PHIHOHSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE TOVARIŠU BORTOLU PETRONIU KI SO GA' KOMINFORMISTICNI ZLOČINSKI TERORISTI V SOBOTO PONOČI NAPADLI, POŠILJA IZVRŠILNI ODBOR OSVOBODILNE FRONTE ZA TRŽAŠKO OZEMLJE TOVARIŠKE BORBENE POZDRAVE Z N A JISKRENE J SIMI ŽELJAMI, DA BI CIMPREJ OZDRAVEL IN NADALJEVAL Z DOSLEDNO REVOLUCIONARNO BORBO ZA PRAVICE TRŽAŠKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA! T \7T Ča 1 OO /1 COO\ Poštnina plačana v gotovini LeiO Vi - Otev. 1D Z {IDZj) Spedizione in abbon. post. I. gr. TRST, torek 20. junija 1950 Cena 15 lir Dve važni resoluciji izvršilnega odbora Osvobodilne fronte za Tržaško ozemlje Slovenci ne bomo nikdar dopustili zapostavljanja, teptanja in sramotenja svojega materinega jezika! Zahtevamo, da VU razveljavi vso diskriminacijsko zakonodajo fašizma in s tem tudi ukaz št. 183 z dne 9. sept. 1949 in da predsednik cone prekliče svoje sramotilno in žaljivo pismo slovenskim županom cone A! Zahtevamo, da se preneha z zapostavljanjem-slovenske šole in da se z našo šolo postopa enako kot z italijansko! Izvršilni odbor Osvobodilne fronte slovenskega naroda za Tržaško ozemlje je na svoji s®ji 19. t. m. razpravljal o diskriminaciji, ki jo ZVU in njej podrejeni organi izvajajo proti Slovencem angloameriškega področja Tržaškega ozemlja in v zvezi z ukazom ZVU št. 183 od 2- septembra 1949 ter pismom predsednika cone dr. G. Palutana z dne 11.V.1950. naslovljenim na župane občin: Devin-Nabrežina, Zgonik, Repentabor in Dolina ter ugotovil: 1. da ZVU in njej podrejeni organi še vedno nadaljujejo z raznarodovalno politiko, tepejo jezikovno enakopravnost Slovencev, s tem da ZVU še vedno ni ukinila rasističnih zakonov, s katerimi je hotel fašizem iztrebiti slovenski narod v teh krajih; da ZVU in njej »odrejeni organi na ta način kršijo osnovne človečanske pravice, zajamčene z listino Združenih narodov in z določbami mirovne pogodbe z Italijo; " 2. da sta ukaz št. 183 in pismo predsednika cone — v katerem določa celo tam, kjer se milostno komaj dopušča souporaba slovenskega jezika, da morajo biti slovenske črke za polovico manjše od italijanskih in med oklepaji ter naj se opustijo slovenski prevodi zaradi varčevanja — za Slovence poniževalna in sramotilna. Taki ukrepi in take grobe kršitve človečanskih pravic naj bi veljale torej v občinah, ki so skoro stoodstotno slovenske. Na ta način spravljajo oblasti Slovence v neenakopraven, manjvreden in poniževalen položaj. Tega Slovenci ne morejo in ne bodo nikoli dopustili in se ukazom, ki teptajo njihovo materinščino ne bodo nikdar uklonili! 3. Da so te kršitve nov napad na Slovence in pomenijo zanje zanikanje zgodovinskega dejstva, da so si Slovenci združeni v Osvobodilni fronti z ogromnimi žrtvami priborili enakopravnost z drugimi narodi. In predvsem zaradi tega ne bodo dopustili, da bi jih kdor koli še nadalje potiskal na položaj drugorazrednih državljanov. Zato izvršilni odbor Osvobodilne fronte slovenskega naroda za Tržaško ozemlje. protestira »roti diskriminacijski politiki, ki jo je uvedel in izvajal fašizem proti Slovencem; še Posebej pa proti ukazu št. 183 od 2. septembra 1949, ki to politiko v bistvu nadaljuje; proti sramotenju narodnih čustev Slovencev angloameriškega področja Tržaškega ozemlja, sramotenju, ki ža vsebuje pismo predsednika cone od 11. maja 1950 in zahteva da ZVU razveljavi vso diskriminacijsko zakonodajo fašizma in s tem tudi ukaz št. 183 °d 2. septembra 1949 in jo nadomesti z zakonodajo, ki bo v skladu z načelom enakopravnosti Slovencev z Italijani, zakonodajo, ki bo uvedla slovenščino kot uradni jezik poleg italijanščine na področju cone A; da predsednik cone dr. G. Palutan prekliče svoje sramotilno in žaljivo pismo od 11. maja 1930 naslovljeno na župane občin Devin-Nabrežina, Zgonik, Repentabor in Dolina in da preneha s samovoljnim zapostavljanjem Slovencev! IZVRŠILNI ODBOR OF ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Izvršilni odbor OF slovenskega naroda za Tržaško ozemlje je na svoji redni seji 19. junija 1950 ugotovil, da odgovorne šolske oblasti cone A nadaljujejo z zapostavljanjem slovenske šole. Ta diskriminacija ima namen ovirati razvoj slovenske šole, jo ožiti in tako pripravljati njeno likvidacijo. Tako sovražno ravnanje se je manifestiralo v zadnjem času: v postavljanju dveh prednostnih lestvic pri nameščanju profesorjev, na slovenskih šolah, v pošiljanju dijakov slovenske klasične gimnazije k izpitom v Gorico in odrekanju šolskih prostorov slovenski osnovni šoli v Ul. sv. Frančiška. V času, ko se tržaški anagrafični urad trudi, da bi velikemu številu slovenskih učiteljev zanikaZ polne državljanske pravice, menimo, da je uvedba dveh prednostnih lestvic, prva za italijanske državljane in druga za nedržavljane, naperjena proti slovenskim šolnikom, ki so bili že z diskriminacijskim postopanjem vojaške tajne policije (FSS) potisnjeni na položaj državljanov druge vrste. ' ZATO ZAHTEVA IOOF, DA SE UKINE DVOJNA PREDNOSTNA LESTVICA; PRAV TAKO PA NAJ SE TUDI UKINE POSTOPEK VOJAŠKE TAJNE POLICIJE In SE NAMESTO TEGA UVEDE DISCIPLINSKI POSTOPEK, OBIČAJEN V VSEH DEMOKRATIČNIH DRŽAVAH! Šolske oblasti ZVU niso z odločitvijo, da bodo dijaki klasične gimnazije morali polagati izpite v Gorici, le ponovno zapostavile tržaške slovenske srednje šole, temveč so s tem znova kršile mirovno pogodbo, ker pošiljajo dijake tržaških šol k izpitom v. inozemstvo. . ZATO ZAHTEVAMO, DA SOLSKA OBLAST IMENUJE IZPRASEVALNO KOMISIJO na TRŽAŠKI GIMNAZIJI, KJER NAJ DIJAKI POLAGAJO SVOJE IZPITE! Brezvestno in nečastno je izigravanje šolskih oblasti, ki so v januarju t. j. izselile slovensko osnovno šolo iz stavbe v Ulici sv. Frančiška s pi-atvezo, da se mora stavba obnoviti, a ji sedaj, ko so dela pri kraju, odklanjajo povratek v prvotne prostore. NAJODLOČNEJE ZAHTEVAMO, DA SE S TAKIMI ZATIRALNIMj METODAMI PRENEHA IN DA SE SLOVENSKI OSNOVNI SOLI IZROČI DOVOLJ PROSTOROV V SOLSKI STAVBI V ULICI SV. FRANCISKA1 IOOF zahteva, da se zgoraj našteta zapostavljanja takoj odpravijo in da se s slovensko šolo postopa enako kot z italijansko! Trst, 19. junija 1950. IZVRŠILNI ODBOR OF ZA TRŽAŠKO OZEMLJE «Borba» o odgovoru zapadnih imperialistov na noto SZ o STO-ju " " ——————— Sporazum bo mogoče doseči le na podlagi realističnega presojanja dejstev Jugoslavija je podula dovolj dokazov dobre volje za rešitev tržaškega vprašanja in storila tudi velike žrtve, ki jih je od nje zahteval interes miru BEOGRAD, 19. — Današnja »Borba« objavlja obširen komentar q tristranski noti, ki so jo predstavniki zapadnih velesil v Moskvi izročili vladi SZ glede tržaškega vprašanja. Potem ko poudarja, da kaže ta nota veliko protislovje med željo treh zapadnih velesil, da ostanejo zveste tako svoji izjavi iz 20. marca 1948 in kot poznejši izjavi q neposrednih pogajanjih med strankama, ki sta neposredno prizadeli, piš« »Borba«, da tako ravnanje v resnici zavira- vsak sporazum ter ureditev odnosov med Italijo in Jugoslavijo in prav y ničemer ne prispeva k okrepitvi miru na tem delu sveta. «Borba» nadalje poudarja, da se z jugoslovanske strani tristranska izjava ne more upoštevati, ker določa enostransko rešitev tržaškega, vprašanja, in poudarja, da Jugoslavija nikakor ne more sprejeti, da bi prišel še nddaljnji del jugoslovanskega naroda pod tuji jarem. List nadalje poudarja, da je Jugoslavija dala že dovolj dokazov dobre volje, da se reši tržaško vprašanje in da je v interesu miru storila tudi velike žrtve, ki so jih od nje zahtevali leta 1946. «Ni nobenega dvoma«, zaklju-čuje »Borba«, «da bo tristranska nota izzvala med našimi narodi upravičeno nezadovoljstvo, kajti z italijanske strani se sku. ša izkoriščati in zlorabljati naša dobra volja za dosego sporazuma. Ker želimo, — in to ponavljamo, — da bi prišlo do sporazuma, toda na drugačnih osnovah, NA OSNOVI REALISTIČNEGA PRESOJANJA DEJSTEV BREZ KAKRŠNE KOLI REŠITVE, VSILJENE OD ZUNAJ s takimi izjavami, ki določajo sporazum, izključno v prilog ene stranke. Samo na tej osnovi se lahko doseže sporazum, samo na tej osnovi se bodo lahko rešila vsa nerešena vprašanja, tako da se bodo postavili odnosi dobrega sosedstva med Italijo in Jugoslavijo, in samo tako bo mogoče prispevati k utrditvi mednarodnega sodelovanja ter k okrepitvi miru v tem delu Evrope«. Delo zakonodajnih odborov Ljndske sknpdčioe FLRJ Dr. Brilej odpotoval v London BEOGRAD, 19. — Danes je bil na dnevnem redu seje zakonodajnih odborov obeh domov Ljudske skupščine zakonski predlog o odstavitvi ljudskih poslancev, s katerim se ugotavlja državna kontrola nad delovanjem poslancev. Nov zakonski predlog se osla-nja na načela, ki so označena v zakonu o volitvah poslancev iz letošnjega januarja, po katerem morejo poslance, ki so odgovorni za delavnost, ki ne bi bila v skladu z demokratičnimi načeli, volivci v katerem koli trenutku odstaviti, čim bi ti poslanci ne uživali več zaupanja volivcev. Poslanca Zveznega sveta lahko odstavijo samo volivci njegovega okraja medtem ko poslanca Sveta narodov lahko odstavijo ljudske skupščine posameznih republik. Zakonski načrt bo predložen v odobritev na prvi posebni seji ljudske skupščine, ki bo sklicana za 26. junij. Jugoslovanski poslanik v Veliki Britaniji, dr. Jože Brilej, je danes odpotoval iz Beograda na svoje novo službeno mesto. Na postaji ga je poleg predstavnikov zunanjega ministrstva pozdravil tudi britanski poslanik v Jugoslaviji sir Charles Peake. V Farizu so počastili spomin PARIZ, 19.— Na pariškem pokopališču v Ivryju je bila včeraj spominska svečanost v čast jugoslovanskim prostovoljcem, ki so kot borci padli/v Franciji od 1939. do 1945. leta. Svečanosti je prisostvoval general Join-ville. Odkrita je bila spominska plošča jugoslovanskim borcem. Spregovorili so predstavniki odbora jugoslovanskih članov odporniškega gibanja v Franclji in združenja bivših jugoslovanskih bojevnikov in prostovoljcev. fislavi proces v BEOGRAD, 19. — Karel Smitke, bivši predsednik slovaškega narodnega sveta, katerega so na kongresu KP Slovaške ostro kritizirali zaradi »meščanskega deviacionizma«, je opustil predsedstvo zveze slovaških antifašističnih borcev. Vest je objavila nocoj a-gencija «Tanjug», ki je obenem dodala, da so na seji Centralnega komiteja te zveze, ki se je vršila včeraj, sporočili, da je Smitke podal ostavko in da je bil na njegovo mesto imenovan polk. Jan Leman. Obe gornji resoluciji, ki ju je na svoji včerajšnji seji soglasno sprejel Izvršilni odbor Osvobodilne fronte za Tržaško ozemlje jx>menita nov krik najborbenejše in najdoslednej-še politične organizacije slovenskega ljudstva na Tržaškem ozemlju proti imperialistični vojaški upravi in njenim organom. Obe resoluciji sta ponovno obtožba pred uso demokratično javnostjo tiste imperialistične politike okupacijskih oblasti, ki se se vedno Poslužuje fašistične zakonodaje in italijanskih šovinistov v zatiranju rtaših narodnostnih Pravic. Obe resoluciji prihajata ravno p času, ko italijanski šovinisti od klerofašistov pa do kominformistov vodijo še vedno besno, gonjo laži in klevet Proti ljudski oblasti v Istrskem okrožju, t- j■ proti tisti oblasti, ki je tako dosledno Pometla prav z vso sramotno fašistično zakonodajo in že nted narodnoosvobodilno borbo uvedla popolno narodnostno enakopravnost na svojem Področju. Vsi elani avriknega odbora Gl’ Tržaškega ozemlja so na Včerajšnji seji ob razpravlja-nju določb ukaza VU. št- 183 in njegovega »tolmačenja« v sramotilnem in žaljivem pismu conskega predsednika slovenskim županom poudarjali ne-Zaslišane krivice, ki se nam Slovencem po petih letih, odkar smo premagali fašizem in fašiste, zaradi neukinjenih fašističnih .zakonov, dogajajo. Ua seji so vsi navzoči ugotovili, da je prav to najnovejše sramotilno pismo naletelo na si,no in enodušno ogorčenje oseh Slovencev na Tržaškem ozemlju. Naše ljudstvo s prezirom odklanja sramotenje, zapostavljanje in zaničevanje Slovenščine. Trdno je odločeno„ da se krivičnim žaljivim ukazom 0 nouenem primeru ne bo uklonilo. Nuše ljudstvo je naveličano prenašati iž dneva v dan neznosno krivico, da se ne sme Posluževati svojega male) meda jezika pred sodišči, da prd-fenia celo pozivc za plačevanje davkov samo v italijanščini, da mora še vedno gledati n in iy52. pa predvidevalo, da so ^ ^ lo ie drugih 50 tisoč Holandcev. Danes se v Parizu prične razprava o Schumannovem načrtu Ne ureditev francosko - nemških odnosov temveč obnovitev mednarodnega jeklarskega kartela je glavni namen Schumannove iniciative - Anglija za sedaj oprezno čaka EARIZ, 19. :— Vrsta zahodnoevropskih držav je privolila v. pogajanja o predlogu francoskega zunanjega ministra Roberta Schumana glede združitve nemške in francoske jeklarske in premogovne industrije. Nadaljujejo se samo ie diplomatska pogajanja med angleško in francosko vlado, da bi izenačili svoje nazore o tem predlogu, medtem ko je Zahodna Nemčija predlog že sprejela. Izvršilni odbor MRP (stranka Bidaulta in Schumanna) je i-rriel včeraj popoldne zadnjo sejo, ki je bila v celoti posvečena zunanji politiki, predvsem pa vprašanjem, hi so sg pojavila v zvezi s Schumannovim načrtom. Častni predsednik stranke Maurice Schumann jg podal poročilo, v. katerem je dejal, da Francija ni mogla postaviti take vrste predloga, dokler ni prej ustvarila mreže jamstev glede Nemčije. Glede stališča Anglije je govornik izrazil tipanje, da še ni dokončno. «Ali