42. številka Ljubljana, v soboto 21. februvarja. XVIII. leto, 1885. Iihaja vsak dan BV«*er, izimi nedelje in praznike, 'er velja po poŠti prejeroan za a v »tri j sko-oger ske deželo za vse leto 15 gld., m pol leta H kul za čet« leta 4 tfld., za jelou mesec 1 gld. 40 kr. — /a Ljubljano brci pošiljanja na .lom za vse leto 13 gld. za ftetrt let« :i gld 80 kri, za leden mes.e i trlrt. 10 kr. Za pošiljanje. tul dom ranu a .se po 10 kr. m bomo, pO 0 kr. za Cefrt leta. — Za tuje dežele toliko ve«, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopric petit-vrste po 6 kr.. če se oznan lo jedenkrat tiska, po 5 kr., Čo ho dvakrat m po 4 kr., ta ae tr.krat ali večkrat tiska Dopisi na i so izvole" frankovatr, — Rokopisi se ne vraeajo. Uredništvo in uprav nišivn je v Frana Kolmana liiSi, .Gledališka itolhft", Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati miročume, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. bodoči zbornici neizmerno pomnožile oblasti mini-sterstva; plavokrvnim aristokratom pa se vidi že pregrešno, da bi poleg njih sedeli elementi meščanski, naj bodo še tako inteligentni, moški, spoštovani in imoviti. In antiseiuitje se bojijo, da se z novo preosnovo požidovi gorenja zbornica. Opozicija zmerna je iz začetka predlagala, naj se rečena tretjina zborničarjev ne imenuje, nego voli. Vo-didelj njen, Szilagvi, je izjavljal, tla mora zbornica biti v zvezi s prebivalstvom, a to bi se dosezalo, ako bi del zbornice delal se z volitvami. Toda pozneje se je ista opozicija umikala nazaj in potrdila census ter načelo Imenovanj. Kar pa se tiče števila imenovancev, vidi se jej to še zmirom previsoko, torej potrdila nevredno. Krajna levica pa je veliko hujša protivnica Tiszove osnove. Ona hoče imeti „voljen senat'-. Poslanec Jokai od vladne stranke prizadeval si je z vso močjo, da bi osmešil ta pretilog in skoro da se mu je to tudi posrečilo. Vlada in liberalna strailictl trdita, da se ne sklada sedanja sestava gorenje zbornice "z moderuiivl državnim življenjem. Z isto pravico pa tudi opozicija zmerna misli, da predlogi Tiszovi ne zadostujejo, pa da so tudi nevarni torej vsega premiselka vredni. Nam pa se utegne videti, da razvalina ostane razvalina, četudi dohode novo strelio! Vse to „gorenje zborovanje" je brez potrebe, je kvarljivo. To so ostanki iz Časov, ko so privilegovani stanovi imeli za svoj čas osnovane posebne politične pravice. Dandanes pa so vsi državljanje preti zakonom jednaki in s tistim dnem, ko jo bilo izrečeno to moderno načelo, izpodmaknilo se je tudi stojalo vsem piivilegovanim zakonodavcem. Po čemu torej prcosnavljati in preustroj at i gorenje zbornico ogerske ? Proč z njo, proč zato, ker se ta anahronizem sploh ne da preustvariti „času primerno!" Če bi se Tiszova predloga potrdila, kakeršna je, kaj potem. Neopravičeni uplivi magnatstva na zakono bi res bili skoro uničeni, a zato pa bi gorenja zbornica postala Btraža, trdnjava vlade. Kakšen napredek bi sploh bil to, če na mesto jednoga privilego-vanega stanu stopi več privilegovanih stanov ? Tempora mutantur. Pred tridesetimi ali Štiridesetimi leti bi taka osnova, taka misel bila res liberalna, a danes ta dan ni oportunna, ni hvale vredna. Tudi opozicije zmerne predlog, naj se nekoliko članov v zbornico voli, liberalen je sumo na oko. Kajti brez, dvojbe pridejo tudi po teh volitvah mandati v roke privilegovane peščice. In nič boljše, nič liheralniše ne bi postale stvari, če bi se po želji stranke nezavisne ves „senat volil;" nasledek tacega pođemo-kraćenja bi bil le tak, tla bi ,,višji ljudje", zastopniki plemstva, inteligencije, obrtnosti in kapitala dobili svoj parlament, parlament polog parlamenta narodnega. Ogcrska liberalnost torej ne bode kaj sloveča, naj se zgodi z reformo gorenje zbornice kakor že koli. božič ne bo rodila in sadja tudi ne. Če pa se že hoče kaj zboljšati. prijeti se je dela od druge strani. Dokler bode imela gorenja zbornica tisto kompetencijo, s katero jej je možno ku-ratelo opravljati nad drugim zastopstvom, izišlim iz naroda samega, tako dolgo se tudi ogerska država ne boda razvijala v duhu časa, v zinislu liberalnem. 0 oFuSf!'finih govorih. m. *• Gotovo bi bilo napačno, razpravljati snovi, katerih govornik sam dobro ne ume; jednako neprimerno pa je tudi, kar od kraja določiti si kak tema, kakor pride komu na misel, ali pa tak, ki Ugaja najbolj njemu. Na kmetih, kjer morejo učitelji z duhovniki največ dobrega storiti tudi z govori, jo izbiranje težavno ne zaradi tega, da bi sploh do-tičniki ne znali tega ali onega predmeta, ampak bolj zato, ker znajo za kmetska društva, rekli bi, preveč. Vender jim pa pomagajo tukaj potrebe in skušnje, katere imajo z narodom. Velika nodostat- i nost na kmetih je v tem, da društveniki ne znajo časnikov prebirati, kakor bi bilo treba. Zato so naše bralnice večinoma brez pravih bralcev, in oni, ki časnike prebirajo, bi jili pregledavali tudi brez • bralnic. Malo je bralcev, katere bi bila naša društva tako rekoč vzgojila, v tem pa se kaže velika njih dosedanja onemoglost. Bralnice bi morale bralce ustvarjati in torej ude že zaradi tega množiti, ne pa zaradi par veselic, ki se prirejajo v teku Preosnova gorenje zbornice ogerske. —.