Siev. 281 mu plačana v Htotol gwti wnm m U Etil) V Trstu, v sreda *, novembra 1921 Posamezna številka 20 stotink Letnik XLV1 fchajt — irvzemšl ponedeljek — vsak dan sjmraj- — Uredništvo: ulic« sv. Frančttki AsiSkega štev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo ored-— Nefrankirana pisma se ne sprejemaj rokopisi se ne vračajo. — nmvu. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan O odi na. - Lastnik tiskarni Edinost — Tisk tiskarne EdinosL — Naročnin« znaša na mesec L 7.—. pol leta L 32.— in cei» let® L 60.—. — Telefon uredništva in uprave Stev. 11-57. Posamezne Številke v Trsta In okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v Sirokosti ene kolone (72 mm). — OjlasI trgovcev in obrtnikov mm po 10 stofc, osmrtnice, zahvale, poslanico In vahiU po L !.-% ojlasi de;ia:nl!i zivoliv . mm po L Z — Mali oglasi po 20 stot. bessia, najmanj pa L 2. — Oglasi naročnica In reklamacije seooSHalo izkllučao norav! Edinosti, v Trstu, njlca sv Frančiška AslSkega štev. 20, t nadstropje. — Teictoa uredništva in uprave 11-57- KITAJSKA POTICA Po svetovni vojni se je težišče mednarodne politike premaknilo iz Evrope na eapad(*v Ameriko in Azijo. Od političnih »in socialnih dogodkov v teh krajih odvisi mir in vojna, sreča in nesreča sveta. Čudno se glasi, da je Kitajska tista dežela, v kateri se bodo odločile usode bodoče dobe. Po svetovni vojni začenja vedno bolj stopati v osredje svetovne politične pozornice kitajsko vprašanje. Velike imperialistične države, ki sedaj neomejeno vladajo v »Zvezi narodov«: Anglija, Amerika, Francija in Japonska iščejo nova polja za svojo gospodarsko in politično ekspan-zivnost in v tem svojem iskanju so sc vse iŠtiri našle na ozemlju obširne kitajske 'države. Ustanovitelj kitajske republike, Sun-Yat-Scn je že 1. 1904. izjavil, da bo Kilajska glavno bojno polje velesil, ki se med seboj borijo za prevlado v Aziji. To vprašanje je stopilo v odločilno razdobje že v začetku svetovne vojne. Japoncem ni bilo težko priti tedaj do prepričanja, da je nastopil trenutek, katerega lahko izrabijo v to, da se krepko utrdijo na Kitajskem. Vse druge države, ki bi bile mogle to preprečiti, predvsem Rusija in 'Anglija, so bile zapletene v svetovno vojno. Zedinjene države Severne Amerike pa so bile takrat militaristično preslabe, da bi se postavile Japonski po robu. Pod pretvezo zavezništva s Sporazumom je izkrcala Japonska svojo vojsko na Kitajskem (1. 19M), in sicer na obrežju pokrajine Šan-tun^; premagala je tamošnjo maloštevilno nemško posadko ter zasedla vse ozemlje, mi ga je bila Kitajska 1. 1898. »oddala v na-jem« Nemčiji. Namesto da bi bila Japonska vmiia to zemljo kitajski vladi, jo je zadržala v svojih rekah ter začela od tam pridno spravljati pod svojo oblast gospodarsko in politično življenje cele Kitajske. Iz tega sledi popolnoma pravi namen Japonske ni bil jim je za »intervencijo v korist »Kitajski« potrebna vojska. Imele so na razpolago le devetdeset tisoč vojakov In tudi njih vojna mornarica je bila mnogo prešibka, da J>i se bila mogla meriti z japonsko. Hipno niso mogil torej Amerikanci ničesar opraviti v »korist Kitajski«, A sklenili so, pripraviti se za bodočnost . V ta namen so Amerikanci porabili isto zvijačo, kakor prej Japonci: pridružili so se Sporazumu, da mu pomagajo v vojni proti Nemcem. Z mrzlično naglostjo so začeli graditi mogočno mornarico, dasi je Sporazum razpolagal z mnogo več vojnimi brodovi, nego jih je potreboval, ter organizirati ogromno vojsko v poznejšo korist — »Kitajski«. Mornarica se je sedaj že tako pomnožila, da bo kmalu nadkri-lila angleško, a njena izvrstno opremljena kopna vojska šteje že nad miljon vojakov, ki se bodo dali imenitno porabiti v korist Kitajski«. argumente Karlove pustolovščine, je veleposlanika konferenca odklonila to zahtevo, izjavila pa je za to, da imata Jugoslavija in Čeho-slovaška prednost pri plačevanju vojne odškodnine po, Ogrski. Albanska vlada doda pridobita jugoslov. srednjeevropske države ne bodo mogle zmagati, bila pripravljena zapustiti Nemčijo, ako bi se ji bilo zajamčilo, da ne bo Šla na kose. BELGRAĐ, 8. Tiranska vlada je na ju-goslovenskem ozemlju bivajoče Amavte, jugoslovenske državljane pozvala, da se udeleže bojev proti Miriditom. Okoli 300 Arnavtov je v resnici prešlo čez mejo, na-daljni prehodi so pa strogo zabranjeni, (eheslpvaika Oehoslovaško-poljska pogodba podpisana PRAGA, 8. Pri pojedini, ki se je priredila na čast poljskemu ministru za zunanje posle Skirmuntu, je izrazil ministrski pred sednik Beneš svoje zadoščenje nad tem, da se je glede skupne politike dosegel med obemn drr»varoa sporazum. Beneš je nato spomfttjal, kako sta bili usodi obeh držav preteklosti tesno združeni, ter naglasa! iuiu^i..