da kdor se za t-tvar zanima, bo lahko slišal veliko dobrega in zelo potrebnega za napredno sadjarstvo. Prevorja. V naši župni cerkvi smo obhajali redko slavnost. Posestnik Martjn Lab. iz Dobja je slavil s svojo ženo Marijo roj. Vrečko, v prisotnosti svojih še&tih otrok, številnih vnu kov in sorodnikov, biserno poroko. G. arhidijakon Franc Tovornik iz Konjic je ob aaistenci domačega g. župnika. g. župnika iz Zagorja in g. -kaplana a_ Št. Vida pri Planini, izvršil ta lepi cerkveni obred. Imel je tudi prav lep govor o zakonu in njega pomenu ter stavil obenem oba starčka-slavljenca novi generacigi za vzgleid. Med sv. mašo, ki jo je slulil g. arhidijakon, sta oba biserna zakonca prejela z njunimi svaki vred sv. obhajilo. Bilo je ganljivo gledati vso dolgo vTst. otrok in vnukov, ko so pristopali k obhajilni mizi. Slavljenec Martin Lah se je roddl 20. oktobra 1851 v Dobju, a njegova žena Marija dne 26. junija 1853 v znani hiši rodbine Vrečkove v Zegru. Kakor pred 60 leti, sta tudi to gostijo obhajala na Vrečkovem domu. Oba sta v svojem srečnem zakonu preživela težke dn., njuna 601etna zakon.ka pot je bila posuta s hudim trpljenjem. Toda obupala in omahovala nista. Znova in znova sta se satekla v molitvi k Njemu in ga prosila pomoči. Z božjo porno.jo sta srečno prebrodila velike zapreke in skrbi. Vse svoje otroke sta vzgojila v strogo katoliškem duhu dn jih tudi dobro oskrbela, tako da sedaj na večer svojega življenja i lepim zadoščenjem gledata nazaj na svoja mlada leta. Bog jima še daj mnogo srečnih uric! Zdole-Kozje. Raznihi novic je v našem kraju dosti, katere bi z veseljem Htali naročniki, ki jih je precej in ee upa, da bi Se jih bilo jrft-. »Slovenskega gospodarja« bJ pač moral imeti naročenega vsak zaveden slovenski ko- spodar in kmet. Med tuk. naročniki se je sprožila misel, naj bi nastopili mladi dopisniki in poročevalci. K.iza, ki vlada po svetu, tudi nas davi, najbolj pa kmečki in obrtni stan. Zima in sneg sta nam hudo nagajala. Primanjkuje nam stelje in drv. Vsled silno ledene poti se je pripetilo mnogo nesreč. Minuli teden si je zlomila nogo krava gospe Sotošek v Kozjem na mostu, da so jo morali na mestu zaklati. V kozjanski župniji so bili sedanji predpust 4 oklici in 3 poroke. Vpregla sta se v zakonski jarem zelo spoštovani mladenič Valenčak Janez v Belem štev. 39, ki je prevzel veliko posestvo in pripeljal na svoj dom za gospodinjo pridno mladenko Grzina Marijo, hčer uglednega kmeta in cerkvenega ključarja iz Zdol. Stric ji je duhovnik pri oo. trapist.h v Rajhenburgu. Pred tednom se je poročila njena sestrična Krofl Frančiška z Uršičem iz Št. Petra pod Sv. gorami. Zapustil je svojo hišo in župnijo ter se pres_l.iil v Kozje v Podrebeir. Kozjanski dzdelovalec soda vode in malinovca Maček Alojiz si je priskrbel svojo družico, sedanjo gosti.ničarko pri g. Gučeku v Kozjeoi. Vsem, ki so se vpregli v zakonski jarem, želimo veliko sreče in božjega blagoslova! Pišeceob Gabrnicl. Zelo veliko je raznih pišečkih skrbi. Za zakonsko življenje se jili je v letošnjem predpustu precejšnje števa.o na tih.em pripiravljalo, a zgodilo se je tako, da je bilo od vseh komaj polovico izvoljenih. Nič zato, saj do prihodnjega pusta ni več ko eno leto. Tudi. naš Fricl