TATJANA JAGODIC, 5 let:
Sitienega spustil?
Zgodilo se je takole: pes Bobi je spal pod mizo. Zvil sejev klobčič, gobček pa je poloiil na košati rep. Med spanjem je enega spustil. Prestrašen se Je zbudil, poskočil je in začel lajati in tekati v krogu za svojim mpom. To je bilo veselja!
-Nmlboll amm «• t/v/ala ko /• Matfmž »puatll pukca. Takol* 00 /• akkuill, poglm/t*, In ga aputtti, pa vno 00 niali. TJat 00 /• ludl rmiml, potmm pa /• začml /okatl In naa /# zatožll trild. Kakfnkrat tudljaz apuatlm pukca, todm potlhomm, potam pa 00 pnfdam v drugl kot, da n» zavotoajo.«
»Za novo leto $i želim veiiki čeveljček zbonboni. Stric, kaj to pišete? Oedku Mrazu, kajne? Potem mu sporoiite naj mi prinese čokoiado z lešniki, takole valiko, Pa sladkarije. velikega rjavega medvodka z vozič-kom, da ga peljem na sprehod.«
DENIS KEGEL, 7 let:
DebeliBadža je hecen
Šolarčak stopi k tovarišici in ji rače:
-  Moram lulat.  .
-  Zadostuje, da dvigneš roko. mu razloži lovarišica. Šolarček stori tako, malo pomisli in reče:
-  Tovarišica, ampak vsaeno mi je ušlo.
»Vnail šollj* nmjbdj A*c*n <*•&•// Badia. /?••/• vallka neroda. Bnkrat, ko tmo Igrmll nogommt, /• »topll na žogo In padml, da *# /• komaj pobral. Kako amo am nžalll Tudl on «•/• raial, potempaja začel jokatl, pa ap»t 00 /• zaražal. To j* blk> »mtšno, za crknlt.«
-Pričakujem, da rni bosta očka in mamica za novo leto kupila togo in zeleni dres, kakršnega ima Vili Amaršek pri Olimpiji. Želim s>, da bi dobil električni vlak in veliko čokolado z lešniki. -
BARBARA HVALA, 16 let, učenka:
Korenček kotmaskota
Petrček je šal s tato k zobozdravniku. Ko se/e vrnll domov ga mama vpraša:
-  Ali te zob kaj boli?
-  Ne vem. mama.
-  Kako ne voi?
-  Ja, zob le zobozdravnik obdrial,
» V00 tvoj proail čma poavačam Igranju koiark: Kol mlaji* kadati-nf» Jmiica, takrmt naa /• Inniral Borta Fraai, amo Izgublla nekaj tukmm. Potmm pa amo 00 zmtnlla, da vtaka prina— po an konnčmk <a *r0čo. Jmz noi »mvada printla M/y*L/aga, polkittkuga. SkoraJ amo pocrkmlm od tnmhal Takrat amo tvdl zmmgal* In korvnčmkje od takrat naš* matkola.-
•Želim, da bi bil mir na svetu, da ng bi bilo vojne, da bi bili/az in moji domači zdravi. Potom bi brez tatav dbaegla veliko uspehov v šoli in v košmrki.«
MILANTEMLIN, 19let, vojak:
Jaran bišeldomov
L
^B    - Most na Orini. ^^     - Je to od Andriia?'
-  Ne, to je moja knjiga.
»Po končmnmm vm6m*a*6n*m vojatkumpouku, bilo]*Jullja, naaje tovariš kmptimn vpraim), kdo ž»ll na Izndn) dopuat ln am oglaal Žarko, htcšit fant Iz Boanm, Ulcall amo ga Jarmn:
-  Tovari kapttan, fmz bl rad W domov ta novo hto.
-  S*wd* amo kmi pokali oč MMta.«
-Novo lato bom pričakal na delovnem mestu kot daiurni v recepdji. Žalim si zdravja, da bi se velesile kpnino sporazumele glede razoroži-tve, da bo mir in napredek na svetu. Želim tudi da bi bili v našem gospodarstvu bolj detavni in bolj vanini. Tako bomo prsmagali vse naše težave -
BERNARDABRATUŽ, 20 let, študentka:
Lesenikovček-nagajivček
Študent: NaJogo aem rašil na šeat načinov.