-. , v j^i vitmuju -——-—i —- -a----* Naslanjajoč se na te »argumente«, ^ da se je vsako nesoglasje med njima do-povabila Amerika zastopnike velesil v | sledno izkoriščevalo s strani njunih skup- Washington: navidezno v ta namen, da se « - ----a ---- dogovorijo glede razorožitve, v resnici pa za°to, da se med njo in Japonsko razčistijo »kitajski računi«. Tudi Japoncem se vidijo amerikanski »argumenti« precej preoričevalni in, kakor je razvidno iz izjav njih poslanika Hayšija, so pripravljeni se pogoditi mirnim potom z Ameriko, Anglijo in Francijo glede razdelitve »kitajske potice«. Hayši je namreč v nekem svojem govoru izrazil nado, da »se bo štirim velesilam," Angliji, Ameriki* Franciji . in Ja-poniji gotovo posrečilo doseči med seboj načelno soglasje glede Kitajske«. Za to »načelno soglasje« pa sta mogoči le dve obliki: ali skupno izkoriščevanje kitajskega naroda in kitajske zemlje od stra-ni konsorcija imenovanih štirih velesil, ali jasno da' pa razdelitev Kitajske med štiri konku-pomagati j rente. Prva rešitev je z ozirom na nas- Sporazumu, da premaga nemško zvezo,! protujoče si interese seveda nekoliko te-temveč da sama zasužnji Viiajsko. To nam j žavna in štirje imperialisti najdejo gotovo potrjuje tudi okolnost, da se Japonska po! za najbolj ugodno, da si vsak vzame svoj nikom« v Evropo, dasiravno bi bili ti poslednji krvavo potrebovali njeno pomoč. Zavezniki niso bili seveda tako slepi, da bi ne bili spoznali njsmenov japonskih »prijateljev«. AH kaj so hoteli, ko so jim bile zvezane roke. Zedinjene države S. A. so bile sicer takrat svobodne, ali manjkala vsaka med imperialisti dobrega želodca sklenjena pogodba le — začetek konflikta, čigar konec se izraža v vojni. Iz vsega tega sledi, da nam konferenca v Washingtonu ne prinese obečane razorožitve, temveč ravno nasprotno: nova oboroževanja in podlago za nove vojne. Jugoslavija Nj. Veličanstvo kralj Aleksander prisegel na ustavo BELGRAD, 7. Včeraj v nedeljo točno ob 11. dopoldne je Nj. Veličanstvo kralj Aleksander v smislu § 58 ustave prisegel aa ustavo pred narodno skupščino. Edinice belgrajske garnizije so v polni vojni opremi tvorile špalir od dvora do narodne skupščine, tako tudi pehota in konjenica kraljeve garde. Ob 10. uri 5 minut je Nj. Vel. kralj Aleksander v spremstvu ministrskega predsednika g. Nikole Pašića krenil z dvora v avtomobilu proti narodni skupščini. V narodni skupščini je bilo že ob ranih tirah živahno vrvenje. Zbornica je svečano okrašena z ze!en;em in državnimi zastavami. Kmalu po deseti uri s« se začele polniti galerije, ki so bile zasedene z izbranim občinstvom. Tudi lože so bile kmalu zasedene. Poročevalska loža .jje bila popolnoma zasedena. Ob 10'25 so prišli diplomati v svojo ložo, vsi v gala-uni-formah. Med drugimi so bili navzoči čehoslovaški poslanik Kalina, romunski Eman-di, angleški Young, francoski Simons in italijanski Manzoni. Ob 10*50 se je začulo zvonenje električnih zvoncev, ki so klicali narodne poslance v zbornico. Prisotni so bili vsi poslanci parlamentarnih skupin, navzoči so bili tudi socialni demokratje, republikanci, Ju-goslovenski klub z dr. Korošcem in vladne stranke korporativno. Nekaj minut po-preje so v dvorano stopili predsednik narodne skupščine dr. Ribar in člani vlade. Predsednik dr. Ribar je otvoril svečano sejo narodne skupščine. Nato je odredil kratek odmor do prihoda Nj. Vel. kralja Aleksandra v dvorano. Ćim je kralj Aleksander stopil v dvorano, so v zbornici zaoriii navdušeni živio-klici Vsi poslanci, galerije in lože so oduševljeno pozdravljale vladarja. Ploskanja in vzklikanja ni hotelo biti konca. Trenotna tišina. Predsednik dr. Ribar je s krepkim glasom naznanil poslancem: -Njegovo Veličanstvo kralj Aleksander je prišel, da položi prisego na ustavo.« Kralj je na to stopil k mizi in položil desno roko na evangelij. Na desni njegovi strani je stal ministrski predsednik Pašič, na levi pa predsednik dr. Ivan Ribar, ki je čita besedilo prisege, določene v § 33. ustave. S krepkim in jasnim glasom je kralj izgovarjal to-le prisego: -Jaz kralj Aleksander Karagjorgjević, stopajoč na prestol kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in sprejemajoč kraljevsko oblast, prisegam na vsemogočnega Boga, da bom čuval jedinstvo naroda, nezavisnost države in celotnost državne oblasti in da bom ohranil ustavo nedotaknjeno, da bom vladal po njej in po zakonih in da bom v vsem svojem delovanju imel pred očmi dobrobit naroda. Tako mi Gospod Bog pomagaj!^ Amen!« Po končani prisegi je predsednik g. dr. Ribar zbornici kratko javil: »Njegovo Veličanstvo kralj Aleksander je prisegel na ustavo!« Zbornica je priredila na to kralju velike in iskrene ovacije. Poslanci in navzoči na galerijah so kralju vzklikali: »2iveo naš kralj!« Tudi v diplomatskem koru je bilo opažati iskreno veselje nad izvršenim ak-tor prisege. Kralj je po prisegi nekaj minut postal v dvorani, razgovarjajoč. se z ministrskim predsednikom g. Pašičem in predsednikom dr. Ribarjem. Predsednik dr. Ribar je nato predložil protokol prisege Nj. Vel. kralju Aleksandru v podpis, nakar so podpisali protokol še ostali fimkcijonarji vlade in skupščine. Po podpisu je kralj poljubil evangelij in razpelo. Med viharnim ploskanjem zbornice in veselim nazdravljanjem je kralj nato zapustil dvorano ter se odpeljal v spremstvu ministrskega predsednika Nikole Pašiča nazaj v dvor, zopet od množice viharno pozdravljan. Med položitvijo prisege je vojaška godba igrala državno himno. Z Banjice in Ka-lemegdana pa so grmeli topovi. Predsednik dr. Ribar je po kraljevem odhodu zaključil sejo, naznanjaoč, da prihodnjo sejo skliče pismenim potom. Formalna demisija Pašičevega kabineta BELGRAD, 7. Po ustavno-parlamentar-nem redu ima vlada, ki je izvršila zaprisego kralja na ustavo, dolžnost, da poda formalno ostavko. Vprašanje te formalne demisije pride na današnjem dopoldanskem ministrskem svetu v razpravo. Verjetno je, da vlada poda kralju demisijo. Kakor smatrajo v političnih krogih za gotovo, bo kralj poveril g. Pašiču sestavo nove vlade. Pričakujejo, da v bistvu ostane na površju sedanja vlada. Diplomati pri Pašitm BELGRAĐ, 8. Ministrski predsednik Pašič je sprejel poslanika in polnomočne-ga ministra vepublike Venezuele Simona Pianas Suaresa, ki je prišel v Belgrad zaradi vzpostavitve trgovskih in diplomatskih odnošajev med svojo