— Teden dni že stoji preosnova gorenje zbornice ogerske na dnevnem redu državnega zbora v Pešti in z vso gorečnostjo bije se boj za vladno predlogo in proti njej. Kako se jej zgodi, to se ta čas ne da še povedati. Mnogokaj utegne na njej premeniti že državni zbor, kako bode pa gorenja zbornica ravnala s tem črtežem ali sploh odobri reformo v načelu, o tem je še mnogo dvojbe. Z vseh strani se sicer priznava, da taka gorenja zbornica, kakeršna je sedanja nič več ne sodi v ogersko državno ustavo. Gorenje zbornica broji tačas 900 svojih članov. Izimši 63 nadžupanov in 50 do 60 škofov so vsi drugi članovi vzeti iz plemstva. Le-teh dosmrtnih članov število pa vedno bolj narašča in upliv vlade, ki ga ima z imenovanjem nadžupanov na to zbornico, krči se v isti meri. Jedna sama magnatska rodbina daje gorenji zbornici 32 članov, polovico torej toliko, kolikor pošilja zastopnikov vlada. Vrhu tega je mnogo gorenjih zborničarjev prišlo na beraško palico, nemajo torej tiste socijalne vrednosti, ki jim je — z aristokratskega stališče opazovano — zagotovila rojstveno pravico do take zakonodavne veljave. Tem čudnim razmeram hoče torej konec storiti Tiszova osnova bodoče gorenje zbornice. Po njej se bi število zborničarjev izdatno skrčilo, ravnalo bi se po tem, ko likor magnatov plača 3000 gld. davka na leto. Prišlo bi tako še vedno okolo 200 plemenitašev v zbornico. Poleg njih sedelo bi še okolo 80 vladujočih škofov in prvih dostojanstvenikov iz priznanih nekatoliških veroizpovedanj, toda titularni škofje bili bi izključeni. Nadžupani bi v bodoče ne imeli več te pravice, pač pa naj bi vlada smela 150 do 160 mož poklicati iz meščanstva, iz učenjakov in umeteljnikov, iz trgovcev in obrtnikov, ki bi tako delali jedno tretjino cele korporacije. To vladno osnovo pa jako pogumno pobijata i opozicija zmerna i stranka nezavisna. Razlogi neso prav prazni. Potrebno se vidi, nekako prenoviti go-renjo zbornico, a noče Be, da bi Koloman pl. Tisza je premi redil po svojem kopitu, ki bilo bi pravo le j za njegovo hojo. Opozicija meni, da bi se tako v I LISTEK Nedeljsko pismo. Gospod urednik! Predpust sem prebil, a ne vprašajte me: kako? Razun druzih nadlog in težav trpel sem silno tudi vsled hudega mraza. Pogledujete me, kakor neverni Tomaž, a povem vam, mraz je bil, hud mraz, — 8.4° ob 2. uri popoludne na pustni torek, baš tedaj, ko ste morebiti Vi in še kdo drugi gazili blato po našej „Zvezdi". Vidim, ugovarjali bi radi, da se blato in — 8.4° mraza ne vjemata, a ne pomaga vse nič, kajti zabeleženo je tako v najnovejšega dnevnika ineteorologiškem poročilu, kakor se sami lahko prepričate, ako vzamete v roko pepelnično številko. Jaz sam nesem skoro svojim očem verjel, a ko so dvakrat, trikrat defilovale meteorologiške številke v istem redu in z istimi negativnimi potezami pred mojimi duševnimi okni, zazeblo me je do kosti. Kaj bi tudi no V O verodostojnosti nekolekovanega lista — o katerem pač velja načelo: „pater sem-por incertus" — prepovedano je dvojiti in prav lahko je tolmačiti, kako je baš na pustni torek ta silni mraz na vstal. Vi, kakor tudi urednik „Slovana" bila sta tako neprevidna in predrzna, da sta objavila vratolomno vest, da bode dr. Herman na Ptuj i začel poučevati ruščino. Veliko vznemirjenosti po vsej Evropi ! Bismarck izruje si samega strahu vse tri laso z glave, njegov Tiraš pa je stisnil rep mej noge in hitro bežal v svojo kolibo. Toplomer v Kolodvorskih ulicah pal jo takoj za 16 stopinj in oba „Aja-kselna", to je Lajbaherica in naš precartani Benjamin priobčila sta „Entriistungsuotitzen" proti ruščini. Ne razumem zakaj, kajti oba prav rada do-v našata v podlistku ruske romane, bodisi od Tur-gonjeva ali pa od Dostojevskega. Ta silni gnev proti ruščini mi je nekoliko sumen, in dozdeva se mi nekako, da je kdo ruske romane posnemal po nemškem prevodu. Honny soit, mu* mal y pense! Prava sibirska burja zapihala je v omenjenih listih proti ruščini in kdor se bode hotel učiti tega jezika, prositi bode moral prepokorno milostnega dovoljenja pri mogotcih v Kolodvorskih ulicah, ki imajo sedaj vreme, solnce in dež, pod svojim palcem. Kdo bi se temu čudil V Čudaki, ki umejo pretvoriti Luiso Michel kar meni nič, tebi nič iz ženske v moškega, ki so izumili v Srbiji svetovno znano mesto „Pri ve t", ki imajo tako izvrsten toplomer, da jim je na pustui dan kazal — 8.4 stopinj, ta- kim čudakom bode se tudi posrečilo, dokazati, da je ruščina uzrok polomu eskomptne banke Ljubljanske. Oj Zenari, škoda, da ni bilo tebi ime „Ma-tevž! Koliko dovtipa bilo bi spojenega že vimenu samem, bil bi dvakrat Matevž! In to je veu-der poetično ime, veliko bolj, nego je ime Ivan, katero toli preseda našemu Matevžu! Omenil sem poprej burje sibirske. Po nekod na Slovenskem pravijo jej „krivec". To sibirsko burjo bi nekaterniki radi udomačili pri nas, vsaj radi bi videli, da bi bilo vse pod ledeno odejo „spravljivosti", „zmernosti" in druzih tacih novodobnih, a še nerazumljenih blaginj. Prjatelj, kateremu verujem, kakor samemu sebi, pripovedoval mi je nedavno, da je odličnjak prve vrste pisal nekemu vladiki na Primorskem, naj z debelim prstom potiplje nekega urednika-duhovnika, ker si usoja pisati po svojem prepričanji. Isti odličnjak prizadeval si je tudi, tla bi dva neljuba mu profesorja premestili čim dalje, tem bolje. „Kaj