Proteaor: Odličnol
Študent: In tu imate šeat rezultatov.
•Ko amo — z avtomobUom vrmiat od tlomm na Primonkmm, m» !•
bmodtoiBvSM*iidu.8au*oiamntn*tmkatvnektat*»tart—<tn totda* poln m4i tn MtontftoMt. AvUjbua fr končno * pript/aL 7Hr pnOmn mm tvtopHa, pa m /• tgodHo Uato, čmmt mmi *• nafboH b**po*wku#m—J»otiprllii4obrin»0i> — ratmM0poplo6nlku. ftnMli. mvtobu* 1» odpmltat bnaz ttmna. čmzpo/una prUm nmatodnil. 1 pnvUna. Snd mrtobuaa pm a» I* zgodba apt
ponovm. KiAmtmpo+iU mMm>• JtMapo avtobimu. PotnlH, bHo Jh Im mimd* vmmm, m> ml pommgaU zbkmO atnti, zrannpm ao \a*mt: <m 90. komtBtk. *r> Hnmpk, pm /*bulm..S pHfmtmlllco
•Novo leto je zame leto upanja. Oiploma, atužba. poroka? Morda nadaljevanje študijm na ntozoftki fakuttotl - pedagogika. •
JERNEJJANŽELJ:
ObčanJernej in njegova pravica
Eden najmlaj$ih Bežigrajčanov, Janžljev Jernej a TopmSke ulice, je danes star natanko 33 dni. Sploh se ni zmenil za naš obisk. zaman smo čakall, da se zbudi. Potem smo ga podrezali, v pričakovanju, da bo zajokal in takega smo posneli za naše glasilo. Jernejček pa se nam je kvečjemu smehljal. zebal je \n sploh se ni zmenil za javnost.
Pa smo ga !e ujeli: ponudili smo mu dudko Ko jo je začel pohlepno sesati, smo mu jo potegnili iz ust.
To pa je bil seveda že višek naše nesramnosti. Jernej se je čutil užaljenega, svojo pravico je iskal s krčevitim jokom. In prvič v življenju je pozabil, da ima občan poleg pravic tudi dolžnosti, obveznosti -tokrat seveda do javnosti, do naših bralcev.
Jokaj se, Jernej, saj je to tvoja pravica in dolžnost hkrati!
rcvvnn a~B~»'5 b b » ttb »tbitb a b b b tr» mmt a vs
VESELO V NOVO LETO
Smeh za smeh
Smeh ]e znak zdravja. Sproatl nas In pomladl, daje nam vol|o do ilvl|en|a In zlvl)an)« podal)»u|«. Bučan krohot, ilrok nalazljlv •meh... Val|amo •• od ameha, tresejo sa nam trabuhl in solza nart) zalivajo očl.
Kadar prl|at«IJ pove vic, •• iimftmo Iz «rca. č« *alo pov« »lučajnl znanac, m »mojemo Iz vl|udnostl. Č» pa vlc pove nai pr«d»to|nlk, »• sm«|*mo urmdt •trahu, m| imo lahko ze na*l*dnjl dan žrtav njagove-ga maiL«van)a.
Na vemo, all ao blll »mainl vlci, kl amo |lh prlpove-dovall Bailgrajčanom. Srečalt amo ae prad novoletnl-ml praznlkl In l|ud|e so %» nam sme|alt; verjatno Iz vljudnoatl. Potlaj atno jfh i* vpraiall kaj ao amainaga doilvell letot In s kakinlml ial)aml gradov novo lato.
^ 0 0 e B Qfl 0 0 0 0 0 0 0 O B 0 O 0 O 0 B B 0 B 0 0 fl B fl Q 0 0 B fl 0
LEONARD HAUKONG, 30 let, študent:
Eno čelado, prosim!*
Julumba In Tulumba se pogovarjate o zadnji športni odda/i. Pa pravi Julumba: moj brat preteče sfo metrov v sedmih aekundah.
-  Neumnost, pravi Tulumba. Svetovni rekord je 9,8 sekunde.
-  No in. reče Julumba, Brat pozna bližnjico.