državo in Jugoslavijo. Kasneje je min. predsed. posetil angleški poslanik Halban Young, ki je naznanil ministr. predsedniku, det je bhrii kralj Karel po Donavi dospel v Galac, odkoder ga prepeljejo na otok Madeiro. Velika ententa in de, da mora Ogrska povrniti troške za nih sovražnikov. Neodvisnost in svoboda Poljske — je rekel Beneš — so jamstvo za neodvisnost in svobodo Čehoelovaške. Med tema dvema državama je odslej izključen vsak spor in vse težkoče, ki bi utegnile nastati v bodočnosti, se bodo odstranile mirnim in prijateljskim potom. Poleg tega — je nadaljeval Beneš — jje čehoslovaško-poljska pogodba uspeh triletnega dela in truda, z njo je kronano delo za mir, ona je dokaz o prijateljstvu nasproti zaveznikom, kajti podlago ravne kar sklenjenega in , podpisanega sporazuma tvori stremljenje za tem, da se izpolnijo mirovne pogodbe. Na koncu svojega govora je Beneš napil Poljski in poljskemu narodu, Skirmunt se je Benešu toplo zahvalil Tudi on je spominjal na pretekle težke čase, ko sta bila čehoslovaški in poljski narod zasužnjena in zatirana. Podlaga svobodi obeh držav je ista — je rekel Skirmunt: obe državi imate iste interese, obe državi stremite za tem, da se ohrani novi red v Evropi, skratka obema državama mora biti ležeče na tem, da se točno izvršijo mirovne pogodbe. Skirmunt je poudarjal, da je 3ila dogodkov zbližala oba slovanska naroda * isto civilizacijo. Pogodba — je zaključil Skirmunt —, ki se je podpisala, se bo izvršila sporazumno s prijatelji in zavezniki Na koncu je napil Čehoslovaški in njenemu narodu. O tej pogodbi paše »Pondtinikc: »Ceho-slovaško-poljsko pogodbo, katero sta včeraj podpisala Beneš in Skirmunt, bosta v najkrajšem času ratificirala predsednika obeh republik. Nato se bo pogodba predložila Zvezi narodov. Po registraciji pri Zvezi narodov se bo predložila čehoslo-vaškemu in poljskemu parlamentu v ratifikacijo in konečno se bo objavila. V sporazumu se določa obratna neutralnost v vseh onih vprašanjih, pri katerih ni ena ali druga izmed imenovanih držav neposredno prizadeta. Pogodba ni naperjena proti Rusiji. ČehoslovaŽka sicer ne prevzame nobenih jamstev glede vzhodnih mej poljske države, pač pa se obvezuje, da se ne bo vmešavala v poljsko-ruska vprašanja. Pogodba ne določa nikakih sprememb glede mej in se tudi ne peča z vprašanjem manjšin. Ogrska mora spremeniti tak on o Habsbur-fan*h PRAGA, 8. Poslaniika konierenca je poslala ogrski vladi novo noto. Noto je naznanila tudi čehoslovaški vladi. Nota dokazuje, da je zakon o raztoličenju Habs-buržanov dvoumen, ter zahteva, naj se zakon spremeni v smislu zahtev malega sporazuma. Mali sporazum ne bo mogel demobilizirati vse dotlej, dokler se Ogrska ne bo uklot"!* njegovim zahtevam. Ogri pravijo, da ne mobilizirajo BUDIMPEŠTA, 8. Ogrski dopisni urad javlja, da so vesti o domnevni ogrski mobilizaciji, o katerih se je zopet začelo govoriti, popolnoma neresnične. Madžarske tolpe zaposlile Bnrgenland BUDIMPEŠTA, 8» Iz Šopronja javljajo, da so vstaši izpraznili vse kraje Burgen-landa. Prebivalci so odložili orožje ter so se povrnili na svoje dome. Tudi romunski kralj kandidat aa ogrski prestol? ZAGREB, 7. »Neues Wiener Abend-blatt« poroča, da se bo velika ententa znova bavila z vprašanjem ogrskega kraljevskega vprašanja. Kot resna kandidata se navmjata Duca d'Ansta in pa tudi romunski kralj Ferdinand, kar bi morda pomenilo ost proti Jugoslaviji m Čehoslovaški Avstrije Grof Czernin • avopk ^osknrik im mu PARIZ, 8. Dunajski dopisnik lista »Le Petit Journal« je *** P**>v°f * grofom Czerninom. Czemn je ftkjK da so predlogi za sklenitev/miru« ki j2bj* stavila Av-L 1917, nroDadU samo vsled ita- BELGRAD, 7. Iz Pariza poročajo: Glede tijauk&Tsrfe^l* roanrnmkifc zahtev, ki zahtev jugoslovenske in čehoslovaška vla- so bde stavljene na podlagi londonskega ugovora. Grof Csernm je potrti, da je b£a mobilizacijo v teh deželah, odrejene vsled Avstrija že L 1917, ko je postalo jasno, da Italija S konference nasledstvenih držav. — Brzojav, telefon, pošte in železniški material PORTOROSE, 7. Podkomisija za brzojav in telefon na konferenci v Portorose je začela danes svoje delo. Proučevala je sedanji položaj, v katerem se s tega vidika nahajajo medsebojne države. Komisija je sprejela predloge Italije in Ogrske ter je predložila nekoliko načrtov za sporazum, s katerim bi se zagotovile telefonske zveze, ki že obstojajo med Trstom ter Avstrijo in Čehoslovasko in s katerimi bi se obenem zagotovila vzpostavitev telefonskih zvez med Trstom ter Budimpešto in Belgradom, a na drugi strani tudi med Budimpešto in Zagrebom. Podkomisija je tudi odobrila načrt za zboljšanje poštnih zvez. Nekatere država so priglasile svoje posebne pridržke glede tega vprašanja. O teh pridržkih se bo razpravljalo na eni prihodnjih sej. Danes se je sestala tudi podkomisija za železniški material. Komisija je spoznala potrebo, da bodi ves vozni material enega gospodarja in ne skupna last. Nato je komisija razpravljala o težkočah, ki ovirajo rabo omenjenega materiala na železnicah nasledstvenih držav in po železnicah drugih evropejskih dežel. Ako bi bile te težkoče glede drugih držav nepremostljive, bi se morala iskati rešitev, ki bi omogočila rabo tega materiala le na železnicah nasledstvenih jlržav. Shod bele sindikalistične intemacionale TURIN, 8. Shod bete kovinarske inter-nacionale je imel včeraj dve seji. Odposlanci sedmero zastopanih držav so poročali o položaju krščanskih kovinarskih organizacij v doličnih državah. Nato je bil enoglasno sprejet sklep o