se je mislil spraviti pod zakonski jarem, pa mu je izvoljena samica v ziadnjem času odpovedala. Hudo se je nato naš ljubi Fricl razjezil, pravočasno pa se je tudi potolažil. Drugega posebno novega nimamo zaenkrat nič. Delo v vinogradil. se je že začelo in poteka brez vsega vriska, ker smo vino že skoraj vse spili ali pa prodali, a ob vodi, čeprav je izvrstna, nobenemu do vaiiskanja ni. Še to povemo cenjenim bralcem »Slov. gospodarja«, da so naše Pišece na pol letoviščarski kraj, primeren tudi za srednjo turistiko. Komur je za lazenje jk> nizkih in visokih, ozkih in širokih bregovih, naj jo ubere k nam. Za tujce so sobe, jedača, pijaea vsak čas dobiti, a samo denarja se ne more nikjer posodiiti, naj ga prinese seboj! Pišece. 0 predpust, ti čas presneti, da bi več ne prišel v drugo! Marsikdo je tako zatarnal in tudi našemu Friclnu je ušel ta topli vzdih, ko je na pu&tni torek ob 23. uri udaril zvon farne cerkve in oznanil, da se ob polnoči začne sveti postni čas. Pa je Fricl preglasno vzdihnil in bi jo akoraj od boljše polovice skupil. Toda hiti-o se je odrezal: »Ni zame čas presneti predpust, ampak za one reveže in reve, ki so sa ženili in možile, pa se ni eno dn ne drugo zgodilo. Kaj bo, če se bo kje pojavil slamnati možek in bodo gospod pepelili jutri — na pepelnico: Ni si ga dobila, pa ga ne boš?I Dobro srce ima namreč naš Frricl in njegova boljša polovica ga prav dobro razume. Toda letos je menda Fricl zastonj vzdihoval, kajti s slainnatim možekom in pepeljenjem na pepelnico je bilo vse v redu. Saj pa smo tudi vse kandidate in kandldatke za zakonsbi stan spravili pod streho, ne s_n_o pod kap ali pod ma^elo. Od Božiča do posta smo poročili 10 parov doma, a nekaj je bilo še drugje poročenih. Važno je tudi to, da ljudje razumejo čaa in se ženijo in možijo le taki, ki imajo' dom in toliko premoženja, da se bo dalo živeti njim _n tudl onim, ki 5e morda pridejo. Povdariti pamoramože, da se je tekom enega leta poročilo devet članic Manijine družbe. Pridne in vestne so bile hčere Marijine in zato upamo, da bodo tudi dobre in skrbne žene, matere in gospodinje. In tako so iz virst Marijine družbe stopila pred oltar, Gospodov sledeča dekleta: Šušteni.č Neža a Sužin Ivanom, Travnikar Alojzija s Kržaq Antonom, Cvetko Terezija s Podgoršek Iva-. nom, Živič Marija z Zakošek Ludvikom, Šulc; Ana s Simonišek Alojzijem, Grmovšek Ana z Bertole Ivanom, Ravnikar Marija s Koprivc Mihaelom, Vračun Terezija s Simonišek Ja-: kobom in Petančič Marija s Crnelč Mihaeloiru Slednja sta d^.rovala za novo maribarsko bcn goslovje 100 Din, za kar jima bodi na tem mestu izrečena najlepša zahvala. Marija je gornje neveste vodila do sedaj in upamo, da jili bo tudi naprej, če le one s svojimi možf ne bodo pozabile na svojo nebeško Mater. Je, namreč vsak sam svoje sreče kovač. Mladim novoporočencem pa želimo vso srečo in blago-: slov na pot v novo življenje. Bog jih živi! Artiče pri Brežicah. Žalostno so v nedeljo dne 18. februarja zadoneli farni zvonovi, ko je nemila smrt stegnila svojo koščeno roko ter presekala kar dvema gospodarjema nit življenja. Umrla sta Anton Novak v najlepši moški dobi 43 l&t in Janez Sotelšek, posestnik iz Obreža, po kratki mučni bolezni v starosti 64 let. Bil