»V Jugoilavljl, SfovanlJI In tukajtm Bmilgrmdom **m kotnaj dewt itMMcav. Ljud)» «o prtjaznl, m—to !• čudovlto, !• frzlk ml dala prvp/avfc«.
Vellko »mmšifga m prfjMtf zaradl mojm »kop* Hovmnščln». Enkmt —m v prodalalntzahtavalčmfdo. Tofc bllo Y dollkaftnl trgovtnt tn va/ ao m anffall, jaz pm tucfl, kur m*m pač hotol kupttl - čokolmdo.-
»V Jugoslaviji bom še enajst mesecev, potem pa se vrnem domov v 'Namibijo. Pomagal bom svoji domovini in svojemu Ijudstvu, da si priborimo svobodo in neodvisnost, da se izvlečemo iz zaostalosti in ekonomsko octvisnosti od razvitih. Te je vse, kar si telim v novem letu. -
MEF» NIKOLAJEVIČ, 34 let, delavka:
Začasna prekinitevdela
Mož gre v kopalnico, da bo opral arajco. Žena zakriči za njim:
- Glej, da jo boš dobro opral. Oa ne bodo tjudje govorili, da ti še srajce ne znam oprati, kadarje stroj pokvarjen.
»Enfcraf J» mofa aottatmvkm nottta v škatu vttmkm. Pnd Mrtton pa m fi apotmknUa, pmtla /• toMkor/a Ma doiga m ikekm, *Jmkl»o — razprtm po dmlmvnlcL Sovda rnno m aimjmU. Ona pa am J» počaal pobrmla, v—dlm — )u In nat Jino glntala, kot da H bHI ml krfvl za n/iio ntvdnoat Potam pm a* /• tudl asmm zmt*lm »rnfatt. Smettfr bil tmko močmn, dm vno tkoraj mMtavMT protzvodrfo. Pofm pm amo *• boij vnmto dmtmll, da amo nadoknmdlll bgubljmnl č—.>
•čo se bomo trvdili, če bomo delali. ne bo stabše. Hes pa je. da bomo morali vsi skupaj sem pa tja paziti, da bomo to našo stabilizacijo izpeljali do konca. Enostavno: treba je upati, da bo botje, da se bomo rašili iz te začasne krize. -
Ankato ata prlpravila: IVAN ŠUČUR In IKt SUČUR
DOLORES PEČAR-BRINOVEC, 42 let, zdravnica:
Bolha-prijateljica človeka
Ali poznata razliko mad dedno zasnovo m vplivom okolja?
Če je otrok podoben očetu je todadna zasnova, če pa je podoben sosedu je to vpliv okolja.
- V moH včtotnl praksl amm ob pngfrdu In zdravljanlu otrok doil-vla martlka) am^šnaga. Vtak dan m kajptipttl, da m mora človk amtjatl. Zadn/lč ob pngladu Mltntgs Andnjika, kl •• /• m čma praatrafno fokml, —m vpraiala - da bl gm pomMla, katmra tlval, poktg pas, J» ludl zvMta čtovmku.
Bolha, hhro odgovori Andfjčtk. VI amo *• zatmafall In tudl Andrfčtkl* nahalJokaV.«
»Edino kar si telim je, da bl bila zdrava; ne samojaz ampak vsa moja dmžina. Najraje bi videla. da bi otroci, ki hodijo k meni. bili boljzdravi kot bolni. Če ni zdravja ne pomaga ne denar, ne dobra situacija v avetu."
MATIJA DEMASTIA, 50let, novinar:
Psaiz različnihKS
Gospodinja v Kranjski gori:
-  No, tojB vaša soba. Vamje v$eč?
-  V redu, toda nikjer ni zasilnega izhoda.
-  Ni potreben, plačati morate vnapc&j.