olajšanju izseljevanja članov posameznih kovinarskih organizacij. Izseljenci bodo sprejeti v sindikate dežele, v katero se izselijo, in bodo zraven tega deležni raznih olajšav glede potovanja itd. Shod italijanske delavske zveze. — Zmaga socialistov nad komunisti VERONA, 8. Včeraj se je zaključilo zborovanje italijansko spošne delavske .zveze, na katerem sc je razpravljalo o tem, kako taktiko naj zavzame delavska zbornica v sedanji borbi proti znižanju plač, ki ga zahtevajo in dustrijaici. Na zborovanju sta bili zastopani socialistično in komunistično stališče. Do&m so komunisti predlagali, naj se proti zahtevam industriaicev odgovori s splošno stavko, so bili socialisti proti takšni taktiki. Zmagala je resolucija socialistov, ki so dobili 612.653 glasov, dočim je dobila resolucija komunistov 246.402 glasov. Francija Proces Landru se je začel VERSAILLES, S. Včeraj se je pred tukajšnjim porotnim sodiščem začela porotna obravnava proti znanemu Landru-ju, ki je umoril deset svojih ljubavnic in enega dečka. Obravnava se je začela ob 12*45. Landru-ja brani Moro Giofferi, ki je bil tudi branitelj Caillaux-a. Landru je prišel v dvorano v spremstvu orožnikov in je bil popolnoma miren. Ko je bila prečitana obtožnica, je Landru izjavil, da je nedolžen. Nato je bila seja zaključena. (O Lan-dru ju in njegovem zločinu bomo obširno poročali v jutrišnji številki Ur) Anglija Nesoglasje med Anglijo in Francijo radi turškega vprašanja LONDON, 8. Angleška vlada je izročila francoskemu poslaniku v Londonu noto, Id vsebuje nekatere ugovore angleške vlade proti francosko-turški pogodbi. Nota naglasa, da bo ta sporazum velika ovira pri reševanju vzhoonega vprašanja, posebno pa z ozirom na dejstvo, da si Anglija in Francija ravno v sedanjem Hipu prizadevala, da bi rešili grško-turški spor. Angfte&ko-irska pogajanja« LONDON, & Listi poročajo, da je bil načrt za rešitev irskega vprašanja, M ga je pripravila angleška vlada, predložen ministrskemu predsedniku severne Irske Jamesu Craigu.. Položaj severne Irske je sedaj takle: I. Sodelovati v vseirski skupščini pod po voljnimi pogoji; ali 2. odkloniti to sodelovanje in sprejeti ljudsko glasovanje ali 3. odkloniti sodelovanje in tudi ljudsko glasovanje. PARIZ, 8. Agenciji Havas poročajo iz Londona: Po vesteh, ki so se širile včeraj in pred včerajšnjim, se da sklepati, da smatrajo angleški odločilni krogi položaj glede agleško-irskih pogajanj za zelo resen. Ulsterjanci stojijo na stališču, da si je angleška vlada, ki se je pogajala z zastopniki samo enega dela Irske, ustvarila o celem vprašanju popolnoma napačno mnenje. Ministrski predsednik severne Irske no kaže nikakega nagnenja, da bi spremenil svoje naziranje. Toda njegova vlada se bo še enkrat pogajala Lloydom Geor-gem in, dokler se o zadevi končno ne odloči, bi bilo zgrešeno, ko bi smatrali, da ni is sedanjega položaja nikakega bfcoda Turflja Pred novo turško ofenzivo v Mali Aziji CARIGRAD. 8. List »čegedemerho* poroča, da je angorska vlada nanovo zbrala svoje čete in da je končala svoje priprave za novo ofenzivo proti Grkom. List dostavlja, da se bodo v tem mesecu vršile najbrže zelo važne vojaške operacije. Pravni položaj Evropejcev v Carigradu CARIGRAD, 8. Pdveljniki angleških, francoskih in italijanskih čet v Carigradu so izdali proglas, v katerem naznanjajo, da so se ustanovila posebna vojaška sodišča. Ta sodišča so pristojna za vse prestopke, ki so zakrivili od premirja dalje turški državljani proti italijanskim, francoskim, angleškim, grškim, belgijskim, romunskim, jugoslovenskim, poljskim in čehoslovaškim državljanom in za prestopke, ki so jih zakrivili pripadniki zavezniških držav proti turškim državljanom. Manifestacijski shod združenih gospodarskih organizacij, ki je bil sklican za četrtek dne 10. novembra v Gorico je preložen na nedeljo dne 20. novembra. Rok zs vlaganje prošenj za vpis v volilni imenik poteče dne It. t. m. Vsi oni, ki niso bili vpisani pri zadnjih drž&vnozborskih volitvah, naj se zglase v uradu Političnega društva »Edinost« v Trstu, v ul. Sv. Frančiška 20, I. Urad je odprt celi dan nepretrgoma od 8. in pol do 19. ure. Vsak naj prinese s seboj: krstni list, domovnico in potrdilo o bivanju v Trstu ali v okolici. Zgiase aaj se tudi oni, ki nimajo navedenih listin ter tudi oni, ki so se prijavili pred kratkim v s vrh o popisa. Šcctj&kcbc&nom: vsak dan v DKD od 19 in polj Barkovljtaoci: v društvu vsak daa ot2 19. ure dalje; Škedcajceia: v društvu kaker že objavljeno. Kronika nosilstev Zločini nad našim ljudstvom. Dne 4. novembra so se zvršili v Tolminu težki do~ godki. Praznoval se jn v trgu zopet narodni praznik. Proti večeru je šla gruča vinjenih finančnikov in orožnikov preko vasi in prijela jih je volja, se polastiti par slovenskih fantov. Aretirali so kratkomalo dva mirna tržana, prihajajoča iz Zalaza proti Tolminu. Tirali so ju na orožniško postajo. Pokrili so ju s točo zaušnic in jih pretepali s palicami. Eden izmed nedolžnih slovenskih mož je zavoljo hudih udarcev moral iskati zdravniške pomoči. Ob 4. uri zjutraj so pretepači spustili moža na svobodo. Težki slučaj barbarstva se je naznanil okrajni sodniji in civilnemu komisariatu. Med prebivalstvom vlada veliko ogorčenje in razburjenje. Dnevne vesti Tirolci sprejeli italijanskega kralja v Bel-gradu. V Rimu izhaja ilustriran tednik «Tutto» ki je prccej resen in informativen list. V zadnji številki z dne 6. t. m. je prinesel slikovito skupino Tirolcev v narodnih nošah. Pod sliko pa stoji sledeče pojasnilo: «Tirolesi in coetume al ricevimento del Re a Belgrado.» (Tirolci v narodnih nošah ob sprejemu kralja v Bel* gradu.) Doslej nam ni bilo še znano, da spada tdui Belgrad med «nove pokrajine.