SVOBODNA SLOVENIIA LETO (ANO) LXVI (60) • STEV. (N°) 49-50 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 13 de diciembre - 13. decembra 2007 PREDLOGI ZA SLOVENCE V ARGENTINI EU opozarja Hrvaško ©KOF DR. PETER STUMPF- Olb ol^^skfa sk'ofa P'e^^ia Ši^^^^^a s^(0 g(a p^!^^^!^^., n^^ v n^k^^^^iih t^^k^h p'^'ßds'ta^^ t^^^ prakti^^e nasvete glede našega dr^žbe^ega življenja. Že po povratku nam je iz Maribora poslal sledeče besedilo: Spoštovani gospod urednik, mislim, da sem svoje misli strnil v naslednje točke: 1) Molite za nove duhovne poklice iz vaših skupnosti. Sami ste mi zagotovili, da duhovnik pomeni življenjski princip vašega obstoja. V Slovenski škofovski konferenci že dlje časa razmišljamo o problematiki pomanjkanja slovenskih duhovnikov med vami in iščemo ustrezne rešitve. Hkrati pa smo hvaležni vsem duhovnikom, ki pod vodstvom gospoda delegata msgr. dr. Jureta Rodeta skrbijo za vaše duhovno življenje. Dobro bi bilo vabiti tudi druge slovenske duhovnike, ki delajo po argentinskih župnijah in skupnostih, da bi občasno priskočili na pomoč. 2) Pri vzgoji mladih si prizadevajte, da bodo v verski rasti zoreli s pomočjo obhajanja zakramentov. Zelo pomembno je, da so kulturno in volontersko aktivni, vendar pa morajo navdihe za svoje življenje in delovanje črpati pri nedeljski sveti maši in mesečni spovedi. 3) Nikakor ne dopustite, da bi prenehalo izhajanje vaših slovenskih listov (Svobodna Slovenija, Duhovno življenje in drugih). Izdajanje vaše periodike nima samo informativnega pomena, temveč vas tudi povezuje, duhovno bogati, utrjuje v slovenstvu, poglablja vero in nenazadnje sooča tudi s problematiko matične domovine. Zaradi družbenih trendov ni vedno mogoče pričakovati učinkovite finančne pomoči pri vašem publicističnem delovanju s strani Slovenije. Zato bi bilo dobro, če bi rojaki, ki ste si s pridnostjo ustvarili lastna podjetja, vsaj del davka namenili za tovrstno dejavnost. 4) Zaradi integracijskih procesov bo potrebno razmisliti tudi možnosti delovanja državno priznane dvojezične šole, kjer bi poleg španskega jezika, slovenski jezik bil kot obvezen. Zdi se, da bi ta šola lahko delovala v dveh stopnjah: osnovni in srednji (gimnazija). Vsekakor pa tam, kjer je to možno negujte sobotne Slovenske šole, ki so neprecenljiv zaklad vere in slovenstva med vami. Že četrta generacija, ki govori lep slovenski jezik, pomeni sad vzgojnih prizadevanj Slovenskih šol. 5) Ohranite pričevanje zastonjske dejavnosti, ki jo opravljate v Slovenskih šolah in v ostalih društvih. Ob srečanju z društvi, še posebej z Zvezo žena in mater ter učiteljicami slovenskih šol sem odkril veličino evangeljskega darovanja za brate in sestre v potrebi in služenju malim. Vaša zastonjska dejavnost je eden od ,,argentin-skih čudežev". 6) Dobro bi bilo, da bi nekdo od vas zasedel mesto v argentinskem državnem parlamentu. To bi pomenilo priznanje vašim versko-kulturnim prizadevanjem, hkrati pa bi ojačalo vaš glas v celotni argentinski družbi. Glede vašega narodnostnega položaja v družbi ter delovanja bo potrebno marsikaj še zakonsko doreči. ■^P^^er ^^umpf mariborski pomožni škof Zunanji ministri Evropske unije so pretekli ponedeljek, 10. decembra pozvali Hrvaško, naj „ne uveljavi nobenega vidika zaščitne ekološko-ribolovne cone ERC za države članice EU, dokler ni dosežen skupen dogovor v duhu EU". Stališča Slovenije, Italije pa tudi posameznih predstavnikov EU so tako „potrjena" tudi na tej ravni, je ob tem dejal vodja slovenske diplomacije Dimitrij Rupel. „Če ne bo prišlo do popravila hrvaških sklepov, bi to resno otežilo odnose med Hrvaško in EU," je opozoril. Zunanji ministri EU so tako v sklepih o širitveni politiki