»Smetno j» bilo prmd kratklm, ko ••m p«//»/ avojaga paa na api+hod, Sraial aam znanca Iz ao»»dnj» krajtvn* tkupnoatl, kl /• ludl paljal pta na iprahod. S prljaMJam poiemlzlrmva o nakl zadavl, čatvaronotca pa ata začala lajatl drug na drvgaga, akormj bl am poklala. Vtdlt; kako tmo naanotnll
-Zdaj stopamo v leto upanja. Se bo rešila kriza doma in vsvetu?Jaz sem večni optimist in upam, da bo bolje v gospodarstvu in v politiki. Troba je pač več dalati, voč razumevanja mora biti med Ijudmi in solidamosti. V naši krajevni skupnosti Triglav je pravo sožitje med Ijudmi. Kot Ljubljančan si želim, da bi bilo naša mesto bolj enotno, komunalnestoritvo centralizirane in boljše, Ijudjepa boljprisrčni«
MAG. PERO MIOČ,
52 let, dipl. inž. geologije:
77, dedec frdamani!
V kamnolomu je miner pritgal vrvico.
-  Bgžite, je zavpil.
Mlad delavec, ki ja tisti dan delal -prvi šiht', se jg nekam počaai obračal. Zagrmelo ja, mladenič pa je priletel k delovodji.
-  Tovariš delovodja, ali kri smrdi?
-  Zakaj pa to sprašuješ? je zanimalo delovodjo.
-  Če kri smrdi, potem sem hudo ranjenf pova novinec.
»Pr»d dnavl ••m vttopll na »otmlco«. Voinlk /• prititnil na plln, avtobut /• zdrval • pottajallšča. Jaz pa nlatn bll prlpravlfcn In v hlpu —m m znašal v naročju prllatn* dmnm nm MCtafu. Ta mljm v šlajtnkl govorid zmbmalla:
-  Dedmc trdmmanl, kaj al čiaU nor.«
"Naše upanje v bol/šo prihodnost mora biti usmerjeno predvsem v nas same, da ob vgiikih odrekanjih lahko izboljšamo osobnp in druž-bonostan/e. Osebno vnovem letupričakujem. da bom opravildoktorat z disertacijo: Geološka sestava slovenskega dela vzhodnih Alp.
JOŽEFA VIDIC, 64let, gospodinja:
Mačkameje zasledovala
Na starega leta dan Joie slovesno izjavi:
-  To je zadnji kozamc, ki ga pijam...
-  Končno, se razveseli žena.
Jožepa nadaljuje: ...ki ga pijem v letu 1982.
-Enkrat tpom/ad/ **m *m vračala Iz Irgovin* domov. Vea čaa, vm do hli* trm /a itMbdovala mmčka. {.• zakaj? Potom pa «»m ugoto-vlla: vrtčka Ja blla pnluknjana In mlako /» ktpljmlo po ploinlku. Muca /• hodlla n mmno In Itzata. Ko —m to prlpovdovala somcT/ Joild ava m pošttno našim/aH.«
»Ni upanja. da bo bolje v naslednjem letu Včasih, ko sem bila mlada, sem se zares veselila. Zdaj pa je vsčk dan anak: varujem vnuke, perem, likam, čistim stahovanJB, kuham, hodim v trpovino. Sekiram sepa čisto nič. Pravim: če sem vzgodnji mladosti iivela v ravščini, preživela huda leta vojne, me tudi danes ne more nič presenetiti. Na vse sem priprav-Ijena.'
FRANCE PLESTENJAK, •87 let:
Kajbipa radi vedeli?
Upokojenecje Sel k okulistu in dobil nova očala. Zdravnik ga sreča čez nekaj dni in vpraša kako ja zadovoljen z očali.
•Odlična so, zatrdi upokojonec. Zdaj sreču/em Ijudi. ki jih že leta in leta nisem videt.
.Maloam»*n0ga»*nd02v0Uoluto.Bollialo*noj0t>lk>,kar0*m bll Z0lo botan. Kljubtmmtimkmkštikratnainmlamobfritvtzlllanpri brmnfu čmaofilaov In knftg. Potti ao naa oblakall plonlrfl. Z nako brthino gJavkx> amm 00 dokjo pogovarfai In na koneu vpratam: Pm zmrm* iWwg žM/ftfu?
- Jaano, tovartš, kajpt W r0dl vi0dm4l?00J0 odmzala pkmltka. Tm «•• /# pa rwm apravtla vprfarčft amuK-
"Zolim ai zdravja, Pa miru na svetu. da bo tudi naša atarost bolj mirna. Caka me operacija o6e$a, kar alabo vidim. Kljub tamu veliko b»nam, tvdi časopisa Dolo in Zbor občanov.