praviš k temu V" vpraša me prijatelj, ko mi je povedal imena odličnjaka in osob, katerim bi rad naklonil svojo osvetljivost. „Kaj bi rekel V" odgovoril sem mu. Kaj druzega, kakor to, tla se plemenitost srca ne tla pridobiti, ampak da mora biti prirojena. Korzikanec ostane Ivorzikanuc, će je leta. Vidi se. ila kmetske bralnice so se osnovale bistveno prezgodaj, ker pomenjajo stopinjo brez primernega prehoda i/ osnovne šole. Od poslednje do zmožnosti, z ra/umom prebirati časnike, je prevelik korak, in tega bi bilo treba posredovati z ustnim poučevanjem. Torej bi bil velik napredek in velika zasluga, ko bi rodoljubi v kmetskih bralnicah ude vabili na poučevanje, kako naj se bero časniki. Kar bi bilo neznanega v kakem praktičnem spisu ali članku, bi se razlagalo; s ponavljanjem tacega pouka bi se v< liko doseglo. Bralnice bi se morale torej spremeniti najprej v g o vorišea, v katerih bi se razlagale tiskane snovi. Da so v poslednjih politični pojmi težavni za priprosti narod, so naši omikanci pozabili menda zato, ker je vsak teli Že preživel dobo v katerej je bilo tudi njemu treba „slovkati" in premišljevati, kaj to in ono pomeni. Govori v kmetskih bralnicah naj bi se toraj za velik del sukali okolu ustave, v obče okoli občih osnov, kakor so država, dežela, občina in dotični zakoni. Se le potem dobe kmetski bral-ničarji polagoma veselje do novinskoga branja in bodo torej v resnici pravi, delavni društveni ki naših bralnic. Drugih praktičnih potreb glede na govore v kmetskih bralnicah ni potreba naglašati v toliki meri. ker se same po sebi podajejo in usiljujejo. Vsekakor pa je razvidno, kako nevspešni morajo ostati govori v priprostih društvih, če se snujejo z viših stališč in v umetniški obliki, nego jih zahteva tu Označena potreba. Očitno je pa tudi, da dokler ne bodo rodoljubi naroda poučevali v našem zmislu, tudi bralnice ne bodo kaza o dovolj krepkega notranjega življenja. Vse je lepo, kar se je doslej storilo; ali dosedanje delovanje spada v drugo vrsto, ne pa kot bi tvena namera. Nasledkov ustnega poučevanja nam ni tukaj naštevati, ker si jih misleč čitatelj lahko sam izvaja. Mestno ob&iuslvo nalaga govornikom druge dolžnosti. Tu ne potrebuje občinstvo toliko ustnega pouka, kakor pa opozarjanja in vzpodbujanja na razne strani literarnega in raznovrstnega javnega življenja. Vsak omikanec se ne more z vsem pečati, in vender je pa tam mnogo takega, kar utegne prezreti, kar bi ga pa mikalo, ko bi ga strokovnjaki ni to opozorili. Z jednim samim prav O&BOVantffi govorom bi utegnil veščak nestrokovni aškiui omikancein odpreti nov svet. Za ta del neso nikakor atrokovnjuŠka pojasnila brezpotrebna, in mnogoteri naobraženec bi ne bil ob raznih prilikah tujec v Jeruzalemu, ko bi ga govor veščakov Seznanil z neznanim predmetom. Ni pa naloga takih govorov, kak predmet pretresa vati na drobno; natančnosti si prisvoji omikanec po času in S premislekom iz primernih knjig; pač pa je zasluga govorov v tem, da nam naznanijo, kje naj se nadrobno poučimo o raznih vprašanjih. Ni res. da bi omikanec, vedel za najboljše vire temu ali onemu vprašanju: ni res, da bi omikani pujedinec poznal najslavniše in najboljše strokovnjak'.' za vsakovrstne predmete: — zato je velik dobiček, če nam strokovnjaški govorniki take stvari pojedo in razjasnijo« Časniki nam vsega ne povedo; tuji časniki pa nam nalašč zaslužne može. zaslužne in izvrstne knjige zakrivajo. Na to stran se torej i govornikom omikanih društev na Slovenskem odpira ] široko iu hvaležno polje, da v našem zniislu dru- štvenike opozarjajo na zamolčana velika dela, na i prikrito življenje zaslužnih mož katerega si bodi naroda. Kdor nas seznani z jednim samim izvrstnim delom, nas zaveže do stalne hvaležnosti, ker s svojim opozorom koristi najprej majhni družbici, potem pa posredno vsemu narodu. Ali ni razvidno iz vsakdanjega našega delovanja, da razodevamo najrajši i one nazore, katere so nam ucepili priljubljeni av-! torji? Iu ali ne sledi iz tega obča kritika, če se nesmo držali strokovnjakov, ki 80 dospeli s svojimi deli na vrhunec dotične znanstvene stroke? Vsakdo pa spozna da z govori v tem zmislu so nas naši omikanci še premalo osrečevali. Zarad napačne osnove govorov, zarad nerazumljene naloge so bili dozdaj pri nas in so v obče tudi drugod govori, omikanemu posvečeni premalo zanimivi. Kaj me mika poslušati k"kra, ki mi na široko razpravlja, kar dobim v vsaki učni knjigi! Mika me samo to, česar ne ' morem dobiti z lehka; česar morda ne zasledim, če na stotine p »trosim za knjige, ker literatura na mnogo strani sama ne ve, kje so pravi zakladi človeškega duha. Razni strokovnjaki so pa vender tu in tam srečni, da z mnogim trudom, z mnogim raz-iskavanjem zasledo prave ali vsaj relativno veliko I Vredne vire, katere nam utegnejo naznaniti po go-j vorih, ki so vsled tega zlata vredni ali v obče nepremakljivi v nasledkih. Tn je torej polje, katero j naj izobraženec obdeluje v prid drugemu, drugače jednakovrstnemu občinstvu našega naroda. Domači listi nam poročajo mnogo tudi o slo ■ venskem svetu) ali vsega tudi oni ne morejo izvr- ■ siti. ker so tudi oni tu pa tam omejeni; kajti novine nam tudi ne morejo izročiti več, nego omikani narod sam, ki se v novinah razodeva. Zato je tudi velika