« Tem manj pa smo vedeli, da prebivajo v Belgradu tirolski Nemci. Najbrž pa ni bil mišljen Belgrad, temveč Bočen. Napadi na Moscooijevo politiko. Republikanski list «Emancipazione*> j« priobčil v svoji zadnji številki zelo oster članek proti generalnemu civilnemu komisarju Mosconiju in nejgovi upravi. List govori o novi ustanovi generalnih vicekomisarjev ter trdi, da ne bo nova ureditev prinesla deželi nič drugega nego kopo novih «vitexov, komendatorjev, uradiuh načelnikov in birokratov, samih ljudi, ki bodo prišli k nam, kakor bi šli v Tobruk ali Rodi» Republikanci mislijo, da bo posledica nove upravne ureditve le neznosno kopičenje nezmožnega uradnistva. »Zadostuje, da se domislimo naših poštnih uradov. Leta 1914., ko je bilo še enkrat toliko; dela kakor danes, smo imeli le dva tajnika, danes jih pa imamo trideset! Ta primera je približno za vse urade enako veljavna.* List trdi tudi, đa je tržaški generalni civilni komisariat torišče, kjer nekaterim gospodom prav bujno rastejo milj oni. 'h$a?a? Zakladni minister De Nava je naznanil tc dni, da se ie znižal italijanski deficit od pet na tri miljard« lir. Poslanec Gioliti je pa oznanil, da znaša italijanski deficit 6 miljard. Torej koliko mi-Ijard znaša pravzaprav italijanski deficit? Pevsko društvo «Ilirija» pri sv. Jakobu ima ZVeier oI> 8" SY°r° Frvo odborovo sejo. vabljeni so tudi člani pripravljalnega odbora. « v , Predsednik, oiov. ak. ier. or«3tvo «Balkan». Danes se bo vršil sestanek ob 2-0.30. | * Izpiti o usposobljenosti za pouk na hrvatskih ljudskih šolah. Predsednik izpraševalne komisije za izpite o usposobljenosti za pouk na ljudskih šolah s hrvatskim učnim jezikom g. dr. Edvard Ciubelli objavlja, da se bodo vr-•JP 4Lizpiti v polovici novembra t. L v Opatiji (dan se bo natančno določil pozneje;. Zato poziva kandidate, naj predložijo svoje PfltOf pred varaltcami. Iz več krajev nam {>oročajo, da nabirajo milodare za žrtve v Istri judje zelo sumljivega vedenja. V nekem kraju so nabiralci prašali za izkazila. Dotičnik je v odgovor pobegnil. Opozarjamo vse nase ljudi, naj nc dado nobenemu tujcu prispevka za istrske oškodovance. Podpisani odsek ni odposlal v ta namen nobenega posebnega nabira tel ja. Popra-sajte vsakogar po izkazilih. Ako jih nhna, pre-dajte ga nemudoma oblastvu. će pa hočete sami od sebe kaj darovati, izročite prispevek našemu poverjeniku ali zaupnemu možu v vasi, ki bo izročil dar podpisanemu odseku. Odsek za pomoč Istri. Izpiti za učiteljsko usposobljenost na tolminskem učiteljšču. Izpiti Za učiteljsko usposobljenost za slovenske ljudske Sole se začnejo 16. novembra t L ob 8. uri. Tozadevne prošnje naj se vložijo potom pristojnih okrajnih Šolskih svetov na izpraševalno komisijo za učiteljsko usposobljenost v Tolminu. Cankarjeva dneva v Skednja. O priliki tri-letnice Cankarjeve smrti, dne 10. in 11. decembra, priredi v Skednju pripravljalni odbor "Kulturnega društva« — Cankarjeva dneva. Prvi dan bo obsegal predavanje o Cankarju in recitacije iz njegovih del ter koralne zbore iz slovenske glasbene literature. Naslednji dan se bo igrala Cankarjeva drama « Kralj na Be-tajpovi». Recitacijo in kantorja v «Kralju na Betajnovi» bo proizvajal g, režiser Milan Skrbinšek, ki se je z velikim navdušenjem odzval našemu povabilu. Čisti dobiček je namenjen za Cankarjev spomenik. Sodeloval bo tudi naš priljubljeni igralec Marij Sila in več drugih dobrih moči. * KNJIGE «GORIŠKE MATICE*. Poverje-eiitvo «G. M.» (S. Fraacesco d'Assisi 20, L sprejema naročila, os. naročnico (S.— L) u knjige «G M-» zadnjikrat krat v sredo ia soboto od 18—19. Iz tržaškega živUenla Ada Crivici in Ercote De Santa aa obtožni klopi. (Dragi dan obravnave.), (Porotno sodišče.) Včeraj zjutraj se je nadaljevala pred tu-1 kajšnjpm porotnim sodiščem obravnava proti Adi Crivici in Ercolu De Santa radi pookuše-nega umora na osebi Adinega moža Petra Crivicica. Tudi včeraj se je gnetlo pred poslopjem 80~ dišča mnogo radovednega občinstva. Zaplemba tobaka. Maršalu finančnih stražnikov Salvatoru Battagli je prišlo pred včerajšnjim popoldne na «ho, da nameravajo nekateri tihotapci izkrcati na pomolu «Audace» £raylja Za mesec ^kcember uprizoritev ministrstvu 2e konstituiran odbor za kontrolo nad kupnjo In prodajo valut bs deviz. Odbor Finigarjevega igrokaza: . »Razvalina življenja«. Društvena kajiinica posluje vsako nedeljo in se je ljudfe prav pridno poslužujejo; škoda samo, da nima večjega števila knjig. Odsek za predavanja je sklenil prirejati vsak teden, oziroma vsakih štirinajst dni javna predavanja. Dosedaj smo imeli tri. G. nadučitelj Urbančič nam je govoril o »vzgoji in družini«, g. župnik Gr-bec je pa v dveh večerih obdela val problem: »Človeštvo in alkohol«. Kot zaključek zadnjih dveh predavanj se je storil sklep naprositi županstvo naj ukrene vse potrebno, da se zlasti nedorasla mladina ne bo opajala po gostilnah. Pri razpravi o tem tudi za nas goriške Slovencc perečem vprašanju je padla še marsikatera zdrava misel. V počastitev spomina našega pevca-prvaka pripravlja nase društvo za dne 20. t. m. »Gregorčičevo slavnost«. Uverjeni smo, da se bodo naši ljudje v polni meri zavedali svoje dolžnosti in v obilnem številu prihiteli na slavnost. Naj končamo: z delovanjem našega društva smo lahko povsem zadovoljni; edino pri plačevanju članarine so mnogi njegovi člani precej malomarni. Zganite se! Mirea pri