naj mogoče mislimo, je dejal, da je treba razumeti pod (dast-no vlogo Anglije« vlogo posrednika med Evropo in ZDA? Čeprav je razumljivo in tudi spoštovanja vredno, pa vendar to stališče s strani Evrope in VELIKft AMERIŠKA AKTIVNOST N> DALJNEM VZHODU Možnost ločene mirovne pogodbe japonske vlade ne navdušuje Mac Arthurju je mnogo do tega, da ,. se Formoza reši pred komunisti" SEUL, 19. — John Foster Dul-les, republikanski svetovalec v državnem departmanu ZDA, si je danes zjutraj ogledal mejo v Cosungu, 64 km severno-vzhod-no od Seula in prisostvoval mimohodu korejskih čet. Temu obisku Fostera Dullesa so dali kar največji pomen. Mimohodu so prisostvovali tudi člani juž-no-korejske vlade, ameriški poslanik in šefi ameriških misij. Dulles, ki je prisostvoval prvi seji novo izvoljene korejske skupščine, je izjavil, da ta država leži v «vojni črti« in ji je obljubil vso pomoč ZDA. Dodal je še, da se korejsko ljudstvo, ki je bilo rešeno japonskega militarizma, nahaja pred novo »sovjetsko nevarnostjo«. Ameriški tajnik za obrambo Louis Johnson in general Omar Bradley, načelnik ameriških o-i šega ljudstva sta obe gornji resoluciji, ki jo bo pet članov Izvršilnega odbera Osvobodilne fronte odneslo generalnemu ravnatelju VU gen. Eddlema-nu. Ob zaključku seje je Izvršilni odbor poslal borbene pozdrave ranjenemu doslednemu revolucionarnemu borcu za pravice delovnega ljudstva tov. Bartolu Petroniu, ki so ga bili v soboto ponoči komin-jormistični zločinci zahrbtno napadli. boroženih sil, ki sta prispela v Tokio, sta v nedeljo zjutraj imela prve razgovore z glavnim stanom generala Mac Arthurja. Sestanek se je vršil za zaprtimi vrati. Znano je, da so ves čas med njihovim bivanjem na Japonskem prepovedane vse manifestacije* General Mac Arthur je po dolgem razgovoru z obema ameriškima predstavnikoma izjavil, da so ZDA še vedno sposobne «rešiti Formozo pred komunisti«. Izjavil je namreč, da bi «omejena vojaška pomoč« lahko rešila B’ormozo. Razgovori med temi ameriškimi osebnostmi se nanašajo izključno le na vojaška vprašanja. Predvsem poudarja Mac Arthur, da bi ZDA morale še dolgo časa ohraniti svoj vpliv na Japonskem ter ji morale dovoliti svojo vojaško zaščito, da bi ostala v taboru demokracij. Važno besedo bo brezdvomno imel tudi Foster Dulles, ki bo prispel jutri v Tokio. Začeli se bodo I namreč tudi razgovori o ločeni mirovni pogodbi z Japonsko. Glasilo japonske KP je sedaj, ko se vrši konferenca ameriških vojaških krogov, ki ima namen urediti vojaški položaj Japonske, objavilo članek, v katerem zahteva ukinitev militarizacije Japonske in pa protikorpunistič-nlh ukrepov. Nekateri dobro obveščeni krogi trdijo, da je Jošldova vla: da sklenila prositi Dullesa, naj ZDA odgodijo na nedoločen čas sklenitev ločene mirovne pogodbe. Vzroki, ki so dovedli Joši-dovo vlado do tega, so pač posledice ameriške okupacijske politike. Predvsem hoče vlada, Ga bi še naprej ostala ameriška okupacija zaradi tega, ker se boji prejšnjih japonskih političnih krogov, ki so sicer danes še precej daleč zaradi epu-raoije, vendar pa komaj čakajo, da bi se spet pojavili na politični pozornic;. Drugič so težko-če v tem, ke- bi podpis ločene mirovne pogodbe prinesel ZDA stalna vojaška oporišča na Japonskem, kar bi seveda vzbudilo odpor ljudstva in omajalo položaj vlade. V tem primeru pa ameriški krogi pripravljajo drugačna pota, ki bi kljub temu brez podpisa ločene mirovne pogodbe prinesla iste rezultate za ameriško politiko. Ce bi ZDA silile s takojšnjim podpisom ločene mirovne pogodbe, bi verjetno Jošida zahteval protiusluge. Poleg varstva ZDA nad Japonsko še jamstvo ZDA za japonski trg v svetu. Prvič, naj bi ZDA podpirale japonske izvoznike bombaža in jih ščitile pred konkurenco angleških predilnic. Poleg tega pa bi Japonci zahtevali, da bi lahko začeli trgovati s Kitajsko. Da bi ameriški imperialistični krogi še bolj poudarili ameriško zanimanje za Daljni vzhod, je sedma pomorska skupina ZDA odšla na križarjenje ob južno vzhodni Aziji in v japonskih vodah. Ladje so danes že priplule v Hong Kong, kjer bodo ostale na obisku 6 dni. PARIZ, 19. Sedem ministrov izvršilnega odbora OECE Se. jc v soboto zvečer po dveh dneh razprav sporazumelo o glavnih členih načrta evropske plačilne zveze. Porazni "uspehi” hominformizma pri parlamentarnih volitvah « U/eslfaliji Z mobilizacijo cerkvenega aparata v volivni kampanji so zmagali klerikalci - Poziv «titoističnih» partijskih voditeljev, da se skliče konferenca za rešitev socialističnega gibanja v Nemčiji DUESSELDORF 19 Končni uradni izidi volitev V West-faliji kažejo, da so krščanski demokrati in centrum (obe konservativni stranki) dobili 5 sedežev večine .v parlamentu. 215 sedežev v parlamentu ie takole razdeljenih: krščanskn demokrati 93, socialdemokrati 68, liberalni demokrati 26, centrum 16, komunisi 12. Ti izidi pomenijo, da krščanski demokrati skupaj s centru-mom in liberalnimi demokrati lahko odrinejo socialiste iz vladne koalicije v Porurju, ki je središče nemške industrije. Od 6,406.262 oddanih glasov (72,37 odst. volivnih upravičencev) s0 krščanski demokrati dobili 2,286.496 glasov, socialisti 2,006.000 in Komunisti 338.926. Socialisti so v primeru s prejšnjimi volitvami izgubili okoli 100 tisoč glasov. Največji poraz pa je doživela komunistična partija, ki je od 513.225 glasov, dobljenih na zadnjih volitvah, zdrknila na 338.926 glasov In je v parlamentu zgubila 16 sedežev. Namesto prejšnjih 28 bo imela sedaj komaj 12. Brezdvomno je poraz komunistične partije trgba pripisovati politiki inforjnbirojev-skega vodstva, ki je po navodilih Informbiroja m interesov voditeljev SZ izgubilo zaupanje med nemškim delavstvom. Zaradi poraza komunistične partije na volitvah so nekateri bivši partijski voditelji, katere so izključili iz glavnega odbora zaradi «titoizma», danes pozvali komuniste v Zahodni Nemčiji, naj se V najkrajšem času skliče konferenca za rešitev socialističnega gibanja v Nemčiji. V izjavi, ki sta jo med drugimi podpisala Josip Scha-pe, bivši odgovorni urednik glasila KP «Freies Volk«, in Georg Fischer, bivši član tajništva bavarske KP, so bivši komunistični voditelji KP opozorili, da delavske množice nočejo več slediti svojim voditeljem, ker so ugotovile, da so ti popolnoma odvisni od zahtev sovjetske zunanje politike. Volitve so v splošnem potekale mirno. Povprečna volivna udeležba pa je bila zelo nizka, saj je znašala komaj od 65 do 68 cdst Volivci so morali izpolniti dve glasovnici. S prvo so dali preferenčne glasove poslancem ali strankam, z drugo pa so enostavno odobrili ali pa zavrnili ustavo, ki jo je sprejel prejšnji parlament. Zanimi. vo je, da so v Duesseldorfu moški glasovali z modrimi glasovnicami, ženske pa z belimi glasovnicami. Značilno je, da so se v vo-livno kampanjo vmešavali cerkveni krogi in so cerkev spremenili v politično pozorni. co. Po vseh cerkvah v Porenju, Porurju in Westfaliji so nam. reč včeraj duhovniki čitali pa. stirsko pismo kardinala Fring-sa, koelnskega nadškofa. Kar. dinal je rotil in priporočal vsem volivcem, naj glasujejo za u-stavokisojo izdelale krščanske stranske ter za krščanske kandidate. Kardinal je rotil svoje ovčice in jih svaril pred brezbrižnostjo in abstinenco, ki bi lahko «spravili v nevarnost bodočnost krščanstva«. Kancler Adenauer, ki je ve. lik nasprotnik socialistov, je označil te rezultate kot veliko zmago. Demokrščanski krogi pa se niso še izjavili, ali bedo ustvarili koalicijsko vlado s socialdemokrati, ali pa s kako drugo stranko. Na vsak način bi Adenauer najraje dosegel, da bi tu di v Duesseldorfu, glavnem mestu Porurja, bila sestavljena podobna koalicijska vlada kot v Bonnu, ki bi spravila v opozicijo socialdemokrate in centrum. Toda vprašanje je ali je v Porurju mogoče vladati brez delavskega razreda. Sam vodja KP Zahodne Nemčije Maks Reimann je doživel velik poraz v svojem voli vnem okrožju v Dortmundu. Od skupnih 49.804 oddanih glasov v tem brez dvoma tudi s strani ZDA ni niti izvedljivo niti sprejemljivo«. Maurice Schumann je nadalje dejal, da bi napravila Anglija veliko. napako, če bi s svojo odsotnostjo prepustila Evropo konservativnim vplivom, ki bi hoteli zgraditi nekaj povsem drugega, kot si oni želijo. Zaključil je, da brez nekega nadnarodnega organizma ne bo evropske enotnosti. Preden so sprejeli resolucijo o tem vprašanju, se je oglasil še. sam Robert Schumann, da bi podal nekaj podrobnosti o svojem načrtu. Med drugim je dejal: «Trenutno oklevanje nas ne sme ovirati pri delu. Čeprav na naše''obžalovanje ni prišlo do sporazuma z Angleži, moramo vendar ohraniti trdno upanje in voljo, da si bomo le pridobili njihov pristanek v. bližnjem času. Kar se tiče Nemčije, je dejal, se bodo še napi-ej spoštovali vsi ukrepi za kontrolo in vse omejitve (na pr. za jeklo), kajti vrhovni organizem pa tem načrtu nikakor ne bo kompetenten, da bi jih razveljavil. Načrt teži samo za skupnim vodstvom proizvodnje. Vse kar pa spada pod trgovino in uporabljanje, je izven kompetence vrhovnega organizma)). Končno je še Schuman slovesno zatrdil, da absolutno ne bo mogoče v kateri koli državi kako znižanje življenjskega standarda delavca. »Doseči hočemo višjo blaginjo ljudstva i povečanjem proizvodnje)). Bodočnost bo knialu pokazala uspehe teh «človekoljubnih» Schumanovih namenov. Bavarski ministrski predsednik se je V soboto pohvalno izrazil a Schumanovem načrtu, vendar pa je. pristavil, da je stališče Velike Britanije «vznemirjujoče in presenetljivo«. Dejal je tudi, da naj v ustanovah za zunanjo politiko, ki se morajo ustanoviti v Bonnu, prevladuje tradicionalen duh strpnosti Južne Nemčije, tako da odnosov Nemčije z inozemstvom ne bo kalila * pruska togost«. V Bernu je bila druga francosko - nemška parlamentarna konferenca, ki jo je otvoril znani pobomik Združene Evrope Coudenhope-Kalergi, ki je pozdravil «dva vesela in odločilna dogodka za bodočnost med obema državama: pristop Nem. čije k Evropskemu svetu ter Schumanov načrt, za katerega je dejal, da predstavlja velik korak naprej k Evropskim združenim državam. Sest dr- okrožju je Reimann dosegel komaj 4.082, ali manj kot desetino .žau, ki je pristalo na ta načrt, glasov, J tvori po njegovem mnenju je- dro bodočih Evropskih združenih držav. Na kakšnih osnovah gleda ta gospod «Združene evropske države», pa kaže njego-va izjava, uda se zelo mudi, kajti leto 1952 pomeni konec Marshallovega plana, ki ga mora nadomestiti Schumanov plan«. Se ta teden, verjetno v sredo ali četrtek, bo britanska vlada proučevala poročilo, o Schumanovem načrtu. Poročilo bo predložil Eduhn Ploween, načelnik komisije za načrtovanje. V odgovoffth angleških krogih se govori, da se medministrski odbor ni omejil samo na pripombe k francoskemu načrtu, temveč da je sestavil celo neki svoj, britanski načrt. Sicer se o tem načrtu strogo molči, kajti angleški krogi ne marajo, da bi se kar koli slabo tolmačilo pred pričetkom konference šestih v Parizu. Poudarjajo pa, da ne gre za nikak načrt, ki bi bil tekmec francoskega. Ko bo Plouieenovo poročilo in britanski pjedlog odobrila vlada, bosta sporočena britanskemu poslaniku v Parizu Hagterju ter članu britanske delegacije v OECE siru Eriču Rollu, ki bosta morala zagotoviti zvezo med Londonom in francosko vlado med konferenco šestih. Londonski tisk posveča tudi danes velike članke Schumano-vemu načrtu. «Times» piše, da bodo verjetno britanski predlogi pripravljeni za primer, če bi razpravljanje v Parizu ’pokazalo na nemočnost, da se uskladita francosko in britansko stališče. «Times» računa z možnostjo, da pride do spremembe francoskega predloga in da bi v tem primeru francoska vlada bila pripravljena sprejeti britanske predloge. Zaključuje pa z mnenjem, da bi Schumanov načrt le zaslužil, da bi bil končno sprejet zaradi političnih koristi, ki bi izvirale iz rešitve vprašanja francosko-nemških odnosov. Tudi na seji mednarodne socialistične konference so govorili o Schumanovem načrtu. Mnogo je govoril Francoz Guy Mollet, za njim pa 'britanski minister, laburist Bevan in končno holandski delegat. Mol-let je na koncu povzel besedo ter ugotovil, da vsi socialisti soglašajo, da je treba Schumanov načrt izvesti, vendar pa niso soglasni glede vrhovnega organa. Jutri popoldne se bo torej pričela razprava a Schumannovem načrtu Sestali s£ bodo predstavniki Francije, drzdp Beneluxa, Italije in Nemčije. 