dobrota, Če nas govorniki opozorijo na slovanske avtorje in njih dela, katera kažejo veliko vrednost za Slovane v obče. Ni pa poštevati samo leposlovja; govorniki naj nas seznanijo v obče z ve- ■ likimi deli krvnih bratov bodisi na znanstvenem, bo-i disi na umetniškem polji. Slovansko pleme je ustvarilo že mnogo del, o katerih omikani Slovenec niti slišal ni največ zaradi tega ne, ker mu jih ni pred- j očila nemška literatura, na katero je bil doslej skoro I jedino navezan. V mostili pa imamo še posebnih razlogov, da \ opozarjamo tudi lepi spol na izvrstno berilo, katero ! je ustvaril tu pa tam slovanski duh, in dobiček ni ' majhen, če govornik prilično označi kako krasno slovansko leposlovno delo, in naj bi naobraženi ženski svet segnil tudi samo po tujih prevodih takih del. V obče pa bi bilo primerno, da krasni spol spodbujamo za slovansko in domače berilo najprej z govori; kajti tukaj je treba še na mnogo strani šele začeti, in najizdatnišo spodbudo dajo primerni govori tudi na to stran. Zatorej se je v namen take pridobitve ogibati premierih temat o emancipaciji itd., kar je povsod brati po nemških ilustrovanih listih, tem bolj pa premisliti j na katero stran bi bilo nnj-vredniše naše ženstvo spodbuditi na nepoznano berilo in s tem na slovansko življenje. Po vsem tem se ponuja gradiva dovolj za go- tudi kje drugoj porojen. Bog pa že ve, zakaj je kozi rog zakrivil. Sicer ti pa to povem, da bode kmalu prišla doba, ko bode treba vračati z isto mero, S katOl'0 se nam meri.1- S tem je bil razgovor o odličnjaku „krivci" končan. Priobčil sem ga le zaradi tega, da se gospoda, katere se tiče, še jedenkrat preveri, da „kar se ne stori, se ne zve" in da izrekam na tem mestu svoje globoko pomilovanje, da se tako malo uvaža načelo: „Noblesse oblige! Pa kaj hočemo, vsakdo, ki se za Schvvarza piše, ni izumil smodnika in vsaka beseda ni konj. Tudi vsak dopis ni tak, da bi ga za zrcalo utaknil. dopis iz Ljubljane v „ Edinosti" pa že celo ne. Nedavno je nepoznano-znani dopisnik zopet široko razkoračil se in po svojih stopalih pokazali da spada mej „plantigrada". Dejal je mej drugim, da v Ljubljani, zlasti ob praznikih stavci liste ure-dujejo. Revše, moralo bi znati, da ob praznikih nobeden list ne izhaja. Imenoval naj bi bil list, kateri stavci uredujejo, bila bi čast za stavce, ki so toliko inteligentni, vrhu tega pa bi si bil stekel zasluge pri državnem pravdništvu. Dve muhi z jednim udarcem! In to je bil menda namen blagi duši. A k temu ni imel poguma, kajti skupil bi bil, česar je iskal. „Edinosti" samej ni na tem, kaj se piše, ampak da se piše, in jaz obžalujem politično društvo „Edinost8, da se mu ne gabi, da se toliki kozli preobračajo v njegovem (?) glasilu. „.Edinost" ali vsaj Dolenčeva tiskarna je pa res taka, da ondu stavci zvonec nosijo. Le po tem si moremo tolmačiti, da imajo letos v Trstu prestopno leto. Koledar v Dolenčevej tiskarni tiskan za 1835. leto ima namreč naslov: Koledar za prestopno leto 1885. Nič čudnega ni, da ljudje, ki so za letos uganili prestopno leto, tudi vedo, da slovstveno zabavni večer razpravlja politična vprašanja in ukrepa, kdo bode odstavljen s tega ali onega mesta. Ima ljudij, ki vidijo travo rasti in čujejo bolhe kibati, ima tudi takih, ki imajo „ilen Sinu der Fledermausigkeit", takim možno je vse, celo najbolj podla denuncijacija, neosnovano obrekovanje, „adusum delphini", na korist svoje obrti, svoji samopridnosti. Poznam ga dopisnika, ki ima omenjeni dopis v „EdinOBti" na svoji vesti, znam tudi nagibe njegovemu pisanju, potipal sem ga že jedenkrat, a možakar se še neče spametovati. Opisal bi ga lahko prav natančno, škodoval bi mu brez truda prav zelo, a ker je sedaj post in treba delati pokoro in kesati se, hočem krotiti svojo jezo ter veseliti se lepega prestopnega leta, — 8'40 mraza v Kolodvorskih ulicah pri našem Matevži in odličnjaka, ki bi rad dalje segal, nego more. Alfa. vore v kmetskih, kakor meščanskih slovenskih društvih; treba se je držati jedino prikladnih načel iu pa prave metode, kakoršno zahteva raznovrstno društveno občinstvo našega naroda. Potem se je pa tudi nadejati boljših vspehov v našem društvenem življenji. France Podgornik. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 21. februvarja. Desnica dr/. % u«>«.-t zbora je neki samo v tem jedina, da je treba kakor hitro mogoče končati sedanje zasedanje. V vseh drugih vprašanjih so pa mnenja poslancev nasprotna. Zategadelj pa tudi ni bilo moči dosedaj določiti, katere stvari naj se rešijo še v tem zasedanji. Eksekutivni odbor desnice je sklenil, da ne postavi nobene predloge na dnevni red, če se za njo ne izreko vsi klubi desnice, ker tako se je bati, da bo zavržena. Vsa-kej važnejšej predlogi pa nasprotuje ta ali oni klub. Poljaki so odločno za pogodbo s severno železnico, pa tudi grof Hohenvvart. Cehi so nekateri za, drugi proti tej pogodbi Več nemških konservativcev pa vsekakor hoče glasovati proti tej predlogi, in tako je skoraj gotovo, da bi bila zavržena, ako bi se precej spravila pred zbor. Za, predlogo o regulovanji galiških rek so Poljaki in Čehi, nemški konservativci pa odločno proti, in zatorej ni nobenega upanja, da bi ta predloga dobila večino. Tako je skoraj z vsemi predlogami. — »Politik« zahteva od čeških