je priljubljen ter skrben gospodar, blag mož svoji ženi in dofoar oče svojim otro-i kom. Pogreb se je vršil ob obilni udeležbi občinstva. Pri odprtem grobu mu je zapel novi cerkveni pevski zbor pod vodstvom or-* ganista g. Vanovšeka ganljivo žalostinko. Ze-: lo težko je bilo slovo, ko so se poslavljali otro-< ci od svojega Ijubega očeta. Tolaži nas zavest, da vidimo zopet se nad zvezdami. Vsern prizadetiim obeh umrlih naše iskreno so-žalje! Sv. Jedert nad Laškim. Štirikrat se je tu y kratkih presledkih oglasila bela žena. Naj-: prej je vzela 411etnega rudarja Ivana Zemeta. ki ai je pravkar uredil stanovanje v prej za-: puščeni golški mežnariji. Opravljal je naro. reč tudi cerkveniško službo ter bil veščak y urinem mehanizmu in zvonovnem prRrkavanju. Velikega pogreba so se udeležili tudi to. variši rudarji im vodstvo hudojamskega pre-: mogovnika. Za njim žaluijejo žena in otrok, brat in sestra uditeljica. Nekaj dni potem se; je preselil v večnost 701etni Franc Lovrinc, p.: d. Žnidar, mož velike vere in Jobove potrpžlji. vosti v bolezni, ki ga je spremljala ekoro vse življenje. Nato je segla smrt zopet v Golc* ter povabila s seboj 75 let staro vzorno mater B. Napret, bogoljubno ženo, dobrotnico revežev; in V6eh, kateri ao se oglašali v Golškovi hiši. Nato pa je stegnlla smrt še enkrat roko ter rešila trpljenja Barbarinega brata 731etnega' Franca Grešaka, p. d. Zdovca, ki ga je že pral petimi leti ohromila kap, da ni mogel več go-; voritk Osem l.t je opravljal cerkveno ključarstvo golSke podružnice ter v tovarištvu s svojim svakom, možem BaLrbare, oskrb&l sv< Magdaleni lepa rvonova, težja od prejšnjih", v vojski rekviriranih. Vai. Stirje umrli eo s$ krščansko pripravili na lofiitev od tega sveta. Ljubezen velike množice jih je spremila na zadnji poti. »Slo-venski goepodar« je bil In je stalen gost v njihovih hiižah dolgo v_sto let, zato jim kliče: Odgočijte si pri nebejkem Goh sppdarjul Iz Šaleške doline. Brezposelni pripovedujejo O zanimiivem prizoru, ki so ga slišali in videli pred neko mesarijo v Šalešlri dolini. Naj ga Objavimo. Domačin: To morajo biti mariboreki mesarji pravd reveži! — Tujec: Zakaj? — Domačin: Bral sem v tržnem poročilu, da plaj-ujeijo Mar_borča_u za volovako meso prve vrpte po 10 do 12 Din kg. — Tujec: No in . . .? f~- Domačin: Kaj ne veste, da plačujemo tukaj sa najslabše goveje meso 10 Din za kg? Povrb. se takšno meso težko dobi, zakaj v Šaleški do.ini imajo tudi stare krave prvovrstno tneso in naši mesarji slabe živine splob ne itupujejo. ¦— Tujec: Morebiti pa kmetje tukaj idržijo živino zelo drago? — Domačin: Še po 3 Din vam ne plača nikdo najboljših volov, v Mariboru so vsaj po 3.50 in 3.75 Din 1 kg. — iTujec: Takoj otvorim mesarsko obrt v Šaleški ;<_olini. — Domačin: Po čem boste pa prodajali ipraana goveja čreva? — Tujec: Dam vam jih zastonj. — Domačin: Ne maram za nje. Nisem :taJk umazanec, ampak plačam našim mesarjem rajše po 1 Din za 1 meter. — Tujec: Ce ste tukaj tako nobel, otvoril bom dve mesariji. Jutri začnem. Iz zagrebške torbe. Res velika je ta torfoa, zato se tudi vedno lahko kaj iz nje iztrese. Saj kakor pravijo nekaterim ta vsebina ugaja, čeprav ni vselej vzpo-dbudna. Pa tudi danes ni vse v vzpodbudo! Staviskega