20. junija 1950 Žrtve v rižarni so žrtve za mir! Mrko poslopje tržaške rižarne s svojimi strahotnimi celicami, v katerem je dotrpelo na tisoče naših ljudi, nenehno obtožuje nacifašistične zločince. Ta obtožba pa se razteza danes tudi na vse one, ki pcsijo odgovornost za razcepitev demokratičnega tabora in za rušenje osnov resničnega miru. Kaj pomaga ko-minformistično pisarjenje o rižarni in prirejanje nekakšnih spominskih svečanosti, če pa pljujejo dnevno na vse to, za kar so se borili desettisoči, ki so tam živi zgoreli. Po njihovi logiki bi spadali med »vergo-gnoso passaton, po protislovjih, ki jih je ta logika čudovito polna, pa prirejajo spominske proslave, in sicer ne iz pietete do žrtev in do njihovega žrtvovanja, temveč le zato, ker jim je to sredstvo za varanje nepouče-čenib. Grozote rižarne in nacifaši-stičnib taborišč smrti, kot so bila Dachau, Mathausen, Rab, bi nam morala biti res v opomin pred vojno z vsemi njenimi grozodejstvi; in prav zato, da se jih ubranimo, se moramo smelo boriti, da se ustvarijo v svetu pogoji sožitja in sporazumevanja med narodi, ki edini lahko odstranijo nevarnost nove vojne. Toda dokler se uvajajo tudi v socialističnem svetu kapitalistični odnosi med državami, ko skuša močnejša in tehnično bolj razvita izkoristiti šibkejšo, dokler ogroža njeno neodvisnost in enakopravnost, ne more biti pogojev za mir. Tisoči resolucij za mir teh pogojev ne morejo preklicati niti ustvariti, pa naj bodo podpisi s strani ljudstva na njih še tako dobronamerni. Žrtve v rižarni in v taboriščih smrti ter partizani po naših gozdovih in kraškib goličavah so padli za mir, ki pomeni za delovno ljudstvo in zasužnjene narode svobodo, neodvisnost, neoviran razvoj njihove ustvarjalnosti, vse tisto kar danes Ko-minlorm gazi in izdaja na vsakem koraku. Zaradi tega je tudi pisanje kominformističnega časopisja o rižarni kot so tudi njihove spominske proslave le gola demagogija in frazarjenje z njihove strani. Resnični demokrat proslavlja spomin na one, ki so za svobodo dali svoje življenje predvsem z resnično borbo za te najvišje vrednote. TRŽAŠKI INDUSTRIJSKI DELAVCI ustanovili svoj Enotni razredni sindikat Ustanovni občni zbor Enotnega razrednega sindikata industrijskih delavcev je pokazal voljo tržaškega delavstva nadaljevati z razredno borbo, ki bo edina lahko pritedla delavski razred do zaželene zmage - Industrijski delavci ostro obsodili napad kominformističnih zločincev na tov, Petronia MED USTANOVNIM OBČNIM ZBOROM RAZREDNEGA SINDIKATA INDUSTRIJSKIH DELAVCEV V DVORANI NA STADIONU «PRVI MAJ». V nedeljo zjutraj se je vršila v dvorani stadiona «Prvi majo) ustanovna skupščina Enotnega razrednega sindikata industrijskih delavcev. Skupščine se je udeležilo mnogo delavcev iz vseh večjih in manjših tovarn, ki so s svojo navzočnostjo pokazali željo ustanoviti si takšen razreden sindikat, ki bo resnično branil njih interese. Občni zbor bi moral voditi tov. Petronio. Toda kominfor-mistični zločinci so na predvečer občnega zbora zahrbtno napadli tov. Petronia misleč, da bodo s tem preprečili uspeh občnega zbora ter prestrašili delavce, da bi se zbora ne udeležili. Občni zbor je uspel kljub vsem nakanam komin- Naša šola v III. sv. Frančiška «Vidiš, Tone, tukaj je tista šola, za, katero bi nas italijanski fašisti radi opeharili.» Tone je ustavil korak in se ga je opazoval od strani, je tudi obstal in čakal kaj neki bo Tone povedal. Stala sta pred poslopjem slovenske osni vne šole v Ulici so. Frančiška in zrla v okna. «Kaj mi boš pravil, Jožko, mar nisem sam hcdil pr iv sem V šolo? Od tega pa je več kot 40 let. Tu, v tem poslopja so .slovenski učitelji pripravljali slovenske fante iz mesta in okolice za srednjo šolo. Od tistega časa sem le redko kdaj šel tod. K hčeiki, ki s.anuje v tem okolišiu, ne grem pogosto in kadar moram do n e (se vselej peljem. Njen Marjanček hodj torej prav tja v šolo, kjer je njegov stari oče nabiral učenost. Letos je prvo leto v šoli.» eDragi Tone, pozna se ti dol ga in težka tole en, ki si o prestal. Vse so ti zamolčali. Sedaj si pa že tak jun k, da lahko izveš, kje sp' znam tvoj vnuk «i» in «u»- Za.uka j se malo na levo! Vidiš to veliko poslopje na oglu? Dvigni po Delegacija ASIŽZ izročila tov. Petromu v bolnici pozdrave Izvršilni odbor AS1Z7. izraža v imenu demokratičnih žena Tržaškega ozemlja svoje ogorčenje zaradi zahrbtnega, zločinskega napada na Tebe tov. Petronio. Odgovornost zanj pade na kominfor-mistično vodstvo, ki se v svoji nemoči mora posluževati terorističnih sredstev, da b{ z njim preprečilo širjenje resnice, ki si utira vse bolj pot tudi v delavske vrste. Z željo, da bi čimpreje okreval, Ti zagotavljamo, da bo naša organizacija podprla borbo delavstva za ustvaritev razrednega sindikata. do četrtega nadstropja, je vaš Marjanček.s Tone je fcmiiu zvedel ka mislijo italijanski• oblasti imno izigrati a!< vensko v Ulici sv. Frančiška, slo ke ctarše in slovenske o > grdo opehariti s tem, da ne dovolijo vrniti se v 'P,e njih matične šole. ne se je tako razburil, da rijatelja prevzelo kesanje li svoje prevelike zgovor-. Prijel ga je za roko, da i spravil s tega mesta, ako torej praviš, da je» — itro in glasno govoril, da la mimoidoči pogledovali. 0 nas mislijo prelisičiti? rej sredi najlepšega dela en iz poslopja, razdeljeni idi in končno epožrtaii ob-i, da se naši otroci vrnejo ojo šolsko poslopje kakor 1 bo popravljeno- Kako ze. oceni so obljube in moške te nekaterih odgovornih ! Le besnost zakrknjene-lšistfl si lahko privošči ta-abgvo nad slovenskim živ. v Trstu, ki je za svojo odo mnogo prčtrpei in go dal. Vidiš prijatelj, to e boli, tebe tudi in vem, da boli vse naše zavedno ljudstvo. » «Kako govoriš Tone! Vsak Pošten Italijan obsoja tako podlo zapostavljanje. Eno pa je gotovo slovenski starši ne bodo odnehali, ker se zavedajo svojih dolžnosti in fudi pravic. Naši sinori in hčere nočejo, da bodo njih ctroci sužnji novega fašizma. Slov nska mati ve kaj hoče — njen otrok morg spoznati ,n vzliuhit: jezik svojih dedov in pradedcv.it V tem razgovoru sta možakarja nadaljevala pot in čez dobrih 20 minut sta jih žc pozdravljala Marjanček in n,ego va mamica. Dedek Tone je kar pričel: «Marjanček, tvojo šolo sva ogledovala s stricem. Visoko moraš vsak dan, revček moj visoko. Da, da, vse mi je zna no, stric Jožko mi je povedal kako vas preganjajo.» Veš dedek, vsak dan me bolijo noge, ker mi ne sežejo do tal■ Vsi »bingljamo» z mirni neprestano. Učiteljica s? jezi, a ne na nas, gotovo na klopi, ki so z . velike uč nce Kaj ne dedek, da smo morali iz naše šole in tako visoko v drugo pos opje zato, ker smo Slovenci?» — je otroško vpra šal Marjanček. Tedaj šele se je sprostila otrokova mati. Iz njenih ust so vrele b sede. k niso prizanašale temveč le ob sejale krivce. Odločno je govorila, da se Je oče čudil hčeri, ki je skoro utonila v fašistični 1 aznarodovalnici. Naši otroci morajo še pred koncem tega šolskega leta v poslopje, ki so ga le začasno zaptustili. Mcrajo vedeti kam ngj pridejo prihodnje leto. Do volj je bila ponižana letos naša šola, slovenski otroci in mi, njih starši, zato mora biti popravljena storjena krivica. — Pa to ni še vse, kar moramo zahtevati! Mi hočemo prav tam vse prostore in udobnosti, ki jih današnja sola mora imeti, mi hočemo učilnice za naše najmlajše, za s o-venski otroški vrtec, Ce ste še vi, oče, hedili tja v slovensko šolo. zakaj bi slovenska šola ne smela biti več tam? Ne tako skromna kot je bila še pred 40 leti in Pred kratkim, temveč celo poslopje bi moralo slu. žiti slovenski osnovni šoli in drugim vzgojnim namenom. Tudi slovenska doraščajoča mladina potrebuje strokovnih šol in večernih tečajev. Vse zavedne slovenske žene — ere bomo zahtevale le to, k ir nam je tržaška občina dolžna dati, kot enakopravnemu narodu, ki raste in se razvija z neuteš-no željo. Po znanju in kultur nem podvigu.s V ladjedelnici Sv. Jusla »vili novo motorno ladjo V nedeljo ob 11.20 so v ladjedelnici Sv. Justp ob prisotnosti tukajšnjih vojaških in civilnih osebnosti splovili novo motorno ladjo «Artel», ki je dolga 67,80 metrov, široka 10,50 in visoka 6 m. Prevažala bo lahko 1300 ton, njena hitrost pa bo 11.3 vozlov. formisitov. V odsotnosti tov. Petronia, ki leži ranjen v bolnici, je vodil ustanovni občni zbor industrijskih delavcev tov. Luxa, ki je predlagal sledeči dnevni red; 1) volitev raznih kontrolnih komisij ter volivne-ga odbora; 2) poročilo tajništva sindikalnega akcijskega odbora; 3) čitanje začasnega statuta; 4) izvolitev glavnega odbora, revizorjev in razsodišča. Preden so pričeli z delom, so želeli delavci pozdraviti tri predstavnike industrijskih delavcev cone B, ki so prisostvovali ustanovnemu občnemu zboru. Takoj po pozdravu je povzel besedo tov. Luxa, ki je v kratkih in jedrnatih besedah prikazal borbo tržaškega delavstva pred objavo resolucije, moč sindikalne organizacije, ki se je tako odločno postavila po robu težkim napadom delodajalcev ter borbeni duh, ki je preveval takrat delavske množice. Z objavo zloglasne resolucije se je položaj v sindikalni borbi zel > izpremenil, in to samo na ikodo interesov delavskega razreda. Delavci, ki rso do tedaj inffeli v svoji sindikalni organizaciji voditeljici) iin Kažipot v . njihovi vsakodnevni borbi za svoje pravicč, so ostali naenkrat brez sindikalne organizacije, predani na milost in nemilost delodajalcem. Delodajalci so to njihovo pasivnost seveda izrabili ter so svojo ofenzivo še bolj zaostrili. Jaario je, da se s takim položajem tržaški delavci, vajeni težke borbe proti razrednemu sovražniku, niso mogli zadovoljiti. Bilo je treba nekaj ukreniti, da se konča ta položaj; ki je iz dneva v dan bolj grozil delavskemu razredu. Tako je spontano nastal sindikalni akcijski odbor, ki si je zadal kot svojo glavno nalogo obnovo razrednega sindikata na našem ozemlju. Vsi pošteni tržaški d lavci so se zavedali važnosti, -i jo ima ta odbor ter so sklenui, da bodo z v>senu svojimi močmi pripomogli k čimprejšnji obnovi razrednega sindikata na našem ozemlju. Tovariš Luxa je še prav posebno natanko orisal položaj tržaškega delavstva, ki je primorano živeti v težkih življenjskih pogojih. Poudaril je. da preživlja oanes še posebno težko krizo nrav kategorija industrijskih delavcev, ki se dolgo časa zaman borijo da bi dosegli uresničitev svojih upravičenih zahtev. Da je danes delavstvo v tako težkem položaju, ki se iz dneva v dan še bolj zaostruje, nosijo največjo odgovornost in krivdo prav sedanji voditelji Enotnih sindikatov, ki so prenehali z razredno borbo ter so namesto nje u-vedli v sindikalno organizacijo likvidatorsko in kompromisarsko linijo na ikedo interesov delavskega razreda. Njihov glavni namen je postal pridobiti si prijateljstvo voditeljev Delavske zbornice ter preko njih tudi prijateljstvo delodajalcev. Interesi delavskega razreda so jim postali deveta briga. Sindikalni akcijski odbor za obnovo razrednih sindikatov je zato pozval vse pošteno delavstvo, da se vključi v razredno borbo, ki mora rešiti vse pereče probleme, med katerimi problem brezposelnosti, pro- Neznani utopljenec Včeraj ob 13.30 popoldne je posadka motorne jadrnice «Le-vante» opazila v morju pol milje od Debelega rtiča neznano moško truplo, katerega so ta. koj potegnili na ladjo ter ga odpeljal; k obali, kjer so ga s posebnim avtomobilom prepe. ljali v mrtvašnico v Ul. Pieta. Zdravniki so ugotovili, da je truplo neznanega moškega, ki je imel na sebi samo spodnje hlače, že precej časa v vodi ter da je bil neznanec star od 25 do 30 let. Policija je uvedla preiskavo, da bi izvedela za neznančevo ime in priimek ter ugotovila, če gre za samomor nesrečo ali zločin. blem zaposlitve mladih delavcev, povišanja pokojnin, izboljšanja plače, izboljšanja delovnih pogojev itd. Tov. Luxa je poudaril, da je danes glavna dolžnost vseh poštenih delavcev voditi neizprosno borbo proti razrednemu sovražniku ter kominformistič-nim izdajalcem dokler ne bo dosežena uresničitev vseh u-pravičenih zahtev delavskega razreda. Ro končanem poročilu je tov. Luxa prečital začasni statut sindikalne organizacije, ki so ga vsi navzoči soglasno odobrili. Medtem ko je volivni odbor pripravljal glasovnice za voli- tev glavnega odbora, je tov. Luxa obvestil navzoče delavce o zločinskem napadu na tovariša Petronia. Tov. Stepančič iz ILVE je predlagal, da bi odšla delegacija, delavcev k tov. Petroniu v bolnico, ki bi mu prinesla pozdrave udeležencev občnega zbora ter mu v imenu njih želela čimprejšnjega okrevanja. Vsi navzoči so soglasno odobrili protestno resolucijo v zvezi j napadom na tov. Petronia, ki jo bomo v celoti objavili. Sledile so volitve glavnega odbora, revizorjev in razsodišča. V glavni odbor so bili izvoljeni sledeči tovariši: Grk Franc, (INFORIT), Jankovič 1 Franc (Gaislini), Maglizza Mario (Tovarna strojev), Koblar ' Alojz (Tovarna strojev), Lariš , Giordano (Sv. Rek). Gabrovec Ivan (San Marco), Markežic I-van (ILVA), Luxa Giordano, Bemič Gaspare, Medvešček Stanislav (ILVA), Cattonaro Ervino (San Marco). Za revizorje sa bili izvoljeni tov. Negode Ivan (S. Marco), Iskra Ivan (ILVA), Tomšič Franc (Tovarna strojev); v razsodišče b- Filippš Frančiška (konopljarna), vlah Josip (I-CET), Gustinčič Jakob (Tovarna strojev). Po končanih volitvah so se delavci ob petju ((internaziona-le» razšli. ni napi hiiimvsl fašist KOLEDAR (^iedaiidče - 'dtino- - 'Jiadla OF Seja tajnikov OF bo danes 20. t. m. ob 16. uri na sedežu, Ul. R. Manna 29. Folkloristi, pozor! Vse folkloriste obveščamo, da bo jutri v sredo 21. t. m. ob 20.30 zvečer na stadionu «Prvi maj» pričetek običajnih rednih vaj. Vsak naj prinese s seboj telovadne copate za vežbanje ter obenem tudi noše. Pridite vsi in točno! Pionirji! Obveščamo vse pionirje in pionirke, ki so se prijavili za drugo pionirsko lahkoatletsko tekmovanje, da bodo druge tekme v nedeljo 25. junija dopoldne na igrišču stadiona «Prvi maj». Vsi pionirji naj bodo ob 8. uri točno na stadionu. Tekmujemo v telovadnem kroju. PROSVETNA DRUŠTVA ravic in interesov vsega delavsheia razreda P. D. «1. CANKAR«. Vpisovanje za društveni izlet v Sko-cijansko jamo in Klanec se vrši do vključno 23. t. m- od 18. do 20. ure na sedežu društva v Ul. sv. Marka 21 (gostilna Ciril). S seboj prinesite eno sliko in člansko izkaznico. Ustanovni občni zbor Enotnega razrednega sindikata industrijskih delavcev ostro obsoja zločinski napad na tov. Bortola Petronia, starega in