poslancev, naj se pri budgetni debati potegnejo, da se odpravi nemško vseučilišče v Crnovicah, in se Mota, ki jo je bilo treba za vzdravanje tega nepotrebnega vseučilišča, razdeli na češko vseučilišče v Pragi in katoliško vseučilišče, ki se bode osnovalo v Solnogradu. K škofov »i I lioiifvncl na Dunaj prišlo je 8J ceikvehih dostojanstvenikov. Predseduje jej kardinal kueznadŠkpf Schvvarzenberg. Njena posvetovanja so lajna, zategadelj o tem ne moremo nič gotovega poročati. Nekateri listi trdijo, da se bode konferenca posvetovala samo o uredbi duhovenske plače, drugi pa trdijo, da tudi o osnovi katoliškega vseučilišča v Solnogradu. Nek Dunajski list je celo poročal, da se bodo škofje posvetovali tudi o spremembi šolskega zakona. Cerkveni dostojanstveniki neki žele, da se d.i cerkvi večji upliv v šoli, zlasti, da se nastavijo žir niki za ravnatelje ljudskim šolam. 4h • t*lii poljski škofje so prosili cerkveno" poglavarstvo rimsko, da bi se za vso Galicijo uvel jednak koledar Temu so ugovarjali Rusini. Rimska kurija je odločila, da se Rusinom ne sme usiljovati rimski koledar, če zanj ne marajo, ter hočejo ohraniti tradicije grške cerkve, če tudi bi bilo želeti, da bi se v vsej Galiciji prazniki h kratu praznovali. **)■. i trgovski minister Pavel Szeclicnvi odgovoril je na interpelacijo grofa Emanuela An-drassvja, kaj da misli vada sedaj storiti, ko sia Nemčija in Francija sklenili povišati carino na žito, ki se uvaža. Trgovski minister je rekel, da Avstro-Ogerska druzega storiti ne more, kakor da poviša carino na one pridelke in izdelke, ki se k nam uvažajo iz teh dežel. To storiti je vlada tudi namenila in kmalu bode predložila zbornici dotično zakonsko predlogo. — „Pozor' misli, da bode reforma ogerske gospodske zbornice največje rušenje ogers k o-hrvatske pogodbe, odkar se je bila suspendovala ustava, ako ogerski državni zbor reši to stvar brez pri-trjenja hrvatskega sabora, kolikor se tiče Hrvatske. Vitanje države. §rb«Ku vlada je imenovala nove davčne nadzornike in zaukazala, da se začno takoj pobirati davki po novem davčnem zakonu s 14. junija 1884. Nekateri » »*ki listi trdijo, da misli Italija odposlan' posebno ekspedicijo v Tripolis. To vest zanikavajo vsi vladin listi. Listi pa, ki jo silijo, kažejo na to, da so vladni Isti tudi zanikavali vest o ekspediciji, ki se je odposlala v Massauah, ko so se jele delati prve priprave. Pododsek za pretresovanje predloge o borznem davku nemškega državnega zbora je rešil to predlogo. Določil je, da se bode davek od kupčij, ki se sklenijo na borzi določeval po vrednosti blaga in vrednostnih papirjev, ki se bodo prodajali in kupovali. Znašal bode V.o marke od 1000 mark. Prodaja vrednostnih papirjev do 500 in blaga do 5000 mark vrednosti bode davka prosta. Kdor bi skušal ogoljufati za ta davek, in bi se zasledil, moral bode plačati kazen, ki bode 50 krat tolika, kakor davek. Najmanjša kazen bode 20 mark. — Umrl je pred-včeraj minister pruskega kraljevega doma grot Schlei-nitz 78 let star. V angleške J spodnjej zbornici je predlagal vodja konservativcev Northcote, da se vladi izreče graja zaradi nje omahljive politike v Egiptu in Sudanu, ki je zahtevala toliko stroškov in_ ljudij, pa ni dosegla nobenega vspeha, ter da naj se izreče zbornica, tla je treba stalne uprave v Egiptu in Sudanu. To zahtevajo interesi egiptskega prebivalstva in britanske države. Opozicija je pritrjevala temu predlogu V zbornici se je začelo posvetovanje o njem. „Times" odobrujejo energično postopanje opozicije, in mislijo, da bi ta tudi bila pripravljena prevzeti vlado. V tem slučaji pa želi ta list, da opo- žirija razvije določen program in se poprime odločne politike, kajti sicer ni vredno zamenjavati tega mi nisterstva z drugim. Najprva skrb glavnega poveljstva ludaiiskc ekspedicije je sedaj združiti posamične oddelke vojsk, ki so v Sudanu. To je tudi treba, kajti Mahdi prodira dalje z mnogobrojno vojsko in lahko bi uničil angleške vojske, ko bi bile razstresene, kakor so sedaj. Da bi Mahdijeva vojska bila tako številna, kakor se govori, ni verojctno, kajti arabsko prebivalstvo vse rado pretirava, a maloštevilne angleške oddelke bi pa vsakako lahko,, uničila, dokler so raz-streseni. \Volseley sedaj najbrž ne bode začenjal nobenega boja z Mahdijem, dokler ne pride pomoč, ki se mu je poslala, če ga le ustajniki sami ne bodo napali. — General Stevvart, ki je bil težko ranjen, je neki 16. t. m. umrl. — Ker je Mahdi Farag paši dal samo 60.000 Marije Terezije tolarjev, ne pa 150.000, kakor sta se bila poprej pogodila, je ta mrmral. To je razkačilo krivega preroka, in ukazal ga je obesiti. V Kartumu so priplenili sudanski ustajniki 21 Kruppovih topov, 15.000 pušk in 6000 centov smodnika. Dopisi. * «V>*,«' 19. februvarja. [Izv. dop.J »Slovenec", list št. 36, se v svojem „Poslano" nevoljno zaganja proti dopisu „izpod Smreke" v „Slov. Narodu št. 31, ki pa je sam na sebi čisto nedolžen. O preblažena smreka, pod katero zanesel me je slučaj! saj imam te v blagem čislu, od kar sem zvedel tvojo visoko ceno, katero ti je javno pripo-znal tvoj zvesti prijatelj „Fr. Ciinperman" in se ž njo ujema celi svet; zakaj udilmila in narekovala si mi blažene besede, nad kojimi se vender spodti-kajo nckaterniki in so celo hrup naredile