EU potrdili, da bi bila uveljavitev ERC za države EU, napovedana z novim letom, v nasprotju z dogovorom Italije, Slovenije in Hrvaške ter sklepi Evropskega sklepa iz junija 2004, je razložil Rupel. „Potrebno je izpolniti, kar je Hrvaška obljubila. Cone ni mogoče uvesti brez dogovora s sosednjimi državami, predvsem Slovenijo in Italijo," je poudaril. Če se to ne bo zgodilo, ima Slovenija „pripravljene neke scenarije", je povedal minister. ,,Eden od njih predpostavlja to, da bi blokirali nekatera poglavja, povezana s problematiko meje, ribolovnimi vprašanji, torej vprašanji, ki so na takšen ali drugačen način povezana s problemi, ki bi nastali zaradi hrvaške odločitve," je pojasnil. Tako bi lahko Slovenija blokirala pet ali šest poglavij, je dodal. Minister sicer ne izključuje niti „kakšnih bolj radikalnih sklepov", čeprav nima „nobenega takšnega sklepa v rokavu". ,,Le opozarjam, da je v slovenski javnosti in parlamentu veliko ljudi, ki so razpoloženi še bolj kritično. Vlada želi ohraniti neko ravnotežje," je pojasnil. ,,Vlada ni preklicala svojega v temelju pozitivnega stališča do Hrvaške," je zatrdil in dodal, da si Slovenija vseskozi prizadeva za napredek Hrvaške na poti v EU. ,,Ta težava, ki je nastala, je en relativno lahko odstranljiv kamen spotike," je menil minister. ,,To se da hitro rešiti," je poudaril. In sedanji sklepi so ,,res poziv Hrvaški, da stori, kar je treba storiti, najhitreje, v najkrajšem času", je pozval. Minister Dimitrij Rupel „Slovenija se bo držala tega, kar je zagovarjala v EU" in kar je svet ministrov danes v Bruslju tudi potrdil, je še poudaril minister. Zunanji ministri so sicer danes v sklepih o širitveni strategiji EU v glavnem potrdili širitvena poročila, ki jih je v začetku novembra predstavila Evropska komisija. „Potrdili smo dosedanje obveze in obljube," je povedal Rupel. Ministri so med drugim pozdravili namero komisije, da v začetku prihodnjega leta pripravi sporočilo o širitveni. Vizumska politika Za vse države članice schengenskega območja velja enotna vizumska politika. To pomeni, da lahko državljan tretje države z vizumom, ki ga izda ena članica schengna, potuje tudi v druge schengenske države. Države članice schengna morajo namreč uporabljati enoten obrazec vizumov in enotno listo tretjih držav, katerih državljani potrebujejo vizum, usklajen pa je tudi postopek izdaje vizumov. Če torej državljan tretje države za vstop v schengenski prostor potrebuje vizum, mora zanj načeloma zaprositi na veleposlaništvu oz. konzulatu tiste države, ki jo namerava obiskati. Če namerava obiskati več držav, potem mora za schengenski vizum zaprositi na diplomatskem predstavništvu tiste države, ki bo njegova glavna destinacija. Lahko pa za vizum zaprosi tudi na veleposlaništvu oz. konzulatu tiste države, ki bo njegova prva točka vstopa v schengensko območje. Tako mora recimo državljan Srbije, ki potuje z avtomobilom prek Slovenije v Avstrijo, zaprositi za schengenski vizum na avstrijskem veleposlaništvu. Če pa bo nadaljeval pot še npr. v Nemčijo in druge države, lahko zaprosi za schengenski vizum tudi na slovenskem konzulatu, glede na to, da bo Slovenija njegova prva točka vstopa. Izdaja vizumov tako ni več samo v pristojnosti posamične države, saj so vse baze držav članic schengna s podatki o vizumih povezane v eno bazo, schengenski informacijski sistem (SIS). Ko bo posameznik prišel na veleposlaništvo neke schengenske države v tretji državi in bo dal vlogo za vizum, se bodo njegovi podatki preverjali v skupnem sistemu. Njegova vloga za vizum in morebitna zavrnitev bo tako zabeležena v SIS. In če bo šla nato ista oseba na slovensko veleposlaništvo v tej državi, bo