doslednega borca za pravice delavcev ter označuje ta napad kot enega najhujših zločinov, ki nas tako spominja na zločine fašistične tolpe raznih Giunta. Napadi, ki so bili v zadnjem času izvršeni proti znanim in doslednim antifašistom, se razlikujejo samo v tem, da jih danes izvršujejo drugi ljudje, toda v bistvu so prav enaki kot tisti napadi, ki jih je organi- zirala buržoazija od leta 1921 naprej z namenom, da bi preprečila delavskemu razredu dosego popolne enakopravnosti ter osvoboditev izpod izkoriščevalskega jarma. Kominformistični zločinci v Trstu se motijo, če mislijo, da bodo s takimi dejanji preplašili delavce ter jim onemogočili obnovitev borbe proti razrednemu sovražniku, borbe, katero so zatajili prav organizatorji kominformističnih fašističnih škvader, borbe, ki bo končno kljub vsemu zmagala. Napad na tov. Bortola Petronia morajo odtočno obsoditi vsi delavci in vsi demokrati kot zločin najhujše vrste; ta napad pa mora še tesneje povezati vse poštene delavke in demokrate v borbi preti takšnim metodam, ki se ne smejo več ponoviti. Ustanovni občni zbor Enotnega razrednega sindikata industrijskih delavcev pozdravlja tov. Bortola Petronia ter obljublja, da bo nadaljeval edino pravilno pot obnove razrednega sindikata v Trstu, ki bo lahko ščitil osnovne interese delavskega razreda. Ustanovni občni zbor Enotnega sindikata industrijskih delavcev K občnemu zboru Prosvetnega društva«Vojka Šmuc» v Se z večjim poletom v izpolnitev nalog ki so nam jih zapustili naši najboljši borci V petek 1?. t. m. je bil v za. časnih prostorih v Ul. Ruggero Manna redni občni zbor Prosvetnega društva ((Vojka Smue». Občni zbor je v uvedu pozdravil v imenu Slovensko — hrvatske prosvetne zveze njen predsednik tov. Andrej Budal, čemur -je sledilo tajniško in blagajniško poročilo, volitev novega odbora, slučajnosti in končno plodonosna diskusija o perečih problemih slovenskega življa na Tržaškem ozemlju ped tujo okupacijo: o šclstvu, počitniških kolonijah, o priznanju enakopravnosti slovenskega jezika itd, končno pa še važna diskusiia o smereh, v katerih mora društvo predvsem razviti svojo delavnost v bodoče. V zvezi s šolskim vpra. šnnjem je bila sprejeta tudi re. j solucija, ki zahteva, da se vr- j nejo slovenski šoli učni prosto-, ri v Ul. sv. Frančiška, iz ka- ! terih se je morala slovenska 1 šola pred časom umakniti zaradi popravljanja prostorov, ki pa je sedaj že zaključeno, Re. solucija s podpisi članstva bo izrečena pristojnemu uradu za šolstvo pri ZVU. Prosvetno društvo «Vojka Smuc», ki nosi ime po padli tržaški partizanki, je eno izmed onih društev, ki je z izdajalsko resolucijo Informbiroja bilo težko prizadeto prdvsem zaradi tega, ker so sP kominfor-misti nasilno polastili njegovih prostorov. Qd resoluc.je pa vse do danes je društvo živelo in delovalo brez lastnih stalnih prostorov. Poudariti pa je treba, da Pomanjkanje lastnih prostorov ni moglo biti laka ovira, ki bi marijivo in vestno članstvo odvrnila od jasno .začrtane potk delovati kljub neštetim težavam tehničnega značaja neustrašeno naprej za kulturni dvig slovenskega ljudstva v Trstu in za dosego vseh onih narodnostnih pravic, ki Slovencem v Trstu kot kul-turnemu narodu pritičejo. Ne bo odveč v ilustracijo razmer, ki so značilna za naša prosvetna društva na splošno, podati nekoliko zgodovine društva ((Vojka Smuc». Društ o se je ustanovilo v kratki dobi po osvoboditvi. Svoje prostore ie imelo v Vicolo Ospedale mi litare vse do resolucije. Do te ga časa je imelo društvo precej inventarja, razen tega pa le "o in bogato knjižnico. Dru. štveni odbor je imel redn-« seje, članstvo pa tedenske sestanke s raznimi kulturnimi predavanji. Izvršitev rednega občnega zbora po resoluciji so komin-formisti, h katerim je od celotnega odbora prešel le takratni predsednik, nasilno preprečili zavedajoč se, da je članstvo v veliki večini ostalo na pravilni poti to je proti izdajalski vlogi Kominforma in da se legalno ne morejo polastiti inventarja in prostorov. Z najbolj prosta, škimi izpadi in zmerjanjem članov s fašističnimi psovkami so preprečili nadaljevanje občnega zbora v društvenih pro- Zaključni prireditvi slovenskih šol pri Sv. Ivanu in v Rojanu V nedeljo 18. t. m. je imel slovenski otroški vrtec pri Sv. Ivanu zaključno prireditev v dvorani «Skamperle». Otroci so pod skrbnim vodstvom učiteljic pripravili prijetno veselje staršem in ostalim s svojim res dobro naštudiranim nastopom. Prireditev nam je prikazala le del vsega onega, kar so se otroci med šolskim letom naučili. Malčki so nastopali zelo samostojno in samo. zavestno in niso pokazali niti najmanjše zadrege, iz česar Se je dalo sklepati, da jih prisotnost občinstva prav nič ni begala in motila. Razveselilo nas je zborno petje, ki so ga zelo lepo podali. Mnogo uspeha so želi prizorčki, v katerih so nastopali zdravnik, mucka in miška in kjer je bilo govora tudi o potici, Seveda niso zaostajale po izvedbi tudi ostale točke spo reda, v katerih so otroci poka-zali vso svojo spretnost in sposobnost Prireditev je zaključil prizor, v katerem so nastopale domače živali (zopet malčki seveda), ki/ so bile lepo kostumi, rane. Prizor je navzočim tako ugajal, da se ploskanje in nav. dušenje ni hotelo poleči, kar je kazalo, da so si gledalci želeli, naj bi se prizor ponovil. Posebno priznanje za lepo uspelo prireditev gi« učiteljicama, ki so kljub vročini in težkim točkam sporeda vztrajali do konca. Prav tako y nedeljo je imela tudj slovenska osnovna šola v Rojanu svojo zaključno prireditev, ki je bila v rojanski šoli Prostorni hodnik tretjega nad. strop ja rojanske šole je bil pre. napoljen občinstva. Na priredi tev so prihiteli seveda predvsem starši, ki so želeli videti uspeh svojih otrok. Spored, ki je obsegal 14 točk, je bi) zelo lepo izveden. Najbolj je ugajala občinstvu točka «uporniki». Lahko rečemo, da je celoten spored izražal slavospev mate-teri, njeni ljubezni in njenim žrtvam. Pohvaliti moramo otroke za dobro izvedbo sporeda, ter u-čitelje, ki so se trudili, da bi se ljubezen do materine besede čimbolj vkoreninila v otroških srcih, da bi jo tako vzljubili kot svoj narodni zaklad. štorih, ki pa se je nadaljeval ob prisotnosti večine članstva v Ul. Romagna. Lahko rečemo, da se je s tistim dnem t. j. 25. 11, 48. začela nova doba društ. va. Razumljivo je, da je delovanje društva sprva zaradi pomanjkanja prostorov nekoliko trpelo, toda že prva akcija dru. štva, akcija za zbiranje podpisov med članstvom za prizna, nje SHPz je nadvse uspela, saj je tako priznanje SHPZ dalo nad 80% starega članstva. Skupno z druš.vom Simon Jen. ko je društvo priredilo več u-spelih prireditev, tako skupn0 kulturno prireditev -V Ul. Ruggero Manna, izlet v Padriče ter silvestrovanje- Zelo je uspela «Prešernova prosi: va«, ki me i moracija za umrlim nabr-žin-skim pesnikom Igom Grudnom ter še posebej komemoracija za Vojko, pri kateri so razen članov društva in članev SNG. sodelovali tudi Vrjkini stari tržaški ter partizanski tovariši. S posebno vnemo se je društvo lotilo prvomajskega tekmovanja, pri katerem se .ie prav lepo postavilo; saj je cd neslo več nagrad, tak > nagrado za pridobivanje novih članov, nagrado v izpolnjevanju dolžnosti do SHPZ ter nagrado za vzorno urejen članski imenik. V tem času je društvo postalo tudf ustanovni član ((Dijaške matice«. Delavnost društva smo navedli samo v glavnih potezah, ne da bi pri tem navajali vse ono drobno delo, ki so ga člani kot zavedni in napredni Slovenci izvršili v sklopu borbe našega naprednega gibanja na Tržaškem ozemlju. Članstvu društva, ki je znalo v tako skrajno neugodnih raz-merah za delo zastaviti vse svo je sile, ne samo za ohranitev temveč tudi za razvrj, gre vse priznanje. Treba je samo z e-nakim in še večjim poletom delati naprej, zavedajoč se velikih nalog, ki so nam jih v dokončno izpolnitev zapustili najboljši borci za naš narod, med katere spada tudi Vojka, p > ka. teri nosi društvo ime. Tov. Jančar že boljši Zdravstveno stanje tovariša Jančarja Rudija, ki se je prejšnji teden pri vršenju svoje službe na stadionu «Prvi maj« kot nočni čuvaj zelo hudo po nesreči! ter se je več dni v agoniji boril z življenjem in smrtjo, se je včeraj zelo pobolj šalo ter zdravniki upajo, da bo ozdravel- Kljub njegovemu zdravstvenemu izboljšanju pa še ni mogel odgovarjati na vprašanja, ki so mu jih stavili člani kriminalnega oddelka tukajšnje civilne policije o tem, kako je prišlo do nesreče. Zaradi tega je seveda tragični do. godek še vedno ostal nepo. jasnjen ter se še ne ve, če se je tov. Jančar ponesrečil ali pa je postal žrtev zločinske roke. ZAKLJUČNA PRIREDITEV OTROŠKEGA VRTCA V ROCOLU Otroci iz šolskega vrtca v Rocolu vas vabijo na prireditev, ki jo bodo imeli v soboto 24. t- m. ob 17. uri kot zaključek šolskega leta. DAROVI IN PRISPEVKI V počastitev spomina pok. Zore Margon so nabrale tovarišice iz Rojana 2.600. lir za Dijaško matico. Prosvetno društvo ((Slovan« iz Padrič daruje 1.577 lir SHPZ za poravnavo stroškov ob ((Dnevu slovenske kulture«. IZLETI ZVEZA PRIMORSKIH PARTIZANOV I. OKRAJA priredi 9. julija izlet za partizane in aktiviste v Cerkno, združen z obiskom bolnice »Franja«. Vpisovanje do 28. junija na sedežu I. okraja, Ul. Machiavelli 13-11. — Vpisnina znaša 1.200 lir. POČITNICE NA BLEDU Po zaslugi Planinskega društva v Trstu bodo tudi letos člani In prijatelji društva lahko preživeli svoje počitnice na Bledu, v hotelu Jadran ob jezeru, in sicer v tedenskih izmenah od 15.VII. do 16.IX. t. 1, Vpisovanje le v uradu ZDTV (U.C.E.F.) v Ul. Machiavelli 13-11 od 9 do S2 in od 16 do 19. Tam prejmete tudi vsa podrobnejša pojasnila. TOREK 20. junija Silverij, Nenadej Sonce vzide ob 4.15, zatone ob 19.58. Dolžina dneva 14.43. Luna vzide ob 8.44, zatone ob 23.22. Jutri sreda 21. junija Alojzij, Miloš — SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE ZA TRŽAŠKO OZEMLJE LETO V SEZONA 1949-50 PREDSTAVE NA PROSTEM STADION .PRVI MAJ" TRST. Vrlelska cesta št 7 Tramvajske zveze; Stev. 2, 3, 7, 9 in lonjerski avtobus JUTRI 21. JUNIJA OB 20.30 TARTUFFE Spisal: Moliere Poslovenil: O. Zupančič Režiser: Jože Babič Scenograf: arh. D. Vasič OSEBE : Gospa Pernellova, Organova mati Orgon, Elmirin mož Elmira, Orgonova žena Damis, Orgonov sin Marijana, Orgonova hči in Va-lerjeva ljubimka Valer, zaljubljen v Marijano Kleant, Orgonov svak Tartuffe, svetohlinec Dorina, Marijanina strežnica Gospod Loyal, birič Policijski uradnik Flipota, služkinja g. Pernellove Biriča Angela Rakarjeva Jožko Lukeš Nada Gabrijelči. čeva Silvij Kobal Tea Starčeva Srečko Košir Stane Raztresen Rado Nakrst Zlata Rodoškova Modest Sancin Julij Guštin Elza Barbičeva Alojz Starc Enij Reinhardt VSTOPNINA: PARTER L 200.—; TRIBUNA L 100.—; STOJISCE (za mladino L 50.—). Prodaja vstopnic dva dni pred vsako predstavo pri Adria-, Express (Ulica Fabio Severo štev. S b) od 8. do 12. in od 16. do 18. ure; na dan predstave na stadionu «Prvi maju (Vrdelska cesta št. 7) eno uro pred pričetkom predstave. K o"'5flfc~VECERIHH~PREDSTAV OKOLl 23^ URR POSOJILA ZVU INDUSTRIJI MIRU TRST, 19. (AIS) — V mesecu maju je oddelek za posojila na ZVU proučil več prošenj za posojila; ugodno je rešil šest prošenj, 14 prošenj pa je odgodjl ter jih bo proučeval in reševal naknadno. Skupni znesek dovoljenih posojil znaša 60,500.000 lir. Iz splošnega posojilnega sklada je dobila posojilo v znesku 35 milijonov lir neka tovarna za okna in zgibljive oboknice. SPREMEMBA UKAZA O UPRAVI OBČINSKIH SKRBSTVENIH USTANOV TRST, 19. (AIS) — ZVU je pred kratkim podpisala ukaz št. 115, ki spreminja ukaz št. 132 iz leta 1946, nanašajoč se na upravo občinskih- skrbstvenih ustanov. Spremenjeni ukaz določa, da bodo člane upravnih komisij pri teh ustanovah imenovali s sklepom občinskega sveta, katerega bo moral odobriti conski predsednik. To imenovanje bo veljalo za štiri leta. Članom Društva slovenskih srednješolcev Vabimo vse člane DSS, da se oglasijo na sedežu društva v Ulici Machiavelli 13-11. Uradne ure so dnevno od 10 do 12. ;lani, ko so že prejeli izkaznico, naj jo prinesejo s seboj. NOČNA SLUŽBA LEKARN Zeleni križ, Ul. Settefontane 39; Gmeiner, Ul. Giulia 14; Lloyd, Ul. aelFOrologio 6; Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2; Signori. Trg Ospedale 8; Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju imata stalno nočno službo. Pozor! V nedeljo 25. t. m. bo izlet v LJUBLJANO. Ogledali si bomo RAZSTAVO TRŽAŠKIH UMETNIKOV. Izlet priredi Adriaexpres. - Prijave sprejema potovalni urad Adriaexpress, Ul. F. Severo 5b od 19. do vključno 22. t.m. S pokvarjeno jedjo so se zastrupili V nedeljo ob 18 so z avtomobilom Rdečega križa pripeljali v glavno bolnišnico 72-letno Sbiso Filomeno iz Ul. Guido Reni 6, za katero so zdravniki pri takojšnjem pregledu ugotovili, dg se je zastrupila, ker Je jedla pokvarjeno jed. Starka je namreč jedla $ konservirano paradižnikovo mezgo obeljene testenine. Qb 22.45 pa so iz istih vz-rokov pripeljal; v bolnišnico 44-letno Carboni Gisel-lo in njenega 17-letnega sina Fuivia iz Ul. Donota 6, ki sta zaužila goveje meso v omaki konserviiane paradižnikove mezge. Zdravniki menijo. da je v obeh primerih kriva zastrupljanja konservirana paradižnikova mezga. Vsi trije bolniki bodo ozdraveli y 10 dneh, seveda če me bodo nastopile komplikacije. Požar uničil barako in denar Nenadni požar, ki je v nedeljo malo pred 22 zvečer z vso silo izbruhnil v Miljah, j,e do temeljev uničil leseno barako v Ul. D’Annunzi0 22, v kateri je stanoval 44-letni Ferdinand Zanetti. Da bi bila nesreča še hujša je pogorelo tudi vse pohištvo, povrhu vsega pa še lepa vsotica 55.000 lir, ki jih je imel Zanetti shranjene v nekem predalu nočne omarice. Tamkajšnji člani civilne policije ter gasilci, ki so takoj prihiteli gasit, so morali svoje reševalno delo zaradi močnega vetra omejiti v glavnem samo na zaščitno delo, da se ni požar razširil še na bližnje hiše. Vsa škoda, ki jo je utrpel Ferdinand Zanetti, znaša okoli pol milijona lir, K6NO Rossetti, 21.00: »Zemlja smehljaja«. Opereta. Exceisior. 