Gorici. Obnovitvena dela v naši vasi lepo napredujejo. Tekom letošnjega leta je vstala cela vrsta novih hiš iz razvalin. Zlasti naša domača »Stavbena zadruga« je zgradila par prav sijajnih poslopij. Največja zapreka, da obnovitvena dela še hitreje ne napredujejo, je počasno izplačevanje posojil na vojno odškodnino. Kljub neprestanemu drezanju in pogajanju se izbije iz težko dostopnih blagajn v Gorici komaj toliko, da se obnovitvena dela v skrčenem obsegu z največjimi težavami še vzdržujejo. Sicer pa tvori ta zadeva svoje lastno poglavje, o katerem dan za dnem govori cela dežela, ki ogorčeno protestira, da se v vojno-oškodninskih zadevah z njo tako mačehovsko postopa. Mirea pri Gorici Tukajšnja »Čevljarska zadruga« je ravno dozidala k svoji dosedanji tovarni nov, nad 30 metrov dolg trakt, v katerem postavi svoje mnogoštevilne stroje. V kratkem bo tovarna celotno urejena in v polnem obratu. Želimo temu domačemu, prvovrstnemu podjetju obilo uspehov. Kolikor nam je znano, ni nobena čevljarska tovarna v celi Italiji tako moderno urejena kakor naša »Zadruga«. Se res lahko postavimo z našimi »Adrija« začne poslovati t 1. novembrom. Naraščaj« ifvflnih cen v Zediajenib drža-vak. Indeks cen živilom v detaljnem prometu v Zedinjenih državah izkazuje proii minulemu mesecu porast cen za 4.3%. Povišanje kreditov avstrijske vlade. Avstrijska vlada (fin min. Girirtler) zahteva ponovno od parlamenta pooblastilo za kredit v znesku 20 miljard kron. S tem sc v letu 1921. dovoljeni krediti povišujejo'na 80 miljard, pri-bli -tio toliko kot znaša primanjkljaj v prora čunu. Ukrepi za stabilizacijo poljske marke. Poljska marka je za sovjetskim rubljem najslabša valuta na svetu. Poljsko časopisje mnogo razpravlja o zboljšanju zlasti pa o stabilizaciji valute, ki je predvsem potrebna. Sedaj je poljski finančni minister predlagal osnovanje strokovne komisije, ki naj prouči vprašanje valutne stabilizacije. Drugi veliki sejem v Ljubljani. V letu 1922. se bo priredil v Ljubljani drugi veliki semenj vzorcev v jeseni. Otvoritveni in zaključni dan sicer Še nista natanko določena, na vsak način pa se vrši semenj ali v drugi polovici meseca avgusta ali pa v prvi polovici septembra. Natančni termin se bo v svrho, da se zamore javnost že sedaj po tem ravnati, v kratkem objavil. Zanimanje za prihodnjeletni ljubljanski veliki semenj vzorcev je že sedaj zelo veliko in po vsem soditi bo ta prireditev mnogo večja in obiirnejSa od letošnje. Dober sloves, katerega si je veliki semenj ob svoji prvi otvoritvi tako v notranjosti kakor tudi v i-nozemstvu priboril, jamči razstavljalcem in nakupovalcem tudi v prihodnjem letu za najboljše trgovske uspehe. ! KDOR HOČE KAJ KUPITI KDOR HOČE KAJ PRODATI KDOR IŠČE SLUŽBE, ITD. INSERIRAJ V »EDINOSTI« * I Posestva u JnsosMji cia prodal. Na Gorenjskem v industrijskem trgu: velika liisa pripravna za trgovino in gostilno, (vodovod In električna razsvetljava) stanovanje takoj pr slo. joliov zemlje, za Din. IrSO.OOO.—; na Dolenjskem v trgu; lepa hi?a z velikim vrtom, njivo, kletmi, stanovanjem takoj prostim, p :r minut od kolodvora za Din. 75.000; v Ljubljani več hiž, vil Itd. (Fri vprašanjih pr''ožiti v znamkah L 5.— za odgovor.) — Pojasnila daje dr. Ivan Černe, Gospodarska pisarna, Ljubljana, Miklošičeva St. 6. 903 899 Bonna porciila, . T«£«p* Trst, dne 8. novembra 1921. • • • • • * • • Jadranska banka Cosulich • • • * Dal m a ti a . . , , Gerolimlch • . Libera Trlestina Lioyd . • • * • Lussino . . . • Martinolich . Ocean ia . Prem ud a . Tripcovich Ampelea . Cement Dalmatia Cement Spala to . Tuja vahiia na trsiikea trgat Trst, dne 8. novembra 1921, ■ • • • • • • • • • • • • • • • « • * • • • • « • • t 175 336 215 1500 5b2 . 1390 . 7C0 . 140 . 250 . 345 . 275 . 595 . 316 • 2t33 V sredini znesia Ljubljane ae proda radi družinskih razmer dobroidoča restavracija a novo preurejenimi gostilniškimi prostori za društvene sestanke in lepim senčnatim vrt on?. Naslov pri upravniŠtvu. čevlji- * * U I X - * . 1 Mirea pri Gorici. Kakor čujemo se bo v neznatno množico tobaka tihotapskega «vo-L Pričelo z obnovitvijo naše, širom ra. Mar tal je sel brez obotavljanja s svojimi i »raticem pnceiu -c .^ ..7 1 <___„« ljudmi na omenjeni po:nol in čakal do 9.30 na!cele dežele znane Marijine bazilike na neznane tihotapce. Kmalu je priveslal proti i Gradu. Dovozna cesta na Grad je ravno \ poTRoiu neznanec. Ko je ta zapazil finančne1 delu in bo kmalu končana. Potem se pri-siražnike, je obrnil čoln in začel veslati koli-jčne, kakor zatrjuje nag izvestitelj, s pozi-kor so mu pač dopuščale moči na odprto mor-! d&vo cerkve Želimo, da bi se priljubljeno je Finančni stražniki ki so se bali, da jim ti- j svetišče čimprej dvignilo iz podrtin v nek- flredtoij;,so uslrelil1 I danjem sijaji! nam Mirencem v ponos, ne- iirak, da bi s tem ustraiili neznanca. Potlednji! " „ "" " je mislil da mu bo odbila zadnja tira, je vnovič j steton vernim srcem v tolažbo. Kaj pa se jv IU1S»LI i, mu UU duuih Zdanja uru. je vnovič, , iT , obrnil čoln in priveslal k pomolu. Tihotapec, "asa farna cerkev? Kakšni vragovi so i je bil aretiran. Financarji ao preiskali čoln in zakleli, da branijo sv. Jurju priti do Rje-zaplenili 50 kg finega tobaka. Pozneje je bilo govega svetišča? Ali ni med nami nobe- nega junaka, da bi jih pregnal? aretiranih še nekaj oseb — imena teh drži finančno oblastvo Se tajno —, ki so imele vmes prste pri tej zadevi. Dozdeva se, da je finančno oblastvo še dragim tihotapcem s tobakam z orožjem. 