uradnik ugotovil, da je ista oseba že vložila vlogo v Nemčiji in da je bila zavrnjena zaradi določenega razloga. Kot poudarjajo na notranjem ministrstvu to v bistvu pomeni, da bo za ,,poštene ljudi" zadeva olajšana, za tiste, ki pa nekatere postopke zlorabljajo ali jih skušajo zlorabljati, bo pa zadeva veliko težja. Ob odobrenem vizumu lahko državljan tretje države kjerkoli na schengenskem območju biva do 90 dni. Vizumu je sicer enakovredno tudi dovoljenje za daljše prebivanje, vendar pa to velja samo za državo, ki je dovoljenje izdala. Državljan tretje države se na podlagi tega dovoljenja v drugih državah schengna lahko zadržuje 90 dni, vendar pod pogojem, da ni na seznamu oseb, ki jim je prepovedan vstop v državo potovanja. Lahko bodo namreč na nacionalnem seznamu ,,nezaželenih" oseb in jim bo tudi zato lahko zavrnjen vstop. Zato se morajo ti državljani tretjih držav ob vstopu v državo prijaviti pri nacionalnih oblasteh. Za nacionalno bazo ukrepov proti določenim osebam namreč ni nujno, da velja tudi za ostale države schengenskega območja. S slovenskim vstopom v schengen 21. decembra pa bo nekaj posebnosti za državljane tretjih držav, ki so v Sloveniji na podlagi slovenskega nacionalnega vizuma, četudi bodo njihovi vizumi veljavni še po tem datumu. Na podlagi slovenskega nacionalnega vizuma namreč ne bodo mogli kar avtomatično potovati v ostale schengenske države, ampak bodo to lahko storili šele, ko bodo prejeli vizum, na katerem bo jasno navedeno, da velja tudi za ostale schengenske države. Z izdajo tovrstnih vizumov bodo slovenska diplomatsko-konzularna predstavništva v tujini sicer lahko pričela šele po slovenskem vstopu v schengen, pojasnjujejo na zunanjem ministrstvu. Premik na levici: stranka AS + Zares Predsednik stranke Aktivna Slovenija (AS) Franci Kek in predsednik stranke Zares Gregor Golobič sta ta ponedeljek podpisala sporazum o pripojitvi AS k Zares. Ta zadnja je odcepitev Liberalne demokracije, ki je načelovala vladi v obdobju 2000/2004, pa se v novem obdobju razkosala. Po Kekovih besedah AS s pripojitvijo pridobiva parlamentarno dimenzijo, s katero bo lažje uveljavljala svoj glas. Po besedah Golobiča je bila pripojitev nekako naravna, saj sta stranki programsko precej sorodni. Podpisani sporazum določa, da s podpisom predsednikov obeh strank Zares postane pravna naslednica AS, kar pomeni, da prevzame njeno ime, znak, premoženje in članstvo. Zares se obvezuje, da bo po uveljavitvi ^sporazuma izpeljala postopek volitev podpredsednika stranke. Članstvo bo glasovalo o kandidatu, ki ga določi svet AS - ta je kot svojega kandidata na sobotnem kongresu določil Keka. Prav tako sporazum Zares obvezuje, da bo na kandidatno listo za volitve članov sveta stranke uvrstil pet kandidatov oziroma kandidatk, ki jih bo določil svet AS, v postopek zaključitve pokrajinskih in občinskih odborov pa bodo enakopravno vključili člane AS. BERI_ KO JE GENERAL MAJSTER REŠIL SEVERNO MEJO....... V BALANTIČEVI ŠOLI SO ZAKLJUČILI POUK....... MENDOŠČANI 2 SO PELI V NEUQUENU ...............3 RECEPT ZA POTICO, 3 SLOVENSKO IN ŠPANSKO........4/5 VELIKI MOŽJE Rudolf Maister, slovenski general in pesnik IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI TONE MIZERIT Ob koncu prve svetovne vojne so si morali Slovenci sami utirati pot, saj niso bile potegnjene jasne meje med državami. General Rudolf Maister je bil tisti, ki je branil slovensko severno mejo in tako odigral pomembno vlogo pri oblikovanju Slovenije, ki bi bila še manjša, če ne bi bilo po njegovi zaslugi. Za Slovence je Maister pomemben predvsem kot največji borec za slovensko severno mejo in Štajersko. Po razpadu Avstro-Ogrske sta si