16.30: ((Hudičeva lepota«. Michele Simon. Fenice. 16.30: ((Profesor Tromer-ne». Toto. Filodrammatico. 16.00: «Upor v Sing-Singu«. T. Mitchell. Alabarda. 16.00: ((Legenda«. Garibaldi. 14.00: «Lordi Londona«. Tyrone Povver. Ideale. 15.45: »Tajinstveni ljubimec«. V. Gassman. 1 ni pero. 16,00: «AkciJa se nadaljuje«, Pat 0’Bnen. Italla. 16.00: Operacije največjih kirurgov v filmu. Vlale. 16.00: «Ko se vrne spomlad«. Ray Mllland. Vittorio Veneto. 16.00: «Parada zvezd«. Gene Kelly. Adua. 15.00: ((Zapel iivka«. M. Dletrich. Armonia. 15.30: »Bil sem vojni zaročenec«. Gary Grant. Azzurro. 16.00: ((Upornice z juga«. G. Tleney. Belvedere. 14.30: »Mož z Zapa- da». G. Cooper. Lumiere. 15.00: ((Nepoznana v San Marinu«. »Ob morju«. 16.00: «Bratje Kara-mazovi«. Marconi., 16.00, na prostem 20.45: «Posli mojega moža«. Massimo. 16.00: «Dvojna igra«. Novo Cine. 16.00: «Sv. Ivan« Odeon. 16.00: «Salomč». Radio. 16.00: »Ven iz megle«. Savona. 15.30: »Singapurska plesalka«. C. Lamour. Sv. Vid zaprt. Ponovno odprt v septembru, Venezia. »Prikazen ob polnoči«. Vittoria, 16.00, na prostem 20.30: «Vlak norcev«. Kino na gradu. 21.00: »Tretji človek«. Ljudski vrt na prostem. 20.45: ((Ljubezen brez obraza«. Letni kieo v Ul. F. Severo. 21.00: «Marisa». Skoljet. 21.00: «Lady Hamilton«. Strelske vaje TRST, 16. - PIO TRUST — Edi-nice ameriških oboroženih Čet v Trstu bodo uporabljale razna strelišča kot sledi: Na bazoviškem strelišču bodo streljali 20. in 22. junija z avtomatičnimi puškami od 6.00 do 19,30 ure ter 23. in 24. junija S puškami od 6.00 do 19.30 ure id 25. junija od 23.00 do 19,00 ure. Na openskem strelišču bodo streljali s težkimi strojnicami 23. in 24. junija od 7,00 do 19,00 ure in s samokresi 19.20. 21. in 22. junija od 7,00 do 19,00 ure, ter 25. junija od 13,00 do 19,00 ure. aili RADIO II JUG0SL. CONE TRSTA (Oddaja na srednjih val01'111 212.4 m ali 1412 kc) TOREK 20. 6. 1950 6.30: Jutranja glasba; 6.45: P°" ročila v ital. in objava sporeda, 7.uu: Napoved časa , poročila v slov.; 7.15: Jutranja glasba. ., 12.00: Opoldanski koncern 12.30: Ogrske sklaGbe; 12.45: P°; ročila v ital. in objava sporeda. 13.U0: Napoved časa - poročila » slov. in objava sporeda; 13,jJ: Fester solistični spored; 13.45; Kulturni pregled (ital.); H-®0- Glasba slovenskih avtorjev izv*l ja orkester Radia Ljubi jah J: 14.30: Pregled tiska v Ital.; 14-’5’ Pregled tiska v slov. 17.30: Politične aktualnost1 (ital.); 17.40; Iz italijanskih oPe' ret; 18.00: Ljudska univerz« (ical.); 18.15: Skladbe Friedrik« Chopina; 18.45: Poročila v hrv;; 19.00: Glasbena medigra; I9-15! Poročila v ital.; 19.3U: Napove® časa . poročila v slov.; 19,J"; Kuiturni pregled (slov.); 20.0U’ Opera Mascagni: Cavaleria ru-sticana, opera z 1 dejanjem tjj LeOncavalio: Pagliaccl, opera ” 2 dejanjih; 22.00: Plesna glzsbs, 22.30: Nočni koncert; 23.00: Za®" nja poročila v ital.; 23.05: Za er nja poročila v slov.; 23.10: Objava dnevnega sporeda; 23.15: 1» starih valčkov. LJUBLJANA. MARIBORU? rei. postaja NOVA GORICA (Oddaja na valili 327,1; lM-*' 212,4; 202,1 lu.) TOREK 20. 6. 1950 12.00: Opoldanski koncert; 12.30: Napoved časa in poročil«; 12.40: Veder opoldanski sporen« 13.30 - 13.40: Gospodarska reP0t taža; 14.00: Skladbe siovenskj1 avtorjev igra orkester R«®!: Ljubljana; 14.30: Iz glasbene*« življenja v Celju; 14.40: Nekaj znanih uvertur: 15.00: Napove" casa in poročila;- 15.10 - 15-3®; Sonata za čelo in klavir. ra čelist Bogo Cekovin in P‘f, r.istka Ksenija Ogrin (Prenos > Maribora). 18.00: Pisari spored izvaja M«1 ansambel Radia Ljubljana; Mati in otrck; 18.45: Schuberte ve pesmi za glas in kitaro i*v,i jata baritonist Andrej Stroke«; in kitarist Stanko Prek; ljj-®L Napoved časa in poročila; l”«*.,’ Uganite kaj igramo; 20.00 Oper«; 22.00: Prenos poročil Zvezne P „ staje Beograd; 22.15: Zabave nočni snored: 23.30: Poročila, «ADR/A - EXPRESS* IZLETI 9. JULIJA IZLET I« Po/jfofflf* mi ('Italiji* Vpisovanje do 23. t. m- MEHANIČNA DELAVNICA l T R S T ULICA DELLA TESA 5 izdeluje strešne žlebove, odločne cevi ter inštelire vodo *n plin 20. junija 1950 Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - GL Silvio Pellico 1\11. nadst. - Telefon 11-32 Obljubam in sladkim besedam n e verjamejo vec Težki življenjski pogoji, pomanjkanje javnih del, teža davkov, nepriljubljenost odvisnega občinskega odbora, slabe in maloštevilne šole, in še te italijanske, želja po znanju med mladino Klodič je mali zaselek, kjer ima občina svoje urade in kjer je tudi poštni urad. Od tu in od Ljese se cepi več odvodnic, ki vežejo drugih deset vasi te občine z občinskim uradom. Te poti so zelo slabe in jih prav lahko prištevamo med steze, saj morejo po njih hoditi le pešci in živina. Občina je zelo obsežna in šteje dvanajst vasi z glavnim krajem, a od teh jih je kar deset, ki so brez kolovozne poli in ki se morajo posluževati teh stez. Te vasi so Grmek (glavni kraj občine), Platac, Gorenje brdo, Dolenje brdo Kanalac, Seuce, Topolovo, Zve-finac, Slapovik, Arbida in Skala. Lahko si torej vsakdo predstavlja, da je življenje teh ljudi obupno težko, nič drugega kot pravcato živinsko garanje, da si morejo pridelati bori košček polente, in še ta večkrat manjka pri hiši. Tu morajo prenašati vsako breme le na hrbtu do kolovozne poti in od Poti do doma. Opisati to muč-Bo 'tovorjenje je res težko; samo kdor vidi na lastne oči spozna kako trdo je življenje teh ljudi. Mladeniči, ki nimajo niti dvajset let, so že zgarani, nagubanih lic, krivega hrbta in iz njihovih oči se lahko bere vse trpljenje, ki ga morajo prenašati. Dekleta, ki bi morale biti cvetočih lic. predčasno zastare tn celo otroci nimajo nič otroškega na sebi, kajti tudi te že v Predšolski dobi obremenjujete 2 malimi koški in svežnji, da Pomagajo pri prenašanju tovorov. To kar bi morala opravljati živina je usojeno tem ljudem delati že vse življenje. A kljub temu morajo ti ljudje Plačevati državnim blagajnam Zelo visoke davke, dasiravno jim ta ne nudi prav ničesar razen če izvzamemo šolsko poslopje, ki je bilo pred nedavnim Zgrajeno v Klodiču. To je edino šolsko poslopje, ki obstaja v tej občini. Ko smo se zbližali z ljudmi in ko smo z njimi govorili v njihovem jeziku, to je slovenskem, smo mogli spoznati iz njihovega pripovedovanja veliko nezadovoljstvo in željo, da bi prihajali med nje bolj pogo-stoma sotrudniki slovenskih naprednih listov, katerim bi mogli vsaj nekoliko potožiti svoje gorje. Res ganljive so bile njihove izjave o zvestobi do te slo. Venske zemlje in do materinega jezika. Ker smo se hoteli prepričati na lastne oči v kakšnih okoliščinah žive in o njihovi miselnosti, lahko rečemo še enkrat, da to prebivalstvo, kakor tudi vse ostalo ljudstvo Slovenske Benečije, ne more dočakati Ure, da bi se enkrat že vendarle končal ta režim izkoriščevanja Ge se zamislimo v stanje desetih vasi, te tako velike občine, ki šteje nad tri tisoč prebivalcev, ki so brez ceste in to potem ko plačujejo že od 1865 lete dalje, od dne ko je usoda Priključila Slovensko Benečijo k Italiji, ogromne davke, poseb-no zadnja leta, ki znašajo pre-cej milijonov letno, nam ni težko razumeti tega nezadovoljiva. In kljub vsemu temu plačevanju niso poskrbeli za kakš-hb koristno javno delo, ki bi hilo v prid ljudstvu in tudi ne kaže, da bi se izboljšalo njihovo stanje. Občinska uprava, kateri načeluje demokrščanski župan, ni drugega kot slepo orodje v rokah občinskega tajnika, ki je 2nan po svoji miselnosti in de-**h že izpred druge vojne. Občinski tajnik, ki bi moral v Občini predstavljati le upravnega funkcionarja, je povabil nekega mladeniča v občinski urad in ga vprašal, zakaj je vpisan v slovensko mladinsko demokratično organizacijo ter mu rekel, naj pretrga vse stike s to organizacijo. Torej upravni funkcionar, plačan z denarjem, ki si ga ljudstvo služi s krvavimi žulji, se poslužuje svojega urada za opomine in pritisk na ljudi, da ne bi mislili tako kakor sami želijo. Zupan in z njim ves občinski svet sta zelo nepriljubljena med ljudstvom. V Ljesi rdeči grad občine Grmek — tako jo namreč imenujejo domači predstav, niki demokristjanov, in to zato, ker je v preteklih političnih volitvah ta vas dala 75 glasov Ljudski fronti, smo srečali skupino ljudi, ki so nam na prva vprašanja, ki so se tikala občine, odgovorili, da ob prihodnjih volitvah današnja vladajoča stranka prav gotovo ne bo žela več uspehov v njihovih krajih, saj okušajo že štiri leta njeno slabo upravljanje. Obljubam in sladkim besedam verjame človek samo enkrat, tako so nam dejali, in ta izkušnja uči človeka in ga izmodri. Kar se tiče šoi smo ugotovili, da so samo tri v vsej občini^ in samo ena od teh ima lastno šolsko poslopje, v Klodiču. Drugi dve šoli sta v Platcu in v Topo-lovu, in sicer v revnih sobicah privatnih hiš. Vse druge vasi so Nova električna brez šol, tako tudi Grmek, ki je glavni kraj občine. Otroci te vasi morajo hoditi k šolskemu pouku v Platac, ki je oddaljen skoraj uro hoda. V teh treh šolah je šolski pouk izključno le v italijahskem jeziku, pa čeprav starši kakor tudi otroci tako strašno žele, da bi imeli šolo v materinem, jeziku, da bi si tako laže prisvojili znanze, ki jim je tako potrebno na življenjski poti. Po končani večerji smo vstopili v neko preprosto kmečko hišo. Okrog mize in tudi kar po tleh je sedela desetorica mladih fantov, ki so prebirali slovenske časopise, revije in knjige. Eden od njih je čital časopis na glas in v daljših presledkih razlagal tovarišem, ki so ga pazljivo poslušali, v prepAstejši obli. ki, to kar je ravnokar čital. Ta mladenič je očividno najbolj vešč čitanja v materinem jeziku, a tega se prav gotovo ni naučil v šoli, ampak ga je naučila mati. Kadarkoli zaide v te kraje kak Slovenec njihovega naprednega mišljenja, se zgrnejo takoj | okoli njega in ga povprašujejo,! kje bi bilo mogoče dobiti kakš-j mladina pa po- 3 napeljava Ministrstvo za javna dela je pooblastilo družbo SELVEG za izgradnjo in uporabo novega e-lektričnega voda za prenos električne struje iz hidroelek-trične centrale v Ronkah do transformatorja tržiške predilnice v isti občini. Vod bo dosegel dolžino 735 m in bo prenašal električno energijo 10.000 voltne napetosti. Mladinski izlet v Karniio Zveza slovenske mladine v Italiji priredi v nedeljo 25. t. m. mladinski izlet k jezeru Cavazzo. Prijave sprejemajo krajevni mladinski odbori in glavni odbor v Gorici v Ul. S. Pellico 1 do vključno v sredo 21. t. m. Voznina je 400 lir. Odhod bo ob 6. uri zjutraj iz Ul. S. Pellico. Plače delavcev zaposlenih pri mlatilnih strojih Za delavce, ki bodo zaposleni pri mlatilnih strojih pri prihodnji mlačvi, so določeni naslednji prejemki Strojnik po 171 lir na uro. ostali delavci po 155 lir na uro j Delavci od 16 do 18 let starosti ' po 114 lir na uro in delavci izpod 16 let strosti Pa po 77 lir na uro. Izredna doklada‘je za vse določena v višini 60 odstotkov osnove plače, krušna doklada pa 60 lir dnevno. Cena zakona do 30. junija podaljšan rok za vložitev prošenj za asi. stenta pri mikrografskem oddelku in kemičnem laboratoriju Pokrajinskega inštituta za higieno in profilakso v Gorici. Isti zakon predvideva tudi,, dS se omenjenega natečaja lahko udeležijo vsi do 45 let starosti. za mlačvo stot. žita je 400 lir za Goriški prefekt obvešča, da je I po zakonu z dne 3. maja 1950, št. 233, rok za vlaganje prošenj za natečaj občinskih zdravnikov, podaljšan do 12. ure dne 30. junija t. 1. Nadalje je na podlagi istega Na vsak način je hotel v Jugoslavijo Pred časom so ji toslpvanske obmejne oblasti izročile italijanskim italijanskega aržav. ljara 29-letnega Paussija Alojza iz Čedada. Tu ga je policija nekaj časa pridržala v zaporu zaradi nezakonitega prestopa meje in mu je nato izdala iz-gonski list, s katerim ga je poslala v njegov rojstni kraj. To. da Paussi je izgonski list raztrgal in se hotel vrniti spet v Jugoslavijo. Toda obmejne stra. že so ga na meji zasačile in ga spet spravile v zapor. Otrok v kotlu vroče vode Pred dnevi je 41etni Borto-luzzi Klavdij iz Ul. Brigata Pavia št. 4 delal družbo svoji mamici, ki je prala v pralnici svojega stanovanja. Ko je z delom končala, je nesla perilo na sušilo in otroka pustila samega v pralnici. Otrok se je tam moto. vilit okoli razne šare in se nenadoma znašel v k< tlu vroče vode. Na njegove ob>-pne klice je v pralnico pritekla prestrašena mati in številni sostanovalci. Otroka so iz koti-- vroče vode vrgli v posodo z mrzlo vodo, kjer je ostal do prihoda rešilnega avta Zelenega križa, k;i ga je odpeljal v bližnjo bolnico. Tu so zdravniki ugotovili, da ima precej močne opektt.re; posebno po nogah, da pa bo v 20 dneh spet zdrav. ' tlaiuni tthrepi ttirehclje iržlšHe oljarne Brezposelnim tacli maše ne privoščijo Delivcem tržiške oljarne, ki so se množičnim odpustitvam uprli s tem, da so zasedli tovarno, s« sc v poslednjih dpeh pridružili ie mnogi tovariši, ki so doslej stali’ ob strani. Spričo tega in dokazov solidarnosti s strani prebivalstva, se ie ravnateljstvo obrata odločilo v bodoče preprečiti duhovnikom dostop v tovarno, kjer so doslej maševali ob nedeljah. Do- takšnega naivnega ukrepa je prišla direkcija vsekakor sporazumno z duhovništvom in si kakor kaže, obeta od njega, da bodo delavci popustili. Toda sodeč po tem, da so se onim, ki že 17 dni vztrajajo v tej protestni borbi, priključili še drugi, slabo kaže, da bi šli podobni ukrepi -uprave delavcem tržiške oljarne kdo ve kaj. do živega. . Nehvaležnost... Akoravno so proti koncu voj-ne, ko je bila zmaga nad Hitlerjem in Mussolinijem že zagotovljena, u Italiji z velikim upanjem gledali na Roosevelta in s spoštovanjem izgovarjali njegovo ime, jim je postal odveč, čim je bilo konec njegove avtoritete. Nihče več ne piše o njem, nihče več ga ne hvali in v Gorici so prišli zadnje dni do sklepa, da je treba tudi * Korza odpraviti njegovo ime ter ulico prekrstiti p Corso Italia. Po Dlesu »živahni" pogovori Ob 2. uri po polnoči, ko so bili že naveličani plesa, se je na znanem plesišču «Lanterna d’oro» sprla skupina mladeničev. Bili so precei vinjeni, in v sper, ki se je čedalje večal, je morala poseči policija, ki je vse skupaj odpeljala na kvesturo, kjer jih -je dalj časa pridržala. Gre za 21-letnega Tromba Bru-na iz Ul. Baiamonti 16, 36-let-nega Cocevarja Jožefa iz Ul. Tunisi 5, 23-letnega Furlana Armanda iz Ul. Morelli 27, 24-letnega Papeža Vilibalda iz Ul. Morelli 27 in 19-letnega Mare-sija Romana iz Ul. Tunisi 17. Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - GL Cesare Battisti 2 - Telefon 70 Zveza borcev v Kopru poslala protestni resoluciji v Trstu iri De Gasperijevi vladi odprli slovenske šole, ko jih bo. do učili učitelji v domači bese. di, da bodi s tem vsaj nekoliko poravnane krivice Huda prometna nesreča na križišču pri Devetakih V nedeljo popoldne sta se s svojim avtomobilom vračala po Tržaški cesti v Trst 371etni dr. Marij Cimenti iz Trsta in njegova 361etna žena. Ko sta privozila do križišča pri Devetakih, se je pri avtomobilu nena. doma zlomila os. Vozilo je pri tem šlo s ceste in se zaletelo v steno- .n^. levi strani .ceste. Ponesrečencema je takoj priskočilo na pomoč nekaj kolesarjev, ki so vozili slučaiho mirno. Iz avtomobila, čigar prednji del je ostal popolnoma zmečkan, so povlekli potnika, ki ju je rešilni avto Zelenega križa pripeljal v goriško občinsko bolnišnico Brigata Pavia- Ciment; je oanesel številne rane po obrazu, precej globoko rano na čelu in desni roki ter zadobil precej hude u-darce v ramena. Tudi njegova žena je odnesla hujšo rano na čelu, manjše rane po obrazu, rokah in udarce po ramenih. 2e. na se bo morala zdraviti 30 dni, medtem ko bo mož dober že čez 20 dni. Avtomobil pa skorajda ni več uporaben. cala je nemudoma Zeleni križ, ki jo -je cdpeljal v bolnico Brigata Pavia, kjer so ji sprali želodec in jo tako rešili gotov« smrti. Od prepira do strupa Včeraj popoldne sta si prišli navzkriž 43-letna Humar por. Cubej Lojzka in njena 18-letna hčerka Danica iz Ul. Baiamonti 14. Prepir sta pričeli iz malen. kostnih razlogov. Toda že po nekaj trenutkih so se zaradi nepremišljenih besed, ki jih je izustila hčerka, odnošajj med njima zelo poostrili. Mati se je čutila smrtno užaljeno. Cim se je hčerka zavedala, da dela materi krivico, se je hotela 7. r/jo pobotati, toda ta se je, ne da b-prej izustila več besede, zatekla v spalnico in tam izpila večjo količino nekega zdravila, ki vsebuje precejšen odstotek strupa. Hčerka, ki jo je materin molk zelo presenetil, je šla zanjo in takoj opazila n-jeno nepremišljeno dejanje, Od nesreče do nesreče Z lestev, po katerih je hotel v senik, je včeraj popoldne padci 60-letni kmet Klanjšček Franc iz Steverjana. Pri padcu je fnpž zadobil težji udarec \ glavo. Zeleni križ ga je odpe lial v bolnico Brigata Pavia, kjer mislijo, da si je pretresel možgan« * * * Ko se je vračala iz Oslavja proti domu je na grdi poti v Grojni padla s svojega kolesa 39-letna Buttolo por. Luviori Marija iz Podgore. Pri padcu si je zlomila desno roko Zatekla se je v bolnico Brigata Pavia. Zdraviti se bo morala 39 dni * » * V Gro-jni se je včeraj ponesrečila tudi 30-letna Tabai Ema iz Ul. Ascoli 11. Padla je namreč s kolesa in si zlomila desno roko V komolcu ter zadobila težjo rano v glavi in si verjetno tudi pretresla možgane. Zeleni križ jo je odpeljal v občinsko bolni co Brigata Pavia * * * Pretežko je včeraj dvignil 39. letni delavec Jarc Artur iz Standreža, ki je zaposlen pri gradnji ljudskih hiš na Rojcah Mož si je pretegnil kito v hrbtu Tudi njemu je moral Zelen križ na pomoč in ga je odpeljal v bolnico Brigata Pavia Pokli- -r Zaključna prireditev [Mene šole PGD v Gorici ki bo danes ob 20 v učilnici na Kornu št. 8 pritličje SPORED: !> livfc:"* ‘'strumno - klavir, Tusulin Denka 2) Ringaraja - klavir, A. Makuc Otroci kličejo pomlad Uspavanka .na.i.i. Kolesa - klavir, A. Vidricb Valček - klavir, H. Plesničar, M. Skert Slovenske narodne pesmi za gosli - E. Devetak E. Peric Scherzo - klavir, M. Obljubek Planlnarica • klavir, I. Boneta Sončni zapad - klavir, M. Pahor Slovenske narodne pesmi - za gosli s klav rjem - Devetak Mali planinec - klavir, M. Ferletič Mazurka Pesem Skrjančka - klavir, M. Zitter Slovenske narodne pesmi za gosli - E. Devetak E. Peric •3) Beethoven: Sonata op. 2/1 klavir, M. Podobnik Kakor se da razvldeti iz sporeda, nas bodo gojenci Glasbene gole PGD presenetili s pravcatim koncertom. Pestrost Ilasbeneia nastopa bo gotovo zadovoljila tudi izbirčnejie po-siusalce In le zato pričakovati številnega obiska. Vendar bi bilo priporočljivo da se prireditve udeleži tudi širše občinstvo ter s tem dokaže, kako mu je pri srcu prizadevnost ®aše nadarjene mladine. 3) Pavčič: 4) Billi: 3) Pahor: 6) Heller: 7: Montanaro: ») Cbirico: 5) Korun: >0) Frontint: •1) Čajkovski: 12) Pahor: Goriško mrtvilo Ne glede na to, da je Goric a tudi med tednom bolj podobna vasi nego mestu, je mrtvilo nekdaj razgibanega in živahne■ ga mesta poudarjeno zlasti ob nedeljah. V prazničnih dneh izgine z goriških ulic še onih nekaj ljudi, ki se ob delavnikih po opravkih ali kakorkoli opletajo po mestu, Zlasti sedaj, ko bodo zmanjkali tudi šolarji, ki sa končno prinašali mestu največ življenja, bomo priča praznim ulicam in trgom, kajti meščani se selijo ob nedeljah množično proti morju ali pa v Brda. Vendar sc trgovcem tudi ponedeljek ne izplača odpirati trgovin, zakaj po cele 1 popoldneve stoje brezdelno na vratih in potrpežljivo čakajo kdaj se bo a trgovino zaletel kakor pravijo, kak pes. Prav tako so seveda že vsa leta, odkar je prišlo do razmejitve omrtvičeni tudi gostinski obrati. O prosti coni nihče več ne govori; kdor pa jo po naključju le še omeni, ne pozabi pove dati tega s pomilovalnim na smeškom, kakor da gre za sta ro, že obrabljeno smešnico, Goričani zatrjujejo, da bi bilo mnogp pametneje, ako bi Gorico oklicali kot letoviško mesto, kajti nikdar še ni bila tako mirna in tiha. Na zadnji okrajni konferenci Zveze borcev v Kcpru je odbor prejel pooblastilo z nalogo, da sestavi in pošlje protestno pismo De Gasperijevi vladi zaradi preganjanja demokratičnega ljudstva v Slovenski Benečiji in protestno pismo ZVU zaradi nepravil-in odnosov do delavstva v Trstu. V naslednjem objavljamo vsebino obeh navedenih protestnih pisem, ki se glasijo: »Zavezniški vojaški upravi v Trstu. Okrajna konferenca Zveze partizanov Za koprski okraj, ki je bila 11. VI. t. 1. v Kopru, obsoja vso obrekovalno in lažnivo gonjo tržaškega reakcionarnega in kominformističnega ti-. ska, kakor tudi tržaških reak-ionarnih in kominforroistič-nih svetovalcev y tržaškem občinskem svetu, ki zaseda rav te dni. Ta svet ima kot osrednjo točko svojega zasedanja, da čimbolj obrekuje ju-oslovansko cono STO-ja samo, da bi pripravil teren, da bi nas čirmprej predali De Gasperijevi vladi in nas tako ponovno zasužnjili. S tem bi hoteli pridobili svoje Izgubljene gospodarske položaje v naši coni na račun našega ljudstva, ki si gradi z lastnimi silami boljše življenje. Istočasno bi ga hoteli ponovno izkoriščati in mu vzeti vse tiste pravice, ki si jih je naše ljudstvo priborilo v težkih bojih NOB. Tako bi hoteli poteptati te pravice na isti način kot so jih že davno poteptali slovenski manjšini v Italiji. Ta gonja je dosegla višek že pred upravnimi volitvami, ki so bile 18. aprila t. 1. jn je dovedla tako daleč, da so ho teli vtihotapljati v našo cono parnikom »Vettnr Pisani« celo orožje. Okrajna konferenca Zvez.e partizanov za koprski okraj ugotavlja, da so predstavniki demokratičnih organizacij Slovansko-italijanske ljudske fronte poleg vseh diskriminacijskih ukreipov proti slovenskemu prebivalstvu cone A STO-ja podvrženi kominformističnim in fašističnim škvadrističnim napadom, ki ogrožajo življenje naših najboljših tovarišev v Trstu, čeprav Se Slovarskn-italijanska ljudska fronta najbolj dosledno bori za pravice vsega delovnega ljudstva našega ozemlja. Najboljši dokaz temu je napad na tov. Laurentija in Veljaka s strani kominformistič-nih-fašističryh skupin, dalje grožnje tov. dr. Deklevi s strani fašističnega polkovnika Al-merigogne in nešteto drugih podobnih akcij, ki se izvajajo od časa do časa nasproti najbolj nepomirljivim borcem proti zatiranju izkoriščanja Človeka po človeku in proti zasužnjevanju delovnega ljudstva sploh s strani fašistične in imperialistično reakcije Zato zahtevamo, rig podvzanie Zavezniška vojaška uprava ostre ukrepe proti takšnim izzivalnim akci tam ter najstrože obsodi krivce fašističnih in šovinističnih napadov ter groženj.« KINO VERDI, 17: «Cokoladni vojak«, N. Eddy. VITTORIA, 17: «Nebo nad močvirjem«, MODERNO, 17: Nov program CENTRALE, 17: ((Zenska senca«. EDEN, 17: «Nevarnost prihaja iz Scotland Yarda». da rte pr!znava Slovencem v Italiji niti najosnovnejših narodnostnih in človečanskih pravic, ki so zajamčene po določbah mirovne pogodbe. Dalje protestira proti šovinističnemu napadu, ki so ga izvedle neofašistične tolpe v Čedadu ob obisku predsednika italijanske vlade na beneško slovensko ljudstvo s tem, Cia so tamkaj davzoče Sloven-pretepali ob navzočnosti policije samo zaradi tega, ker so javno zahtevali slovanske šole, manjšinsko zakonodajo, mir. delo ;n kruh ter jih končno še aretirali. Prav tako z ogorčenjem protestiramo proti policijskemu režimu, ki on‘ejn0goča predstavnikom beneških Slovencev svobodno kretanjo po svpji lastni zemlji. Protestiramo tudi proti v sem aretacijam in nezakonitim hišnim preiskavam in praksi, da jim pi0(j pretvezo, češ da ščitijo njihovo življenje, izganjajo. Končno protestiramo proti navalom neofašistov na sedeže Demokratične fronte beneških Slovencev, ki so se samo v zadnjih časih ponovili trikrat v Hrotestno pismo De Gaspe rijevi vladi v Rimu pa so glasi: »Okrajna konferenca Zveze partizanov zg koprski okraj, ki je bila 11. t. m„ odločni protestira proti diskriminacijski politiki italijanske vlade do Slovencev f Italiji, ki obstaja v teni kraju Sv. Peter Siovenov oh Nadiži. Taka dejanja so nekoč izvajali samo fašisti, zato odločno zahtevamo, da zagotovi italijanska vlada Slovencem v Italiji vse politične, kulturne in socialne pravice, kakor jih uživajo -Italijani v našem okrožju in v FLRJ. Hkrati zahtevamo, da se krivci fašističnih šovinističnih napadov na predstavnike beneških Slovencev y Čedadu, kakor tudi ostali fašistični škvadristi, ki izvajajo nasilje proti Slovencem v Italiji, najstrože kaznujejo.« Vpisovanje v I. razred gimnazije v Portorožu Ravnateljstvo slovenske nižje gimnazije v Portorožu obvešča, da bodo sprejemni izpiti v I. razred njenega zavoda 22. in 23. junija ob 8. uri. Kandidati naj prinesejo s seboj prošnjo za pripustitev k sprejemnemu izpitu Prošnja mora biti kolkovana z 9 din, priložiti je treba še rojstni list in zadnje šolsko spričevalo. ODBOR ZA GRADNJO ZADRUŽNEGA DOMA V ŠMARJAH vabi ob 6. obletnici požiga vasi dne 25. junija 1950» vse na slavnostno otvoritev PRVEGA POPOLNOMA DO. KONČANEGA ZADRUŽNEGA DOMA V ISTRSKEM OKROŽJU IN NA ZGODOVINSKO VAZEN TRENUTEK NASE VASI, KO SE BO PRVIKRAT ZASVETILA ELEKTRIČNA LUC. Spored slavnosti je naslednji: 1. Ob 10. uri nogometna tekma Šmarje - Kampel Salara. 2. Ob 16. uri slavnostna otvoritev. 3. Pozdrav. 4. Govor. 5. Nastop pevskega zbora iz Šmarij. 6. Nastop pevskega zbora sindikalne podružn, ZPZ. 7. Koncert godbe na 'pihala odreda JA. 8. Otvoritev fotografske razstave posnetkov iz NOB in gradnje socializma. 9. Ples do večerje. 