v hiši Izraelov V Glej, zapustil te bom od slej, čeravno nerad, ter r je se podal na široko pot, na cesto, po katerej bodi množica ljudij varno, brez skrbi, kjer redkejši so — napadi. Poslej tebe, bela cesta, držeč se, prosim te pohlevno, podpiraj me dobrohotno, ter položi mi na beli papir nedolžne besede, ki ne bodo storile žali niti suma nikomer, najmanjo pa čč. gg. duhovnikom, kajti, obhaja me strah, odkar znam Lessingovo basen „Die Paren", ki hrani dober nauk, tedaj, - "ogibajoč se britke osode. Pa tudi ne maram se z nikomur bosti, tem manje s stanom, do katerega gojim spoštovanje, — brez male izjeme, - kateri nam brani in deli najdražje svetinje človeške. Omenjeni dopis spoznati morejo za dolžnega le tisti, katerim so znane razmere drugače nego nam, rečem samo tisti, katerim skrivnost ni sužiuja. Saj sedanjosti se ne tiče niti v največjej oddaljenosti, kajti, jasno bere se besedica ,,nekdaj1', brez katere bi pač lahko kdo prišel na kak dvom. Celi spis pa je pravi srčni izliv vseh zavednih faranov in tudi duhovnemu gosp. očetu, vrlo zasluženemu možu, katerega kinčajo krepostna dejanja in lesketajoče čednosti, ne more b ti odveč, ker zna: Kjer je ?rna polno klasje, Ne konca ga toča ua/.na; Kjer ju bIaiuh zrnu prazna, Ne doda ga livaloglasje. Prelepo odmevajo besede: Modrega hvala ne napihuje in graja mu ne podira srca. Treba pa to, kar človek v srci veruje in misli, tudi očitno pred svetom spoznati, saj tako nas uče* verski voditelji. Zlobne besede: prilizovanje, sumničenje, strup, hinavstvo, neotesanost, hudobija, in Bog ve, kaj še vse, stanejo resnično prav ceno, a tem dražji bili bi dokazi Na svojej plati kaj temu podobnega vsaj jaz ne najdem, a brže dobila bi se jednaka preležana „krama" na nasprotnej strani, kjer se morda goji sovražna misel ali pa prilizovanje, ali pa - jo prepričanje jasneje, nego pri meni. To je wvno, kar mi daje povod, da odločno zavrnem hudovoljni napad, da me ne zadene kazen; Kdor /.anieujo se sam, Podlaga je tujčeve} peti. Ni me pa kedaj kaj tako malo neprijetno dirudfo, nego ti nezasluženi pridevki, kajti, po prestanih ne-številnih nezgodah, katere pa sem do danes voljno prenašal, mi velja vedno: Podplftt je koža čez in čez postala, No straši več mo trnovka bodeča. Prilastek „neotesan" pa dobi slednji zdajci na hrbet, ko le resnico izgovori, dasi tudi kaj lepo pristoje besedo: Kdor resnico ljubi, Ušes joj ne maši, Kdor se je pa brani, Zaveže šivljenja, tisočerim. Če pa je kdo tako slab, da mu nedolžna beseda napravlja skušnjave, ga moram le omilovati, in tudi mene skoraj vedno groza obide, ako samo berem Jurčičevo gaz.: „Žensko liceu, dasi zapustile so ine sitne muhe. Tudi tebe dragi „Slovenski Narod" omilujem, da si svojemu sotovarišu strup in ti tako rad kaj podtakne in svojevoljno zavija. Si li morda res sin tožne, zaničevano udove? o kateri beremo: S krvjo, solzami napojena, Ki bol p »ztiitš le, nič dobrot. Milujem te zares, sin — trpin! Naj bode še omenjeno, da mi jo list „Slove-nec" poslal bivši prijatelj, sedaj — odpadnik — Etijalt. Zaradi tega moral sem ž njim prijateljstvo pretrgati, ter mu odpoved naznanil pismeno, pa — ne sliši. Hvaležen bi mu sieer bil za postrežljivost, ako bi ne zapazil — zlovolje. Slišal pa sem, da je neprijatelj list vzel v nekej gostilni z mize, ga utaknil v žep, si ga torej prisvojil, ter na tak nesramen način prisvojeno blago, podaril meni, češ — da ga podražim (V), Cloveče! za sedaj pridržim za-se tvoje ime; a vedi, da tuje blago prisvoievati si, je -cigansko dejanje. Hočeš li še bljižnjega spraviti v zadrego, ako si sam storil nepošteno dejanje? Pa vender, vrnil ti ga ne bodem; porabiti ga hočem že kako; če za drugo ne, zavil bodein vanj staro, žolto, sprideno in oplesnelo „salo", za v . . — pesto, da mi ne škripljcjo kOla. Če pa se mi še kedaj kaj jednacega zgodi, ovaditi bodem prisiljen cigansko dejanje c. kr. orožnikom, kajti, po postavi spadajo ljudje, cigani - izrod človeštva, tem v področje. Cesčan. Iz Orclilia 20. februvarja. [Izviren dopis.] Ore bok je precej velika vas na Notranjskem. Iz te vasi se pač malokdaj kaj sliši. Nikdo ne ve, da je bila tam tolikrat in tolikrat „kolera", kuga, draginja itd. — da zadnji čas še celo sijajna veselica, pri katerej so vsi Orehovci pokazati, da zamorejo tudi kaj. V 15. dan t. m. priredili smo veselico. Četudi je bil ta dan precej slabo izvoljen, vendar smemo v naše zadovoljstvo reči, da je bila veselica, iz vseh krajev od p. t. gostov, katerim se na tem mestu zahvaljujemo dobro obiskana, če tudi smo pogrešali mnogih, ki smo jih gotovo pričakovali! Da smo mogli to veselico prirediti, zahvaliti se imamo gotovo najprvo C. g. E.Dolencu, predsedniku našega „Narod. bral. društva" in pa vsej cenj. rodbini Dolenčarjevi. Uztrajno so se trudili za napravo te veselice; Bog jih živi še mnogo let! — Hvala tudi vrlemu g. A. Šibeniku iz 1'ostojine. Obilo priznavanja žela je njegova deklamacija „Je-ftejeva prisega", a še več smeha njegov „kouiičen prizor". Jaz in g. Bile sva se vedno za trebuh držala — velikansko solze kapala so nama po licih. — Živel g. Šibenik! Kar se petja tiče, pa moramo priznavati, da je bilo izvrstno. Pevci v narodni noši zapeli so naše mile, slovenske pesmi, gladkimi, čvrstinu glasovi. Posebno je