namreč slovensko Štajersko in Koroško lastili dve državi: nemška Avstrija in Država Slovencev, Hrvatov in Srbov. Ključni dogodki so potekali 1. novembra 1918, ko je, takrat še major, Maister na sestanku višjih častnikov (pretežno slovenskega) 26. strelskega polka v Mariboru prevzel poveljstvo od proavstrijskega mestnega poveljnika polkovnika Antona Holika ter razglasil spodnjo Štajersko za slovensko ozemlje. ŽIVLJENJEPIS General Rudolf Maister se je rodil 29. marca 1874 v Kamniku, umrl je na Uncu pri Rakeku 26. julija 1934. Po končanem 6. razredu gimnazije v Ljubljani je vstopil v dvoletno domobransko kadetnico na Dunaju. Kot častnik pripravnik je služboval najprej v Celovcu, nato v Ljubljani. Leta 1895 je postal poročnik in obiskoval ter končal več šol za častnike. Po demonstracijah septembra 1908 v Ljubljani ga je armada kazensko premestila v Przemyšl v Galiciji, kjer je napredoval v stotnika in postal poveljnik podčastniške šole. Leta 1905 se je poročil z Marijo Stergarjevo, hčerko znanega slovenskega zdravnika. Po hudi bolezni so Maistra premestili v črno vojsko v Celju; po začetku 1. svetovne vojne pa v Maribor, kjer je kot major postal poveljnik okrožnega poveljstva črne vojske, ena od štirih različnih oboroženih sil Avstro-Ogrske. OBRAMBA SEVERNE MEJE Ob razpadu Avstro-Ogrske leta 1918 je ostalo odprto vprašanje severne meje na Štajerskem. Tako Slovenci kot Nemci so bili prepričani, da bo ta meja zanje ugodna. V težkih razmerah, za Slovence so Majiborčani 26. septembra 1918 ustanovili Narodni svet za Štajersko, kjer je sodeloval major Rudolf Maister. Svet je postal nosilec mnogih odločitev, ki so odločilno vplivale na poznejšo osvoboditev Maribora in severne meje. 30. oktobra 1918 se je v Mariboru sestal nemški občinski svet in razglasil Maribor z okolico za sestavni del Nemške Avstrije. Maister se je hitro odločil. Prevzel je vojaško oblast v Mariboru, odpustil vojake drugih narodnosti, Slovencem pa ukazal, da ostanejo še naprej pod orožjem. Tako je 1. novembra 1918 prevzel poveljstvo nad Mariborom in spodnjo Štajersko. Narodni svet ga je povišal v generala. Iz nemškega sveta je nastala varnostna straža - zelena garda. Nekaj dni kasneje je general Maister na svojem območju ustanovil slovensko vojsko (mariborski pešpolk). Dne 23. novembra 1918 je s svojo vojsko razorožil zeleno gardo. Maister je postal edini vojaški dejavnik v Mariboru. Zasedel je slovensko narodno mejno območje na Štajerskem, po katerem je po sklenitvi mirovne pogodbe z Avstrijo skoraj v celoti potekala tudi državna meja. GOSPOSVETSKA STRAŽA (Rudolf Maister — Vojanov) Od Labota do Baškega jezera je naša straža stala. Je včasi iz src in včasi iz pušk zapelo in tam pri Vovbrah, tam ob krškem bregu je v naših vrstah rdeče zacvetelo zdaj v klasju, zdaj v božičnem snegu za našo Gospo sveto. ^ v letu dvajsetem so nam Gospo iztrgali z lažjo in v naših okencih so nageljci zajokali — iz novih cvetov pa jim vdarja vera, da še bo Gospa sveta zvala. Po dogodkih 1. novembra je bila Maistrova akcija 23. novembra 1918 odločilna, da so Slovenci spet obvladali situacijo v Mariboru, v naslednjih dneh pa še na celotnem Štajerskem in v delu Koroške. OFENZIVA NA KOROŠKO V slabo zasnovani slovenski ofenzivi na Koroško konec aprila in v začetku maja 1919 so Maistru naložili, naj pripravi obrambno črto. Konec maja 1919, med jugoslovansko ofenzivo na Koroškem, je Maister uspešno vodil enega od petih napadalnih odredov. Po zmagi in premirju je prevzel poveljstvo Koroškega obmejnega področja. 