20 letni študent Alek- « J^fT^^v/tT^ sa^id^r Gerolini stanuin^ v nlici Sv Frane^ka I kreditna banka d. d. je stopila z avstrijskim sanoer uerolim, stanujoč v ulici rran«xska ikrcd.laim modm Z8L trgovmo in obrt Gospodarstvo — Skupnost interesov med jugoslovenskimi ogrske krone arstrijsko nemške krone • češkoslovaške krcuc dinarji...... leji . ••*«•«( marke • • dolarji «••*•«•• trancoski franki . . « • Švicarski franki . . . . ano!e5ki ftinti papirnati . angleški funti, zlati • • nnpoJeoni » ♦ • • • • • • • • • • • 230 —.50--.60 24.75— 55 50 26.--27.— 11.- 12.— . . . - . 8.25— 9 25 . « • • • 23.40 — 23.65 ..... 174.--174 75 ..... 440.--4i5.— .....93.25— 93.75 . . . ♦ . 116.--117.- - . . . . 94 50- 95.- Urarna In zlitarna FRANCESCO BUDA Trst« Via tcalinata S«, t sprejema vsakovrstna popravila. — Cene vedno najnižje. 41 Kupuje trshrns kres«. Pozor na naslov t Pozor na iiastov! (Oestcrreichische Creditanstalt fur Handel u. Gewerbe) na Dunaju v oije trgovske stike. Z Ašiškega št, 34, se je ranil včeraj zjutraj po nesreči s samokresom v levo nogo. Student je dobil prvo pomoč na rešilni postaji. . - • -1 » i____- r Pamet se mu ie nn 52 letnemu pomor ozirom na razširjanje svojega delokroga bo skemu kapelanu Antonu Pittani, stanu^emu! Hrv.ats>4} povižala 1 -- ' se je ^Sne"' 8vo>° dciniško glairnico od 32 na 50 mdjonov bil odpelja v opazovalnico mestne bolnišnice. NULfi OiLHIS se računajo po 20 stotink beseda, — Najmanjša pristojbina L 2'—. Debele črke 40 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 4'—. Kdor nče shubot plača polovično ceno. NOVE POSTELJE za L 95.—, vzmeti L 55.—, volnene ^ žimnice L 130.—f nočne omarice, umivalniki, cbiffoniers, omare, popolno pohištvo za sobo po izredno nizkih cenah. Fonderia 3. 2080 srebro In zlato1 Meni po zvišani)! cenaft ter plačujem 5 st. več kot drugi Via Pondares 6, L desno. KROJAŠKEGA POMOČNIKA sprejme kro-jačnica A. Milanič, Barkovlje 122. 2079 PRSNI SIRUP, najboljše sredstvo proti kaslju, prehlajenfi in influenci. Lekarna v II. Bistrici. 62 v ulici Amerigo Vespticci št 41, se je ; ^ ^ d ^ ^ j sredstva za- sala včeraj pamet. Nesrečnež je bil odpeljan j ^T,-" -i- „ i___ ci, iTn knlniSruro ^^da približno 75 suljonov kron. Skupnost m- terescv, ki je obstajala doslej med Hrvatsko sveopćo kreditno banko na eni ter zavodom *L'Umon Europeenne Indnstrielle et Finan-ciere» v Parizu in ogrsko splošno kreditno Vesti z Goriškega PROŠNJE ZA VOJNO ODŠKODNINO. , A r- 'i-i < . 0 v . . i banko na drugi strani, ostane tudi v napref ne- Ovilni komisariat v Sezam nam je poslal - prcmenjcaa. 81 sledeče obvestilo: Daja se na znanje pri- j Zahteve lastnikov bankovcev od A.-o. ban- zadetim, da se je s kr. dekretom od dne I kf Kakor poročajo češki listi, se bodo vršila ta mesec na Dunaju pogajanja zastopnikov nasledstvenih držav o zahtevah, ki jih stavlja.jo lastniki bankovcev na akfive A.-o, 24. oktobra podaljšal rok za vlaganje prošenj za odškodnino. Prošnje pa morajo biti opremljene z vsemi potrebnimi dokumenti i ^^ , _ . _ .. n. „ nnc. . n ' j 4< . , . Ribolovska konvencija. Odpravmk poslov liaiKasneje do 31. decembra 1921. S tem se j italijanskega poslaništva v Belgradu je posetil razveljavlja odredba ministrstva za osvo-jte dni namestnika ministrskega predsednika, bojene pokrajine, s katero se je podaljšal Jrifkovića in ga prosil, naj se uve- ' r ljavi ribolovska konvencija« sklenjena na Brionskih otokih. Minister Trifkovič mu je odgovoril, da je bilo to vpražanje odloženo do povratka ministrskega predsednika Pašiča. Nova tekstilna tvornica v Jugoslaviji. Iz Maribora javljajo, da namerava tam neki če rok za predložitev listin do 31. jamarja 1922. Miren pri Gorici. Naše »Slov. izobraževalno društvo« prav živahno deluje. Vsi prošnje, opremljene s potrebnimi listinami okriljeip, se gibljejo z vso vnemo. Telo-pravočasno odnosnim okrajnim šolskim sve- j vadni, pevski in tamburaški odsek imajo tom- I svoje redne vaje. Dramatični odsek pri- odseki, ki so se ustanovili pod njegovim ski tvorni^r 'lovili tv ornico za tekstilne blago. Odbor sa kontrolo deviz Ia valut v Jugoslaviji, Iz Belgrada javljajo, da je v finančnem PODLISTEK KSV. š^VNDOR GJALSKI: Svefica na grobu Tako nisem opravil ničesar. Medtem me je doma pričakovalo Milinovičevo pfcmo, v katerem nu naznanja, da je moral leći v posteljo. Prosil me je, naj žene ne prestrašim, ali tiai eto irei L» — — — ^—t. * - - J. L!____ buhu ji je zdravnik razlagal kot prehlajenje. meten? Zakaj je bil neoprezen? Kdor je v Osem dni pozneje je postala vdova. A ni minulo še deset let od poroke. Manjkala sta dva ali trije meseci. Ni imela torej pravice do pokojnine. Le po milosti bi bila mogla dobiti kako pomoč. A kdo bi bil smel misliti na to? No. vseeno smo poskušali. Seveda brezuspešno. Tako je pala sirota žena v skrajno revščino. Vse — ali prav vse do po- sluibi, se mora bati celo sence. Mari naj sadaj mi redimo njegovo deco?» -— pokazali so mi hrbet in stresli svoja reje na pleča. Ni bilo drugega izhoda — v boga otroka sta prišla na rame občine. Jaz sam nisem mogel ničesar napraviti. Morala jn je torej prevzeti občina. No — po zakonu ne spadata sem. temveč občini, kjer jem je oče služboval pred smrtjo. MIZAR se priporoča za vsako mizarsko delo. Gre tudi na deželo. Naslov pove Andrej Stare, konsumno društvo Jadran» pri Sv. Jakobu. 2072 ALOJZIJ POVH Trst, telefon štev. 3-2? Ptezza Garibaidl 3 {prej Mff«:s Največja Izbera ur in zlatenine. Uvozna in izvozna tvrdka H5ŠA z dvema stanovanjema, vrtom in vodnjakom, blizu tramvajske postaje, se proda po dogovorni ccni. Sv. Mar. Magd. spodnja štev. 155. 