pa napravila velik utis pesem „Na straži". Hvala in čast jim, a posebej še g. učitelju D. Cesniku, ki jih je z neumorljivim trudom do-vel do tacega vspelia. In tako smo končali predpust z veselico, katera daje čast vsem Orehovčanom. Da bi se povsod osnovala bralna društva in prirejale veselice, da bi naše narodnjake nc uplašila vsaka maj Ima stvar, da bi Slovenci vedno napredovali: to daj mili Bog! Naprej tedaj mi Slovenci, „n a p r e j zastavo Slave!" Domače stvari. — (Na čestitko), kojo so poslali Ljubljanski bogoslovci vladiki Strossmaverju ob njegove) sedemdesetletnici, odgovoril je pismeno: Častna gospodo! Mladi moji prijatelji! Liepa Vam hvala na srdačnoj čestitci, koju mi prigodom moje sedamdeset godišnjice poslati iz-voljeste. Mislim, da čete mi vjerovati, kada Vam rečem, da mi je ona vele ugodna bila, jer dolazi od tako čestite mladeži, koja se za rana uči uz Boga ljubiti i narod svoj. Meni su braća Slovenci vele mili, a navlastito neumorni svećenici Slovenije, koji s ponosom mogu gledati na svoj rod; jer samo njihovim trudom je slovenski puk probudjen in pro-svjetljen. Početek je učinjen — propasti nećemo. Da ste mi od svega srdea pozdravljeni i Bogom blagoslovjeni! U D ja kovu, dne 18. veljača 1885. Vaš prijatelj Strossmaver. — (Dr. Kula vic) je že imenovan, kakor izvemo iz gotovega vira, kanonikom pri stolnem ka-piteljnu (canonicus ad baculum), katero imenovanje pristoji knezškofu samemu in ima isto le vladi naznaniti. Dr. Kulavic bode ob jednem imenovan vodjo (rektor) bogoslovnice. Knezškof dr. Misija, ki se je v sredo peljal na Dunaj, nesel je sam g. dr. Kulavicu dekret. „Laibacherica" dementovala je iz „Slovenca" posneto resnično vest le zaradi tega, ker je nekje neprijetno dirnulo, da je prišla vest prej v časnike, nego se je na Turjaškem trgu naznanila. Zaradi tega pa ostane kljubu vsemu preklice vanj u le resnična! — (Slovstveni zabavni večer)je danes zvečer ob 8. uri. — (»Škrata") 2. številka izšla je danes, katero so pa dobili le oni naročniki, ki so naročnino naprej plačali. Vsebina mu je jako raznovrstna in zabavna. Na prošnjo „Škratovega;' upravništva naznanjamo, da se more vsem novim naročnikom po-streči še z obema letošnjima številkama. „Škrata" priporočamo najtoplejše slovenskemu občinstvu. — (Trgovsko naše ministerstvo) razveljavilo je vse naredbe, ki so bile v dežel poslane zavoljo kolere iu ovirale pravilni promet. — (Filharmonično društvo) ima jutri popoludne ob T/a 5. uri svoj tretji Jvamuierinusik-abend" z jako lepim sporedom. — (Nemška temeljitost.) Na Dunaji so se zbrali, kakor smo že poročali, avstrijski škofje, da se posvetujejo o novem zakonu glede duhovenske plače, o novem „katoliškem" vseučilišči v Solnogradu itd. V četrtek imeli so prvi zbor v palači kardinalovi in reporterji nemško-Iiberalnih listov videli so, tako vsaj poročajo jeden kakor drugi, inej škofi tudi Goriškega nadškofa — — dra. Gollmayrja. No, če bodo mrtvi silili škofom v besedo, potem bo kmalu konec konferencije. (Mladi tatovi.) Včeraj so krali trije fantiči: Jožef Volbank, star U iet, Andrej Piskar, star 13 let in Janez Tekavec, star 14 let v skladišči južne železnice tabak. Zasačili so je pri tatvini in prva dva izročili policiji, tretji Tekavec je pa ubežal. — (Brezplačna mesta.) V c. kr. vojaških vzgojevalnicah in izobraževalnicah oddajo so začetkom šolskega lota 1885/86 septembra meseca brezplačna in poluplačna cesarska, ustanovljena in plačna mesta, ki jih je okolo 325 po številu. Prositi jih je do 31. maja. Več. v razpisu v uradnem delu „Wiener Zeitung"-e z 20. dne t. in._ Telegrama „Slovenskomu Narodu": London 21. februvarja. (Oficijalno.) 400 sovražnih pešcev streljalo je v 10. dan t. in. od zvečer do 17. t. m., ko se je odposlalo to poročilo, iz velike daljave na Biillcrjev ostrog pri Abukleji. Merili so dobro, a streljali neredno. Angleži izgubili so 16 mož, mej njimi štiri častnike. Ostrog je popolnem varen tudi pred napadom močnega oddelka, a streljanje iz velike daljave jako sitno. Buller se bode najbrže umaknil v Gakdul, kakor hitro od on-dot dospejo velbljodi. Carigrad 21. februvarja. Sultan je s posebnim irade vsprejel ponudbe Otomaiiske banke in eskomptnega komtoarja glede železniških zvez. Matica Slovenska v Ljubljani. Odbor Matice Slovenske oddaje službo drnStvouega tajnika zii tri leta proti pogodbi. Matični tajnik mora biti nje družabnik. Njegova plaoa znaša Sest sto goldinarjev na leto, njogov redni posel pa je nadrobno določon v §. 86 društvenega opravilnega roda. ProiujG za to sluibo /. dokazili o sposobnosti Ja nul noraialom ID^ziaoslsia, "borza dne 21. februvarja t. 1 (Izvirno teletirahVno poročilo.) Papirna renta..........83 gld. 66 kr. Srebrna renta..........84 „ 05 n Zlata renta...........107 , 25 5°/0 uiarctia renta.........99 „ 45 „ Akcije narod li e banke.......B86 „ — n Kreditne akcije.........305 „ „ London ... .....184 » 96 * Napol ......? „ 80«/, , C kr cekini . . .... f) „ 81 „ Nemške marke • ... 60 » 50 , 4°/0 drfavno srečke iz I 18 4 250 gld 127 „ - Državne srećke iz 1 1861 100 gld 174 , 50 , 4°/0 »vatr zlata reuta, davka prosta 107 „ 3 > „ Ogrska zlata renta 6e/0 • ••—«-—» , 4°/0 .... 98 „ «15 , p papirna renta 5"/0 ... 