povsod imenujejo, pa tudf v Zagrebu nismo brez njega. Kar dva »bratca« ima tukaj, ki sta si prilastila malo preveč besede pri pobiranju mestnega davka. Nista bila ravno najvažnejša gospoda na davkariji, pa sta si znala potrebno oblast sama priskrbeti. Kar tako po domače sta si paklicala davkoplačevalce in se pogovorila z njimi: Če plačaš takoj, se ti davek zniža. Tako so se davki zniževali, a njuni dohodki so rastli. Zato »ta se lahko vozila z avtomobilom prav na mehkem, sedaj pa sedita na trdem v luknji. Njuni imeni se sedaj nič kaj s častjo ne imenujeta. — Gledališče «in radio sta se sprla. Za sedem jurčkov sta se. Radio pravi, j_a je za gledališče dosti velika reklama, če se prenašaijo igre isz gledališča, a gledališče trdi, da to ne gre. Pa res ni šlo; ker so v gledališču ugotovili, da bo treba opustiti 190 igralcev, če bo tako malo gledalcev. Zato je kar spodobno, 'da tudi židje, lastniki radija, primerno plačajo. Sedaj pravijo, da so se pogovorili. Jaz tudi pravim: naj le plačajo židje, saj imajo odkod. ,Tudi to povedo, da se bo pojačila zagrebška radio-postaja, in sicer bo pajačena na 5 kw, bo torej sedemkrat močnejša kot je zdaj. Ljubljanske pa še ne bo dosegla. — Zanimivo je tudi, kaj se časnikarju lahko pripeti, seveda se to ne more zgoditi našemu poročevalcu. »Jutarnji list« (zagrebški dnevnik) je teden prej poročal »o sijajno uspeli prired.tvi«, kot je bila. Vse natanko je povedal, kot se je zgodilo. Tako dobro pa je pogodil zato, ker je kar iz .programa prepisal (na datum pa je pozabil pogledati), pohvalil pa je tudi, ker grajati je nerprimerno, elovek se namreč lahko zameri. iVse je bilo prav, samo teden prezgodaj! To _>avem zato, da boste vedeli, koliko smete verijeti »naprednim«, kadar poročajo o naših rečeh, za katere bi raje vedeli, da jih ne bi bilo. = Družba sv. Mohorja kliče, da se priglasite. ¦'Spominjam ipri tej priliki na podobno družbo pri Hrvatih. Niso nam Slovencem kos. Točnih podatkov nisem mogel dobiti. Toliko je povedano, da se je koledarja natisnilo 40.000. Po svoti prejete članarine pa sledi, da je rednih odjemalcev nekaj čez 30.000. Rednih knjig dobijo člani devet, plačajo pa zanje po 40 Din. — Zidje so v skrbeh. Boje se, da bo padlo tudi tukaj po njihovih glavah. Ilitler prav zaradi tega tukaj pasebno ugaja, ker je židom posve- til, pa bi bilo jako vstreženo, če bi se tudi tu malo zaropotalo. Takole po nekaterih listib se včasih kdo kaj oglasi: »Senzacija« se imenuje neki zagrebški tednik, ki od židov malo pohvalnega pove. Njim se seveda to ne dopade. zato so pa presodili: klin s klinom. Izdali so tednik »Odpor«, kjer razlagajo, da je sploh slovanska natura plemenita in strpljiva, da bi bilo torej prav grdo, če bi ne bili »gostoljubni« Abrahovim potomcem. Rasizem, pravijo, je grda stvar. Židje ao pa sploh jako koristni ljudje. Tako skušajo dopovedati, da se jim ne bi nič kaj dopadlo, če bi mo-rali »romati« v svoje »sveto mesto« iz naše »blagoslovljene« zemlje. — V nedeljo se ponavlja v Jeronimski dvorani narodna igra »Miklova Zala«. Tudi hrvaško občinstvo se za to našo priljubljeno igro zanima in se obeta posebno lepa udeležba. Ko je bila prvič igrana, je tudi »Jutarnji list« prinesel jako pobvalno kritiko.