-----   149   -----
Ozir po domačii.
Ker ste v 16. listu letošnjih „lVovic" omenili v živo-topisu slavnega Jožefa Ressel-na dolenske grajšine ^Pleterje", imenovane po nemško „Pletterjaha, kjer je rajni Ressel za gojzdnarskega agenta služil, dovolite mi, iz okolic te meni dobro znane grajšine kaj povedati.
Pleterje so velika grajšina na Dolenskem, v Šent-Jernejski fari, kantona Kostajnevškega. Stoji ta grajšina tik Gorijaneov (Uskokengebirge), kjer leži njeni nezmerno velik gojzd, kjer gnjijo silno stare drevesa, ki jih ne more človeška moč iz gojzda strebiti, kjer se Kranjec in Vlah (Horvat) po bratovsko menita, in si sede na deblih starih bukev (Buchen) prj čutarici dobrega vina vživaje mastno slanino pripovedujeta stare pravlice tega kraja: „od kervavega kamena*', kteri se dan današnji verh Gorijaneov še vidi, kjer so naši ajdovski starši mladenča in devico darovali: dalej od „j e z e r au, ktero ima biti verh te gore, pa hvala Bogu! namesti jezera stoji le luža na tistem kraji, kjer si ljudje domišljujejo veliko nevarno vodo; še več vesta Vlah in Kranjec povedati od sv. Miklavža, ki ima na Gorijancih staro poderto cerkev; turn in ozidje slabo še stoji, pa brez altarja in brez druge oprave cerkvene. Od te cerkve govori stara Šent-Jernejska pesem, ki jo hočem temu spisu priložiti, tako le:
Pojdeš z manoj na Gorijance, Vidil boš pečene jance; Tam se svet Miklavž časti, Vlah pa Kranjca pogosti.
To je južna okolica grajšine Pleterske, nezmerno velik gojzd in hrib (po besedi sedajnega gojzdnarja meri ta hosta 4890 oralov); pa zraven tega gojzda ima grajšina Pleterje res lepe posestva: 10 veličin gruntov njiv, več travnikov; en sam  travnik  da vsako  leto čez   500  velicih  voz sena;
tudi nogradc ima v nar boljem kraji. Toda žali Bog! nemila osoda je tukaj gospodovala. Utemelili so to grajšino menihi Kartuzijani, sinovi sv. Brunona; za njimi so jo prevzeli in dobro oskerbovali Jezuiti, —al preteklo 18. stoletje je pregnalo prebivavce, blagor in srečo te grajšine. Po pregnanstvu Jezuitov je postala grajšina last šolskega zaklada; v poslednjih letih je bila prodana, njeni sedanji posestnik je baron Borš. Cerkev te graj šine še stoji, pa lepa je mogla biti, v gotiški snovi izdelana, iz rezanega kamna izzidana, visoka in veličastna, zdaj jo ima gojzdnar za svojo dervarnico; — grajšina sama je tolika da ne podertija, strehe že kimajo; vse oznanuje žalost in minljivost sveta.
-----    150   -----