94 „ 25 „ 5»/0 Štajerske zemljišč odvez, oblig 104 „ — „ Dunava reg srećko 5a/0 100 gld llft „ 75 „ Zemlj obč avstr 4'/1°/u zlati zast listi 123 „ — „ Prior oblig Elizabetine zapad železnice 112 „ 4) r Prior oblig Ferdinandove sev železnice 105 _ 75 Kreditne srečke.....100 gld 178 „ — „ lEtudolfove srečke 10 „ 19 , - , I v steklenicah J (8—8) priporoča j A. MAYER-jeva > I trgovina s pivom v steklenicah v Ljubljani. ) paroma li Iz Trsta ? Novi-Jork naravnost. Veliki prvorazredni paniiki te linije vozijo redim v Novi Jerk in vsprejemajo blago In potnike pO najnižjih cenah In l najboljšo postrežbo. V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA. Parnih ..Te-atonla", odhod okolu 16. dne marca 1885. Kajuta za potniku 200 gollaviie znlo^o: Ljubljana: Peter bassuik; Kranj- Fran Dolenc; dalje: l'o>tojinu: l>oxat & Dittrichj Kočevje: Edvard lIotma-ni; Idrija: Fran Kos; RudolfoVO! Dom. Rizzoll, lekarna; Ribnica: Jane/, Panser; Zagreb: t'. Arazim Salvatorjeva lekarna, nadbiskupska lekarna, lekarna usmiljen h bratov; OelJoJ Kuplerschmidt, Marek, lekarni; Reka: O. C;itii, lekarna, Kr. .lechel. N. PavaCić, (IroL'iienji; Gorica: G. Cratofololti, dvorna lekarna: Celovec: W. Tburmvval.l lekarna; Marihor. \V. K6nig, le« kama, P. P. Uolasek; Tržič: J. Rafiharekj Pulj: (i. B, \Vasserniaiiii; Ptuj' J, Kasiinir; Trst: K. S. Triii/, Seravallo, Zanetti, lekarni; lleljak: P. Scbolz, ur. Kumpl-ovi dediči, lekarni j Zudcr: Chr. Mozotco, N. Androvioe, lekarni. 1 KRANJSKE HRANILNICE v Ljubljani računa na dalje svojim družbenikom od posojil na lil en j i ee za 4 mesece . . . . % obresti, čez 4 do 6 mesecev. . 6^ obresti. Prošnje za vsprejem v kreditno društvo vsprejemajo se vsak dan v prostorih kranjske hranilnice. (63-4) Naznanilo. Pri parnem malimi ob cesti ležeč (lOO-i) prostor za 3 ali 4 parcele po 200 se iz proste roke proda. — Natančneje se izve v Kravjej dolini št. 9. V AMERIKO pride najceneje, k«!.k »e obmo na ARN0LDA REIFA, ilVU najstarejša tvrdka te vrste. (623—21) Natančneje izpovedbe in prospekti zastouj. Zoper jetiko! Radgostski univerzalni čaj in rožnovsti nko-raitliniU celtličti, ^y^n*ur m prlporo^?86 p,,3<,bno ^vRj>igmj w za vse, tudi za zastarane wj^4S^SSS^^fSyJ\ bolezni »a pljufiah, za srčne, prsne in vratne bolečine, posebno za sušico, želodčevo slabost, za splošno slabost čut-nic in začenjajočo se pljučnico! Veliko sir.iio prUnaimkih pisem razpolagajo se v prepričanje. Gospodu tekarju .1. .Seicliertu v Rolnavf. Uže tri mesece boleba moja soproga za nevarno pljunin beleznijo. Ker se mi je od niiiozih .stranij pri« jioiMČalo, prosim, da mi pošljete povratnu 1 zavit-k Radgostskega čaja in 2 škat. malio-rastbnskib celtlič-kov. Naslov: /upiiu v Črešnjevei poleg ilirske Bistrice« Gospodu lekarju .1 S<>ieh«rtu v Rožnavi S tem vas pr.jazno prosim, pošljite mi svojega Izvrstnega Radgostskega univerzalnega osja, ki me jo popolnem ozdravil mojega dolgoletnega hudega katara v želodci, Z'>p t 2 zavtka prej ■ ko mogoCj, p'i postnem povzetji. Preverjen som, da bode ozdravi! tudi moja soprogo, ki za isto boleznijo boleha. Prosim vas pa na dalj'* tudi. rtu mi pošljete se dva za-vitk i vaših niaho-rastliu ■ikih celdičkuv, katere rabijo moji otrobi zoper osi vski kaŠeij. IS6 spoštovanjem udano F .Tliillcr, vodj.i. llonov, na Češkem, t> aprili 1878. Vaše blagorodje I Izvolite mi brzo poslati s poštnim povz-tjem Ssavitkn Radgostskega univerzalnega eaja iu 9 škat-Ijiei liožtiavskih celiličkov. - Oboje se je dobro obneslo. Naslov: ThcrcHia /outulj, calo dei tintori, 111. pi atio oasa .vladovič a Žara (Dal-mac ja . Vaše blagorodju! Ker se mi je vašo izvrstno zdravilo od mnogih stranij toplo DriporOĆalo, zato v;is prosim da mi kmalu pošljete s poštnini povzcjem o zavitke Radgostskega univerza m g t čaja in Sik. mabo>rastlinskib celil.čkov. Uifani Ivan rutinsku. 2 lovec grof.i Choteka v Nešiinu pri Kkiku v Sremu. Od tega po zdravniikaj razlosbi iu predpisih pripravljeni čaj. \ uijaza J dnevno rabo pripravljeni paket z nakatom o rab: k «l,uovi na Moravski m , in razpošiljajo a« naručila n.i vuo sirani proti pošinemn povzetju. Da je pa p n občinstvu bolj priročno, imajo tudi zaloge sledeči lokarjli W. Mayi , i.jubijuni. VV. K ij dig -te i. ribo in. 8. M i 11 e I n a e h iu J. Oejbek v /..-h-Kh. Hariuherzige Briidor in A. Ne rt ved v 4>r»dei* A. Mar« k in J K n p farse brni ed v «i. Zalege napravile se bodo v vseh lekarnah In večjih pro-dajalnicah materijalnoga blaga. |sV Hoklor IlorNlova jedino pruvu \ oda za o*i, prirejena natanko po starem rodbinskem reoepta tega svetovno slavnega zdravniki za oči, pripravna je za okrepljenje in vzdržanje vida v vsako j BtarOBtf; v kratkem ozdravi ne da lii bolnika motila v njegovem poklicu, frištu ali stari prisad na očeh, pege na rožnici in kašo ter odpravi sitno solsonje. Izvirna steklenica t navodom za rabo volja 70 kr., za koiek in zavoj lO kr. več. Prava se dobi samo narav nosi iz lekarne v kopališči Rožnavi. flMF* KožnovHki cvet za živce, hitro in trajno o/.dravlja puiiko, trganje po udih in viake vrste slabost v živcih In kitah, Izvirna sklenioa 70 kr. av. vM /a kolek in zavoj 10 kr. več. Pravi se dobi samo narav iionI i/, lekarne v Rožnavi ^Moravska.. (770-12) izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar. Lastnina iu tisk „Narodno Tiskarne"' 2062 39