2075 DEKLICO, ki bi znala kuhati, iščeta zakonska z otročičem. Via Anastasio št. 2, III. 2074 CEPLJENE TRTE, refošk, prodaja Fran Tavčar, Kreplje p. Dutovlje. 2073 ^EDINOST* od maja 1915 do julija 1921 in 100 izvodov «Tedenskih slik» prodam po ugodni ceni. Štefan Blažič, Via delle Scuole nuove 22, I. 2076 GOSPODIČNA stara 24 let, čedne zunanjosti, s precej doti, želi znanja v svrho ženil ve z mladeničem od 28—34 let starim, poštenim, treznim, z nekaj premoženja. Prijazne ponudbe s sliko pod «zvesta Slovenka» na upravništvo. Tajnost častno zajamčena. 2077 Trstf via Coroneo 13, telef. 12-34 opozarja na novodešle velike part je stekle nine, porcelane, emailirane kuhinjske posode in najrazličnejših šip v originalni1! zabojih' po najnižjih konkurenčnih cenah. Vse blago je Češkega izvora. 33 HI5A, na prometnem kraju v šturijah pri Ajdovščini, obstoieča v pritličju iz kuhinje, 2 sob m shrambe, v prvem nadstropju iz 3 sob, je na prodaj. Naslov pri upravniŠtvu. 2078 vs^k.rVLČin Poskrbim, da bi prišla za je v sedem m dvajsetem letu; — pomislite — nekoliko dni k njemu, dokJer ne ozdravi. Da [^Ha je od slabosti in bede! sva se mogla podati na pot, morala sva oba, slednjega kosa morala prodati, da se fe! Radi tega se je naša občina protivila, da bi se mogla prehraniti a prvi čas. Na to je zbolela ™°rala *** brcati za otroka. Zahtevala na ^ - r - ---------vsak način, da se takoj, brez vskega odlaga- in smrt jo je kmalu rešila daljnih muk. Umrla ona in jaz mnogo po proda ti, založiti — eh — revščina! Saj vendar ni šala tako oddaljena pot! A ko smo dospeli tja, bilo mu je že popolnoma hudo. Poleg melanholije se je razvila — Strašno! — pretržem kaplana. — Strašno — strašno! — A kaj še uboga otroka, ki sta ostala popolnoma sama na svetu. Nikjer ni bUo niti enega sorodnika, da pri tej bolezni navadna bolehnost prebavnih i bi i« vzel k scbi* Obrnil sem se na tuje ljudi, organov, ki »o ves organizem dovedli do razpa-|°b, gospod, tukaj sem imel zopet prOiko, da danja. Na prvi pogled. sem bil prepričan, da spoznam ljudi in da se prepričam, kakšna «-za reveža ni več pomoči, a izjava zdravnika i sreča i« sv"*» ^ evangelij ▼ sedanjem mi je to še potrdila. In res sem Že istega dne {svetu izgubil toliko od svojega vpliva. Ve-zapazil, da se je nesrečniku začelo mešati. Na '"1^ <** ne govorim tega kot duhovnik! solno hotel je naju in samega sebe prepričati, j Da, hočete-li mi verjeti, da sem mnogim 1 juda mu je priilo premeščenje in da mora čim! dem zaman govoril, ker so se bali, — da bi prej odpotovati V prvem hipu, ko mu je pri- j mogli priti v krivo luč, ako bi se aavaeli za šla U misel, se je razveselil, na kmalu na to otroka človeka, ki je bil «zlo opisan*. Umgi je začel tožiti, da je ta premesti ie v zanj ne- Pa sP*ofa ni«* >»eli sočutja, sreča, ter da nima nikakega povoda, da. bi se Celo nekateri moji prijatelj, kateri so brm-veselil. Sirota žena ni Mala da je to slab niK skupno z menoj geslo uduueoja Hrvat-znak. Strašil jo je suho in vpadlo Hce, bo ske, so me odbijali, in veste, kako so mi od-vendar je upaia na srečen izid. Bolezen v tre-ogovarjali? «£h, kaj hočemo! Zakasni bil -- nja odpošljrta ▼ Liko. Niti toliko niso hoteli čakati, da bi od tam priiel odgovor. Tu sem se tedaj zavzel jaz, da vsaj sa nekaj Časa odložim to strašno potovMiie. Mala Anica, je v resnici ie otrok telesno In tudi po svojih letih, — ali kar se tiče srca In daŠe, je bolj podobna odraslemu dekletn. Vedel sem, da bi jo to potovanje ubilo. Ponudb* torej, da bom jaz od svoje strani nekoliko prispeval za deco, samo da bi »ogla ostati, dokler nastane vsaj boljSe vreme — in dokler se nekoliko pomirita m pozabita. Niti tega m hotela občina. In otroka bi bili poslali ie tedaj, ako ne bi bil rz Like dospel odgovor, da se tamošnja bi občina brani sprejeti siroti. Tako je prišlo do pravde med obema občinama, — otroka ostaneta do rešitve tukaj, _— a doadova se mi, da stvar ni ie rMTo vam ft wm sgodba ubo- "i I —Xa»iifcttu ottottn*! IB dobiti za d« klico Itako 4e*olao podporo In potem tudi sa de£kaX " ' ^ v" ^ " SPALNE SOBE, bukove, svetle, jesonove in orehove po zmernih cenah. Via Udine 25. 2062 KONTROLNE BLAGAJNE «Natk>nal» se prodajo po ugodni ceni. Ireneo 6, pritličje, MuUer. 2067 PEKI .F, 33 let staro, želi službe kot hišna v zasbni slovanski hiši. Gre tudi v pletilnico kot novinka. Naslov pustiti pri upravniŠtvu, 2051 VEIIKO SKLADIŠČE KLOBUKOV dežnikov, belih In pisanih, žepnih robcev, možklh nogavic Itd. M Um I. L Ili l UEL ilfl. H, I mas ilamiti M mul TržoJha posojilnica in hroniinico registrovana zadruga z omejenim poroštveni, uradu je v svoji lastni hiši ulica Torrebianca štev. 19, I. n. ZEMLJIŠČE v Čedazu pod Kontoveljem, v bližini morja, na prodaj. Naslov pove upravni-Štvo «£dinosti». 2050 KRONE srebrne in zlate, plačuje po najvišjih cenah Pertot, Via S. Francesco 15, II. 50 SREBRNE KRONE plačam po L 2'05. Povh Albert, urar, via Maizini it. 46. 1934 POZOR! Srebrne krone in zlato .m> najvišjih cenah plačuje edini grosist Belleli Vita, Via Madonnina 10, I. 38 VELIKO posestvo na glavni cesti iz Trsta v Reko se proda z vsem živim in mrtvim in-ventarjem. Markovičina 23. 2045 ZLATO ia w>im kron s plačam več kot drugI fcapeL AtKwfi Z'mb, orsr. Masskd 46 I« bUiiai drven^a trga). 44 > Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje večje in stalne vloge po dogovoru. Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Uradne m zo stranke od 9 do 13. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Št telef. 25-67.