1C. Po večerji uprizoritev enodejanke «Analfabet». Sledi prosta zabava. Preskrbljeno je za prigrizek in dobro pijačo. ODBOR Nov postopek pri izplačevanju otroških doklad Zavod zg socialno zavarovanje v Kopru je od prvega maja 1950 dalje uvedel nov postopek za izplačevanje otroških dodatkiov in sicer tako, da se izplačuje od navedenega dneva stalen mesečni dodatek. Pravico do tega imajo seveda samo tisti zavarovanci, ki so v posameznem mesecu bili zaposleni določeno število dni. Delodajalcem dajemo zaradi nove odredbe o dodatku za otroke (Uradni list št. 6 točka 30, čl. 8-21) sledeča pojasnila in navodila. Do nadaljnjega ostane splošni postopek in v prvi vrsti način izplačevanja dodatka za otroke (otroške doklade) netz-pramenjen, io se pravi, da vsi delodajalci tudi v bodoče sami izplačujejo dodatek za otroke zavarovancem na račun Zavoda za socialno Zavarova n le v Kopru. Delodajalci I. skupine, ki predlagajo mesečno plačilno polo, sami hranijo listine za otroške doklade. Zneske dodatka za otroke vnašajo v odgovarjajočo rubriko v plačilni poli. Pri izdajanju obračunov prispevkov odbije Zavod izplačane dodatke za otroke od celotnih prispevkov Delodajalci II. skupine, to so Ustanovni občni zbor Društva inženirjev in tehnikov STO-ja Delovna inteligenca v službi naroda Zadnji petek i§, . junija je bil v Kopru ustanovni občni zbor Društva inženirjev in tehnikov STO-ja. Vabilu so se odzvali vsi inženirji ;n tehniki skoro polnoštevilno. Qbčni zbor je v imenu Okrožnega ljudskega odbora posetil njegov predsednik tov. Beltram Julij in ga pozdravil kot zastopnik ljudske oblasti. Navzoči so bili tudi predstavniki združenja inženirjev in tehnikov LR Hrvatske, ki so želeli tako občnemu zboru, kakor tudi bodočemu društvu uspešno delovanje. Uvodne besede je spregovoril inž. Ivo Stok, ki je med drugim poudaril, da ima občni zbor velik pomen, ker je to manifestacija tehničnega kadra, ki prevzema odgovorne naloge pri graditvi gospodarstva v Istrskem okrožju. Inž. Stok je nadaljeval: «Naša naloga je, da pritegnemo v svoje vrste vse inženirje, tehnike, racionalizatorje in nova-torje, s čemer bomo pripomogli, da bo društvo uspevalo pri izvrševanju svojih tehničnih nalog, da bodo njegovi člani prispevali čim več za dvig gospodarstva ter na področju znanstvenega in tehničnega dela. Glavna naloga združenja našega tehničnega kadra je, da se pridruži manifestaciji solidarnosti z vsem našim ljudstvom ter, podpre s svojim delom politično-sindikalno in gospodarsko vodstvo, z organizacijo inženirjev in tehnikov smo pričeli v Trstu že leta 1946 in že tedaj je bilo zbranih 44 inženirjev in tehnikov, Toda zaradi nastalih težav ter ovir od strani uprave in inženirske zbornice se društvo ni moglo organizirati in obstajati. Kod tedanjimi pogoji, ki vladajo še danes, v Trstu tudi ni mogoče, da bi se razvijala tehnika in tehnična kultura tehnično inteligenco v sodelovanju z najširšimi sloji ljudstva. Tam je oblast v rokah kapitalističnih razredov, ki gledajo samo na dobičke in izkoriščanje delovnega ljudstva in ne dovolijo, da bi si ljudstvo iz svojih vrst vzgojilo tehnično inteligenco, odnosno, da bi pri delu sodelovali tudi strokovnjaki iz delavskih vrst. V imperialističnih deželah obstaja med tehnično inteligenco ter proletariatom ostra meja, dočim je vloga inženirjev in tehnikov pri nas in sosednji Jugoslaviji ogromna. Pri nas ni navedene ostre meje iri novo pojmovanje je dalo že pozitivne uspehe. Nato je tov. inž. Stok pripomnil, da je v kapitalističnih državah tehnikom onemogočeno študiranje na fakultetah, da diplomirani tehniki in geometri nimajo skoro nobenih izgledov za nadaljnje usposabljanje ter da kapitalistični delodajalci postopajo z njimi kot pomožnim tehničnim osebjem. S tem da jim je onemogočeno študiranje na domačih fakultetah so prizadeti ravno revnejši tehniki, dočim imajo bogatejši možnost, da se učijo celo v inozemstvu. In vendar so strokovnjaki in novatorji pokazali sposobnosti in dali za dobro ljudstva svoje iznajdbe. Ti postanejo v kapitalističnih državah plen izkoriščevalcev, ki z uspehi novatorjev in ra-cionalizatorjev kujejo zase velike kapitale. To opazimo najbolje v bližnjem Trstu. Inž. Stok le s tem v zvezi dodal: «V našem okrožju in v Jugoslaviji ima ljudska oblast interes, da usposobi vsakega člana nove družbe za svoje delo. Tehnikom ie dana možnost učenja na univerzah, s čimer jih ie dvignila ter usposobila za svoje najboljše kadre. Iz ljudstva naše cone je y dobi 4 let izšlo večje število udarnikov racionalizalorjev ter novatorjev. Usposobilo se je mnogo novih tehnikov ter organizatorjev in organiziralo večje število tehničnih podjetij. Naše delovno ljudstvo je _ob pomoči maloštevilne tehnične inteligence sezidalo mnogo osnovnih šol, bolnic, okrevališča, obmorska kopališča, dalje je obnovilo podeželje in izgradilo večje število železobetonskih, kamenitih in lesenih mostov, nove ceste in napravilo obstoječe bitumenske in makadamske ceste, izvršilo je elektrifikacijo mnogih naselij, melio-riralo in reguliralo večje površine zemlje, izvršilo kanalizacijo, napeljalo vodovode, zgradilo zadružne domove itd.« V zaključku svojih izvajanj je inž- Stok podčrtal, da je naloga inženirjev in tehnikov ter strokovnjakov ta, da se treba otresti starih metod, zboljšati način dela in poglobiti stike z ostalimi delovnimi skupinami, ki sodelujejo pri skupni graditvi. Dvigniti mora- mo tehnična sredstva, pristopili k organiziranju tehnične kulture pri najširših množicah, kar bo pripomoglo k dvigu strokovnega znanja in storilnosti dela. S tem v zvezi je treba pomagati Ljudski tehniki. Sodelovanje v Društvu inženirjev in tehnikov ho prispevalo k rešitvi raznih napak. Naloga društva bo skrbeti za dvig novih kadrov z raznimi tečaji, stalnimi predavanji. Na' ta način se bodo uporabili inženirji in tehniki za prva tehnična dela. V glavnem pa bo program novega društva aktivno sodelovanje pri planski ekonomski zgradnji, gospodarski obnovi in pri utrjevanju ljudske oblasti. Ko je tov. inž. Stok izjavil da se bodo vsi inženirji in tehniki Istrskega okrožja, kakor do sedaj tudi v bedeče stavili na popolno razpolago ljudski skupnosti in da morajc vsi doprinesti kar največ za enoletni plan, so ga navzoči nagradili z dolgotrajnim odobravanjem. Po poročilu inž. Stoke so nato navzoči odobrili društvena -pravila ter izvolili člane upravnega in nadzornega od-bora, pri čemer je bil tov. inž. Ivo Stok izvoljen za predsednika novega društva. Ob zaključku zborovanja so poslali zborovalci pozdravne brzojavke Združenju inženirjev in tehnikov y Ljubljano, Zagreb in Beograd. Končno so soglasno sprejeli resolucijo, v katero so uvrstili naloge, ki so si jih zadali za drugo polletje 1950. Te so: Novo društvo bo priredilo 10 strokovnih znanstvenih predavanj in predvajalo tehnične filme. Organiziralo bo 2 večji študijski ekskurziji in 2 manjši v našem okrožju za spoznavanje javnih del. Dalje bodo pripravili članke za strokovne revije in dnevni tisk 10 člankov, or ganiziralj bodo tudi 2 predavanji za radio in diskusijske krožke za rešitev težjih tekočih problemov. Sodelovali bodo tudi pri delu za gradnjo zadružnih domov in usmerjali inženirje, tehnike ter sposobne delavce v novatorsko in racio-nalizatorsko delovanje. Končno bodo izdajali «bilien» inženirjev in tehnikov. S tem je Društvo inženirjev in tehnikov takoj pokazalo, da so cilji njegovega dela visoki NQVA RIBARNICA V KOPRU, PO NAČRTIH DOMAČIH ARHITEKTOV, BO SE LETOS POD STREHO. mafi delodajalci, pa morajo listine za otroške doklade pošiljati tukajšnjemu uradu (prijava za otroške doklade, družinsko stanje ter morebitna posebna potrdila). Ti delodajalci dostavljajo mesečno seznam dodatkov z.a otroke v treh izvodih in na podlagi teh seznamov prizna urad njihove tekoče račune prispevkov in Jih o tem tudi obvesti. Zavarovancu pripada dodatek za otroke, katere vzdržuje praviloma do dopolnjenega 17. leta. Za otroke do 14. leta zadostujejo podatki iz prijave za otroške doklade in družinskega lista, za otroke stare čez 14 let pa ie poleg tega treba predložiti še potrdila, ki sd potrebna za nadaljnje prejemanje otroškega (iodatka. Ta potrdila so o šolanju, zdravniško potrdilo o delazmožnosti. Ne zadostuje Samo zabeležba diagnoze, ampak mora izjava vsebovati pripombo o nesposobnosti za delo, poleg tega Pa inora biti iz izjave razvidno za koliko časa velja potrdilo. K navedenim potrdilom, ki jih je treba predložiti, spada tudi potrdilo o nezaposlenosti in odvisnosti od roditeljev. Zavarovancu pripada otroški dodatek za enega otroka stalni mesečni znesek 240 din, za dva otroka 540 din, za tri otroke 900 din itd. Pravico do dodatka za otroke Ima zavarovanec, če je dosegel v koledarskem mesecu 25 dni polnega zaposlenja, oziroma če ima v mesecu najmanj 18 dni zaposlenja. toda če je za ostale dneve opravičeno izostal od dpla ali pa če je bilo delo prekinjeno brez delavčeve krivde. Tudi v tem primeru je pogoj 18 dni zaposlenja v mesecu. Delodajalci so dolžni s »odelovanjem sindikalnih podružnic resno presoditi, če jc podantt upravičenost izostankov Kot dnevi dejanskega d<*ln Se štejejo vsi dnevi, za katere ima zavarovanec pravico do plače in do dajatev Iz socialnega zavarovanja. Za zaposlenja, ki so bila pri raznih delodajalcih v istem mesecu, izplača otroški dodatek zadnji delodajalec po ugotovitvi upravičenosti. in to za celotni mesečni dodatek. Delodajalci II. skupine zabeležijo v takih primerih v seznamih OD imena prejšnjih delodajalcev Dodatek za otroke izplačujejo delodajalci tudi Za čas bolezni. — Ce zavarovanec po ozdravljenju še v istem ko'»-darskem mesecu nastopi delo prj drugem delodaialcu. izplača otroški dodatek za tisti mesec drugi delodajalec, in sicer na podlagi potrdila n bolezni. Delodajalci II. skupine lahko pri dolgotrajnih boleznih zavarovanca prekinejo izplačevanje otroškega dodatka, morajo pa tem obvestiti Zavod za so. cialno zavarovanje, in sicer z izdajo potrdila, do katerega meseca m za koliko otrok so bile izplačane otroške doklade Zavarovanka ima pravico da otroškega dodatka v teh primerih; a) kot samfca za nezakonske otroke, katere vzdržuje (potrdilo o vzdrževanju); b) kot vdova: c) če je mož dela nezmožen, brez premoženja in ga vzdržuje žena (zdravniško potrdilo o moževi delanezmožnosti in da je brez premoženja); č) če sta oba zakonca zaposlena in se sporazumeta, da pripada dodatek za otroke ženi; d) ločena žena za otroke, katere vzdržuje (potrdilo o ločitvi zakona in vzdrževanju otrok): e) za otroke iz prejšnjega zakona ali posvojene otroke, in in pomembni za gospodarski razvoj vse jugoslovanske cone to ne glede na zaposlenost in STO-ja. I premoženjske razmere moža. »S«** frAViBOK Varaždin klžeifa ijdcojčirc Sežano \hVov,'c. O Opohja Viimoda VUEkA OtUUN’ -ihifucO Možno* Vrh V soboto 24. t. m. v Ljubljani zadetek mednarodne kolesarske dirke !!! „Po Hrvatski in Sloveniji Trst bodo zastopali sarji: Colja, Čok, Javornik, Fonta-not, Coretti, Rinaldi Te cini je kaj živahno v začasnih prostorih Kolesarske zvejje Slovenije. Dan za dnem vidiš neumorne funkcionarje pripravljalnega odbora za veliko mednarodno kolesarsko prireditev, ko hitijo po Resljevi ulici, da rešijo morebitne o-vire, ki se stavljajo na pot ob pripravah za to največjo letošnjo športno prireditev. Predsednik pripravljalnega odbora tovariš Pleško in tajnik tov. ing. Sef večkrat pozno v noč pa včasih tudi do zgodnjih jutranjih ur pregledujeta in rešujeta važne organizacijske naloge, kajti zavedata se velike odgovornosti, ki ju čaka v tednu mednarodne kolesarske prireditve. ______________ Tovariš ing. Sef je o tej dirki povedal več zanimivosti, ki bodo prav gotovo zanimale tudi širšo športno javnost. Sedem inozemskih ekip je že prijavljenih Priprave so v polnem razmahu. Res je sicer, da morajo nekatere stvari šele danes reševati, ko bi morale biti že zdavnaj rešene, predvsem mislim tu udeležbo inozemskih kolesarjev, ki jih do danes vseh Se ne poznamo. Kolesarski savez Jugoslavije je namreč vodil prijave drugih držav, vendar pa te naloge ni rešil in nam je šele pred kratkim sporočil, naj vodimo sami evidenco in povabila inozemeev. Vsekakor je. to pomanjkljivost v skrbno osnovani organizaciji, kar pa upamo, da bodo ugodno rešili. Dirke se bodo prav gotovo udeležili poleg najboljših jugoslovanskih kolesarjev tudi dirkači iz Italije, Avstrije, Danske, Francije, Belgije, Luksemburga in STO, pričakujejo pa tudi prijave Anglije in Švedske. Poleg teh reprezentativcev bodo nastopili tudi individualci; tako na primer je prijavijo svo. jo udeležbo 6 kolesarjev iz Turina z našim lanskoletnim znancem in zmagovalcem te dirke Malabroccain na čelu, dalje trije iz Ferrare z Zgnotti-jem, iz Trsta se je prijavilo 5 tekmovalcev, prepričani pa smo, da bodo tudi druge države Poleg svoje reprezentance poslale na to jugoslovansko prireditev še več posameznikov. Nekaj o obširnih organizacijskih pripravah Organizacija sama je nedvomno izredno težavna, kajti v vseh sedmih etapah je treba organizirati pododbore, k; bodo skrbeli za brezhiben potek dirke. Ti pododbori posameznih etap bodo pravočasno prejeli programe, kjer bp tečno določen čas prihoda skozi večje kraje. Dalje bodo ti odbori skrbeli, da bo v času dirke cesta zaprta in morebitne ovire odstranjene. Velike težave imajo prav tako s tiskanjem programov, (letakov in zi ostalim propagandnim materialom, ven dar so tudi te nevšečnosti u-spešno prebredli, tako da se ni bati zaprek s te strani. Mestni fizkulturni odbori v posameznih krajih skrbijo Za organizacijo po navodilih Kolesarske zveze Slovenije, odnosno pripravljalnega odbora. Za celotno organizacijo v STO skrbj «ZDTV» pod vodstvom tov. Žerjala. V Ljubljani skrbi Mestni fizkulturni odbor s tovarišem sekretarjem Grudnom na čelu. V Zagrebu pa je prevzela organizacijo Kolesarska RINALDI, SCLAUSERO, JAVORNIK IN FONTANOT zveza Hrvatske. Ze v začetku leta je pripravljalni odbor zaprosil Upravi cest LR Slovenije in LR Hrvatske, ki sta z vso skrbjo pregledali ceste, kjer bo dirka,'med tem ko je U. t- m. odšel na prego tehnični odbor, ki ga sestavljalo tovariš Stiber-nik, Skof in ing. Sef, da še enkrat pregleda