18. septembra se je moral po sklepu plebiscitne komisije kot takratni poveljnik policijskih si skupaj z njimi umakniti iz cone, ker bi lahko vplival na rezultat plebiscita 10. oktobra 1920. Ko je bil plebiscit izgubljen se je Maister vrnil v Maribor in leta 1923 upokojil. TUDI UMETNIK Rudolf Maister je bil kulturen človek. Predvsem v mladosti se je poizkušal v slikarstvu. Njegovi poznavalci tudi trdijo, da menda ni bilo slovenske knjige, ki je ne bi imel v svoji knjižnici. Njegova strast do slovenske literature verjetno izhaja iz mladih let, saj je kot dijak sodeloval v literarnem društvu Zadruga, kjer se je tudi seznanil z Dragotinom Kettejem, Josipom Murnom, Ivanom Cankarjem, Simonom Gregorčičem, Otonom Župančičem in drugimi. Največjo kulturno zapuščino je Maister pustil kot pesnik. Svoje pesmi je objavljal v celjski Vesni, Ljubljanskem zvonu, Slovanu, Slovenskemu narodu, in drugje. Leta 1904 je izdal svojo prvo pesniško zbirko z naslovom Poezije. Leta 1929 ji je sledila druga pesniška zbirka Kitica mojih, iz katere veje možato narodno čustvo. Da povzamemo: Rudolf Maister velja za prvega slovenskega generala. Leta 1918 je Maribor razglasil za jugoslovansko posest in ga iztrgal Nemcem. 20. novembra 1918 so ustanovili mariborski pešpolk. Z njim je nastala prva redna slovenska vojska s slovenskimi častniki in slovenskim poveljevanjem. 23. novembra 1918 je ob 4. uri zjutraj Maister prehitel Nemce in razorožil zeleno gardo, zato je ta datum primeren za obeležitev varuha slovenskega ozemlja. Brez Maistra, bi se zgodovina pisala povsem drugače. Marta Petelin r» • • v* • ■ v «v« I v« Priznanja številčnejšim družinam Slovenska konferenca SSK se zavzema za povezovanje Slovencev, ohranjanje slovenske samobitnosti, krepitev slovenstva in narodne enotnosti, hkrati pa se zavzema tudi za posebno varstvo otrok in družine. Preteklega 6. decembra je SK SSK že enajstič podelila priznanja številčnejšim slovenskim družinam. Podelitev temelji na sklepu Slovenske konference, ki je bil sprejet septembra 1997 na zboru v Kranju. Sklenjeno je bilo, da bo Slovenska konferenca vsako leto podelila javna priznanja številčnejšim slovenskim družinam v znak njihovega prizadevanja za slovenstvo in ohranjanje slovenskega naroda. V tem času so javna priznanja podelili več kot 50 različnim družinam s skupaj več kot 350 otroki. V lanskem letu so podelili priznanja 14-im slovenskim družinam, med temi je bila prvič slovenska družina z avstrijske Koroške. V letu 2007 so pogoje razpisa spremenili tako, da se na razpis lahko prijavijo tudi družine s petimi otroci - do leta 2006 je bil pogoj šest otrok. Letos se je na razpis prijavilo 12 slovenskih družin s skupaj 75 otroki. Od prijavljenih družin sta dve družini iz okolice Ljubljane, štiri so s Štajerske, štiri z Gorenjske, po ena pa s Primorske in Dolenjske. Konec in začetek. Lahko pa bi tudi rekli začetek brez konca! Pretekli ponedeljek, 10. decembra, tako kot predvideva argentinska ustava, je nastopila nova predsednica države, gospa Cristina Fernandez de Kirchner. Začetek brez konca pa zato, ker nastopi nova predsednica, a s tem ni konca kirchneristične vlade. Gospa je celo sama izjavila, da bo zanjo „Kirchner vedno predsednik". Šola se nadaljuje. Gotovo je ena najbolj pozitivnih točk te spremembe dejstvo, da skoraj že četrt stoletja živimo v demokraciji, in kljub težavam in zapletom nikomur resno ne pade v glavo fantazija kakšnega državnega udara. Od leta 1983 si nenehno sledijo vlade, ki jih je izbrala ljudska volja. In čeprav lahko človek z njo soglaša ali ne, je bistveno, da se ta volja spoštuje. Je pa še drugo bistvo v tem, da tudi vlade spoštujejo ustanove in ustavo, in da spoštujejo manjšine, ki so mnogokrat večine. Gospa Cristina je zmagala s 45% veljavno oddanih glasov, kar pomeni, da je ni volilo 55% tistih, J