tekmovalno progo in odstrani pomanjkljivosti. Omenjeni odbor bo v posameznih krajih ponovno ugotovil, kako'napredujejo priprave za posamezne etape. Treba bo namreč v večjih krajih okrasiti poslopja, razdeliti letake in značke. Prav gotovo bodo velike težave na cilju šeste e-tape, v Bovcu, kjer bodo morali tekmovalci zaradi pomanjkanja prenočišč oditi tudi v COK COLJA SVETOVNI PRVAKI SO BILI: 1930 - URU-QVAY, 1934 - ITALIJA, 1938 - ITALIJA liti e lte nevis vele mi nctiemein Prvo svetovno nogometno prvenstvo, ki je bilo v Uru-guayu od 13. do 30. julija 1930 leta si je osvojilo Urn-gvay. V finale sta prišla imenovana enajstorica in Argentina, ki sta v polfinalu premagala Jugoslavijo In Združene države. Zadnja tekma med Urugvayem in Argentino se je končala z zmago prvega z izidom 4:2. Zmagovalno moštvo je bilo sestavljeno kakor sledi (od leve proti desni): Gest teto; Nasazzi, Balle-strero; Mascheroni, Andra-de, Fernandez; (na kolenih): Borado, Scarone, Castro, Cea In Fiarke. Drugo svetovno prvenstvo, ki je bilo v Italiji od 27- maja do 7. julija 1934 si je osvojila Italija, ki je v finalni tekmi premagala C SR z izidom 2:1. Urugvay tedaj ni nastopal, kakor tudi ni nastopala Anglija, ki šele letos prvič sodeluje na svetovnem nogometnem prvenstvu. Italija je igrala v sledeči postavi: (od leve proti desni): Combi, Monti, Ferraris IV, Allemandi, Guaita, Ferrari; . (na kolenih): Schia-vio, Meazza, Monzeglio, Ber-tolini in Orsi. Tretje svetovno nogometno prvenstvo, ki je bilo v Franclji od 4 do 19. junija 1938 leta si je ponovno osvojila Italija, ki je v zadnji tekmi premagala Madžarsko s 4:2. Italija - Je igrala v sledeči postavi (od leve proti desni): Meazza, Piola, Biavati, Serantoni, Locatelli, Ferrari, Rava, Foni, Andreolo, Colaussi in Olivieri- Kobarid in tam prebiti noč. Svečana otvoritev1 dirke bo 24. junija na Kongresnem trgu. Ob 11. uri dopoldne se bodo zbrali vsi udeieženci dirke, kjer jih bodo sprejeli zastopniki ljudske oblasti, fizkultur-ne organizacije, nato pa bodo v pozdravni vožnji vozili po Tyzševi cesti do Kačiča, kjer bo start Za prvo etapo Ljubljana—Maribor, V Celju bo leteči cilj, kjer so Celjani razpisali trj lepe nagrade za prve tri vozače; cilj bo pred glavnim kolodvorom. Organizacijo in skrb za tekmovalce od Trojanskega klanca do Konjic je prevzelo društvo. «Ktadivar», ki vodi tudi organizacijske priprave za kriterijsko dirko, ki bo po končani mednarodni prireditvi v Celju 4. julija. Cilj prye etape je v Mariboru. Ze lansko leto smo opazili veliko zanimanje za to dirko, zato je bil start določen v soboto, da bi imelo mariborsko občinstvo tudi letos priložnost pozdraviti številne tekmovalce, V Mariboru organizirajo sprejem znani in izkušeni kolesarski delavci. Lozinšek, Unger in Simonič. Kakor lansko leto, tako bo verjetno letos leteči cilj tudi v Ptuju. Nad vse svečano so bili v lanskoletni dirki sprejeti kolesarji prav v lem mestu, kjer so jih haloški zadru-garji počastili z izbranim sadjem in buteljkami najboljšega vina. Verjetno bodo tudi v letošnjem letu udeleženci )e dirke doživeli isto prijetno presenečenje. Od tu dalje bodo krenili dirkač; proj Varaždinu, kjer bo ponovno prehodni cilj, kajti Hrvatska po poslala v borbo številne in kvalitetne tekmovalce, katere si hoče o-gledati hrvatsko ljudstvo. V Zagreb bodo privozili na stadion Dinamo, kjer je tudi cilj druge etape. Naslednji dan bo start za tretjo etapo na Trgu Republike. Dirkači bodo krenili proti Karlovcu, dalje proti Ogulinu, kjer bo vsak tekmovalec prejel obilno- potno hrano, ' da se okrepi za naporno vožnjo tretje etape, katere cilj bo na Reki. Tu bodo imeli kolesarji najtežjo preizkušnjo na Molnar vrhu, ki dosega višino 1050 m. Od tu dalje pa se bodo naglo spusili proti morju do Crikvc-nice. Prijetno letovišče bo kaj kmalu za njimi, kajti cilj tretje etape je na Reki, kjer jim pripravlja Mestni fizkulturni odbor svečan sprejem na Gcr-tanovem trgu. Potne in zasople dirkače bodo avtobusi takoj prepeljali v Opatijo, kjer jim bo Putnik v udobnih hotelih pripravil vse potrebno za dnevni počitek. V vseh krajih bodo dirkačem priredili svečane sprejeme Prvotno je bilo določeno, da bo start za četrto etapo na Reki, toda pripravljalni odbor je svojo prvotno odločitev nekoliko spremenil, tako da bodo ko-lesarji startali v Opatiji, vozili proti Reki, nato obrnili v središču mesta in se v nagli vožnji spustili nazaj proti Opatiji in dalje k cilju četrte etape — Pulj. Tudi na tej etapi je pripravljalni od/bor preskrbel za vmesne prehodnje cilje. V Rasi pripravljajo rudarji svečan sprejem. V Pujj bodo tekmovalci privozili na fizkulturni stadion. Mestni fizkulturni odbor bo za la dogodek lepo o-krasil stadion, kajti številni ljubitelji kolesarskega športa si bodo hoteli ogledati svoje zastopnike kakor Mavrija, Goba, Borsija in pr« tudi Sironija, ki pa bo verjetno član državne reprezentance. Iz Pulja bo vodila jiot v Portorož preko Kopra. Tudi tu vlada izredno zanimanje za to dirko, predvsem pa za nastop tržaške ekipe, ki jo sestavljajo Fontanot, Cok, Coretti, Rinaldi in še pet indvidualcev. Med italijanskim življem vlada .izredno veliko zanimanje za med narodno dirko, saj bodo zasto- pali Italijo najboljši italijanski amaterji. *z Portoroža bodo krenili v Sežano. Stari v Portorožu bo nekoliko spremenjen; medtem, ko bodo na vseh osta. lih etapah tekmovalci odbrzeli s starta v Skupini, bodo v Portorožu za poletapo v Sežano startali posamezno, y presledku ene minute. V Sežani bo ponovno skupinski start proti Bovcu, kjer imajo velike težave s prenočišči. Zadnja in najtežja preizkušnja bo etapa Bovec-Ljubljana V tej zadnji etapi bodo morali tekmovalci premagati najhujše napore in največ uspeha bodo prav gc-tovo imeli gorski vozači. Iz Bovca bo namreč kre nila Pot proti Vršiču in prav v tem delu proge se lahko vsi uspehi posameznikov, kakor tu di reprezentanc popolnoma spremenijo. Lansko leto je‘imel največje uspehe prav v tem delu dirke najboljši slovenski kolesar Miro Grajzer, ki je pokazal vse odlike dovršenega CORETTI 'kolesarja. Z Vršiča pa se ^ pot naglo spustila proti Kranjski gori, od tu dalje do Jesenic-Na asfaltirani cesti do Ljubljane bo ogorčena borba za naj boljša mesta v skupni oceni celotne dirke. Cilj te etape *n cilj celotne dirke bo y Ljubljani na letnem telovadišču v Tivoliju 1. julija. S tem bo *a dirka končana, naslednji dan pa bo dopoldne po ljubljanskih ulicah ocenjevalna kolesarska vožnja z udeležbo vseh tekmovalcev. Prvotno je bilo določeno, da bi bila ta dirka popoldne, toda pripravljalni odbor je uvidel pomembnost atlet skega dvoboja Jugoslavija-Ni-zozemska, ki bo istega dne v Ljubljani in zalo je nekoliko izpremenil syoj prvotni načrt-Rekli smo že, da bo kriterijska dirka tudi v Celju 4. julija, prav tako pa bo ocenjevalna vožnja tudi v Mariboru Ih Zagrebu in sicer 5. julija. L. M. Po neodločenem izidu prvega polčasa, žačani klonjjo pred odličnimi Ljubljančani Ko so naši igralci odšli v Ljubljano, srno bili nekoliko v skrbeh za končni izid tekme z ljubljansko mladinsko reprezentanco. Vsakdo se bo spraševal zakaj to. Vendar, kaj pomeni enajstorica, ki puiča doma štiri najboljše igralce, ve vsakdo. Tako se je zgodilo z našo mladinsko reprezentanco. V prvem polčasu so naši igralci odigrali res kakor so znati in mogli in izid je ostal 1:1. Ljubljančani so močno napadali, toda naši branilci in še posebno vratar so reševali šc tako težke položaje, da so jim gledalci večkrat ploskali. Prvi preidejo v vodstvo domačini po Podobniku, ki v 4.1’ prvega polčasa zabije neubranljivo. Dve minuti kasneje pa sednik dekretira enajstmetrovko in Tržačan Cerneko izenači. V drugem polčasu Pa so Ljubljančani prešli v oster napad, zavedajoč se, da so Tržačani popustili in uspeh bil na dlani. Ze v 5’ doseže Podobnik drugi gol Za Ljubljančane, nakar mu sledi v 32’ Rihar in Končno Podobnik postavi v 35' drugega polčasa končni rezultat 4:1. Ljubljanska reprezentanca se je pokazala na višku svojih moči. Igralcem se pozna, da imajo dvakrat tedensko trening in kar je važno, vzdržijo celo tekmo, pa če bi bila še tako ostra in hitra. Pozna se jim tudi atletsko pripravo ter ono vezavo med odseki, !:i je važna za enotnost enajsterice, ki hoče v tekmi priti do uspeha. Naši pa so pokazali ravno obratno. Pokazalo se je, da so bili igralci izbrani na hitro in tudi na hitro odigrali kakšno trening tekmo. Ni bilo vezave med odseki jn sporazumevanja med igralci. Vsi so bili prepočasni in napad ni znal izrabiti prilik pred nasprotnikovim golom. Ne smemo pa misliti, da so prepuščali iniciativo samo Ljubljančanom. Ravno nasprotno. Naši so prišli večkrat pred vrata Ljubljane in če bi naši napadalci bili manj nervozni, bi bil izid vsekakor boljši. Zaradi tega poraza pa ne smemo obupati, temveč je treba iskati poti za nadaljnje delo. Potrebno je večkrat poklicati najboljše igralce in z njimi imeti večkrat trening tekme z močnejšimi enajstoricami našega ozemlja. Edino tako si bomo ustvarili igralce in močne ekipe, ki bodo lahko s ponosom odhajali po svetu in res častno zastopali naš nogomet. Postave so bile naslednje: LJUBLJANA: Elzner; Deč- man, Trtnik; Papes, Dimič, Hočevar; Vrtelj, Rihar, Gvardi-jančič, Podobnik in Podbor-šek. TRST: Angeli (Ban); Persi, Barnafti; Urbani, Sussel, Sosič; Danieli, Sterle, Baša, Cer-neka in Matjašič. Kri (liiiana) - Proleler 2:1 C2: O) V nedeljo sta se na igrišču v Izoli srečala koprski Proleter in ljubljanski Krim. Proleter je prišel na igrišče v slabi postavi, saj so manjkali naj boljši igralci Proleter, ki je bi! favorit dneva je takoj p začetku prešel V napad. Toda igralci Krima so se kmalu znašli m prvi zabili gol v. 20’ prvega polčasa in to zaradi nesporazuma istrskih branilcev. V 27’ zabijejo Ljubljančani drugi gol po enajstmetrovki in tako se tudi konča prvi polčas. V drugem polčasu se Proleter vrže v bcrbo z upanjem na neodločen izid, vendar se jim posreči zabiti le en gol in sicer t> 17’ in pri tem je ostalo do konca tekme. Vil niivaii Vi umil so zmožni. Težko je napovedovati zmago tega ali onega Vsekakor bomo čakali rezultate in upamo, da bodo v našo korist. V nasprotnem primeru pa bodo imeli naši atleti možnosti da se še bolj pripravijo na povratno tekmo, ki bo sredi septembra v Kopru. KOŠARKA Želatt-Trsl 43:37 (19:19) Tržaška ekipa košarke, ki gostuje te dni V Jugoslavij‘ je bila v Beogradu poražena. V nedeljo je odigrala tekmo 1 Železničarjem, ki zaseda četrto mesto v lestvici jugoslovanske' ga prvenstva. Tržačani so s*" cer krasno zaigrali, vendar se je Železničar znašel v odiični formi in zaradi natančnost > igralcev pri koših je tudi znia-gal. Več ati manj so bile s’le obeh moštev enakovredne, kat dokazuje neodločen izid prveoa polčasa. Sele V di~ugem polčasu se je Železničarju posrečilo preiti v vodstvo in je tako di zmagovc.lno končal to srečanje. Jugoslovanska sodnika P* sta zagrešila več napak na škodo Tržačanov, tako, da so domači gledalci večkrat ostro protestirali. Danes bo Tržaška košarkarska ekipa odigrala tekmo Pr° jugoslovanskemu prvaku v k°t šarki Crveni zvezdi. Vsi naši lahkoatleti se vest no pripravljajo za dvoboj! Ljubljana - Trst, ki bo v nedeljo 25. t- m- v Ljubljani. Ljubljanski atleti so močni, vendar vsekakor upamo, da bodo naši atleti njim enakovredni in morda tudi močnejši. Na stadionu «Prvl maj# so končno uredili tudi teren za trening lahkoatletskih panog in naši atleti skrbno trenirajo, da bodo lahko v nedeljo v najboljši formi v tej ostri tekmi. Vso zimo so si naši lahkoatleti pomagali kakor so si znali in mogli. Sodelovali so pri tekih čez drn in strn, sodelovali pri telovadbi in se tako vsaj delno pripravili za lahkoatletsko sezono. Se pred časom pa so začeli redno trenirati na prostem in vsak svojo panogo. V nedeljo pa bodo odšli v Ljubljano in tam pokazali kaj Ir/ačan Iri Im srečal la n naslov svetovnega nrvaha. Svetovni prvak srednje k%2 gorije La Mctta bi moral s ,a. čati za naslov svetovnega Prj « ka Crazianoja. Ker se je sled nekoliko poškodoval je boksa'_ sfca federacija določila Tržatfl na Tiberija Mitrija zg nasPr°.( nika Jacka La Motto. Sreča’11 bo 12. julija v Madison Sgu'1 Gardenu in bo veljalo za nasl° svetovnega prvaka. j Tiberio Mitri, ki se ie P’f kratkim odpovedal celo ,,as s( ru evropskega prvaka in. b0 trenutno nahaja u Amerik’ ^ dobil tako. priložnost boi c^a svetovnim prvakom JacK0’?.nni Motto. Italijanski športni ’> so optimistični, vendar poznamo La Motto bomo t’ li, da bo proti njemu tez “ ba in da ne bo sedanji boksaj ski prvak z lahkoto P’ P svoje mesto komu drugem imiriiNiSTVO- ULICA MONTECCHI, SL B, III, nad. — Telefon Stev. 93-808, -i UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20 — Telefonska št. 73-38 MLASI^od 8 30-12 in od 15-18 . Tel. 29477. Cene oglasov: Za vsak mm vISIne v Sirim l stolpca: trgovski 60. finančno-upravnl 100, osmrtnice 90 lir. OGLAbl. oa b.ju-iz in o Za j-LRJ: Za vSak mn, strine 1 *°'P« za vse vP*e °*,asov P° 10 din. Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pellico ML, Tel. U-32 • Koper, ul. Battlstl 30la-l, Tel. 70. NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: Izvod 4.50, mesečno 90 din Poštni tekoči račun za STO-ZVU: založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega tlska^ Ljubljana, Tyrševa 34 . tel. 49-63, tekoči raču*> prt Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO.Z. trst