622 ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 . 1990 . 4 
nekoHlr« Ä S J t o ° o z ? r i ' a na problem periodizacije. k! Je ori politični zgodovini 
vednn h o l l ^ S f L f t ° n p ? T - ^ . a r s k i i n «"ružbeni zgodovini. Povedala je, da se 
Гп n o v e l o od f p 4 ? Ä a D o d e l i t v i n a , s £ r e 1 S o gospodarsko zgodovino do leta 1941 
zelo W k « 1 1 r f V , ^ 1 * ' f e . f a d a l 1 š e p r o c e s e - k ^ e r n i m°So5e delati zareze za 
m ì Ì A A y f nastavitve novih kadrov za gospodarsko zgodovino pa le 
w T h n i n r n v S i h i 2 - 0 realni ka ti po nienem v nasledniih petih ali celo desetih 
danes I Z v rn^WH S-tl' ^ a t ° 2 e Dre41asala. nai bi boli povezali ljudi, ki lih 
torti n T Z * " ^ d nstitucionalne time z dobro organizacijo. Predlog Je podprla 
ï n r f e K C ^ - b ' " J î " ° î " ^ 0 r i 6 e t i d 0 2 0 v a r i a « n a nivoju sekcije in 
i Lih ti L f ! ™ ^ o n . k r e t n o I e nredlaeal« temo industrializaeiia v slovenskih pokra-
nnffcr^i- - ? s k u S a i m ° / d r u ž i t i ra^ooložliive sile. F. Gestrin Je predlagal naj bi 
f f 1 za_ 8 ° ' a n j e e Y !
a 1 d v e h d 0 t r *h mladih raziskovalcev gospodarske zgodovine 
nS tov?n nr , a^?^?°lr
l adK, r az i sk0 ,:a l cev ) DobiIi bî »h lahko tudi tovKta! 
bi ^ v S n ^ ^ 3 S S 7 ' ГаЈ b i , s L S O e c i a , i z i r a l i o b š t u d i i u zgodovine, predvsem naj 
miran J ^ d n v î n ^ r ^ • m e . t o t ! 0 : , a h k o P a b î »brali tudi obratno pot, da bi se dioloi 
S j g ° * ? v j n a . r weçializiral v pravu ali ekonomiji. Glede projekta Gospodarske in 
£ e ì r , p S S A e S l 0 V . e n c e ^ 4 e n a e . l a s " d a *a 1 e t r e b a Povesiti . Zgodovina prometa 
E h t « Ä T • l D n p r a v i i e k n i l * a M e r e in denarstvo, vendar bi se vrsta stvari 
Ä л н , * • r z p o J e d n o , n D r - P r o m e t i n trgovina, ker so za oboje deloma isti viri. 
ÏÏA^h^î?8 zgodovine na zborovanja slovenskih zgodovinarjev pa 
^ А н 1 ^ н 1
1 0 1 , , 1 Л
г е ! Љ 1 ^ f ? " " ^ ' 1 ' 6 zgodovine tako, kakor Je pred leti 
t o n t л Ј ^ ^ p o , ' . t i 6 n e . zgodovine. Pri tem se Je mogoče ozirati tudi na lokalne fak-
Л Lu V J L ™ V b o F o v a n i a Poudarek na industriji, bi se lotili industrije, če gre 
nllhWfh -ГкА^М P ° ^ ° u f- p a ' T r a , h Problemov. Tudi preko lokalnih društev in 
še da hi S i l 6 ' bilo mogoče usmerjati delo v gospodarsko zgodovino. Dodal Je 
kaj zan^mTvP« ™ 1 н « 0 1 ^ V T 1 0 0 ^ * 1 t u d L k o Pogledujemo arhive in najdemo 
ČrLI?- ™ g V P 0 Z 0 r i t i n a t 0 k o l e g e > k i s e s Problematiko ukvarjajo. Tako bi pri­
hranili mnogo dragocenega časa. y 
V diskusijo je posegel tudi Stane Granda z mislijo, da ni vprašanje, ali se dogo­
varjamo v okviru sekcije ali kako drugače, vendar pa je treba dogovore spoštovati. 
Obston pa vrsta problemov, med drugimi tudi prostorski, finančni (za daljše delo 
v tujini) ; po drugi strani pa manjkajo ocene o tem, katera podjetja so v preteklosti 
dobro delala, kaj je npr. Slovenija izgubila oziroma pridobila, ko Je šla v Jugoslavijo 
ah o gospodarskem izčrpavanju Štajerske itd. Granđa je opozoril še na dejstvo da 
se z gospodarsko zgodovino ukvarjajo mnogi nezgodovinarji. Te bi bilo treba usmer­
jati m pri tem bi sekcija lahko prispevala svoje. Dalje je omenil, da so agrarne 
panoge sprožile vrsto vprašanj kot npr., kaj je kranjsko žito, ker ga ni več, ali kaj je 
pomenila menjava pasem goveda. Z. Cepič je menil, da ni nujno, da bi na zborovanjih 
vedno morah obravnavati lokalno problematiko, ampak bi bilo bolje dogovarjati se 
o obravnav problemov. Sicer pa je predlagal, da bi se sekcija morala sestati vsaj 
e ? , „ . a k r a t l e t n o ' n a s e s t a n k e pa bi, bilo dobro povabiti tudi zastopnike drugih 
strok. Najti je treba tudi pot do lokalnih društev, kar bomo najbolje dosegli z oseb­
nimi stiki in zborovanja so lahko priložnost za to. V diskusijo se je vključil še Marjan 
Drnovšek ter opozoril, da se pri nas z migracijsko problematiko ukvarjajo bolj geo­
grafi, če pa pogledamo svetovno literaturo ,pa gre vedno za interdiscipliniranost Pri 
nas smo šele na začetku proučevanja izseljeništva in njegovih problemov, vendar se 
tuđi na tem področju čuti pomanjkanje temeljnih raziskav o gospodarski zgodovini 
zato Prihaja do stereotipov, prepisovanja, ponavljanja. Opozoril je, da nimamo npr' 
pravih raziskav o tem, kako so vplivali razni politični pritiski, stavke ipd. na naše 
izseljeništvo. 
Ob koncu so udeleženci sestanka sklenili: 1. Sekcija za gospodarsko in družbeno 
zgodovino naj se sestaja enkrat do dvakrat letno in naj k svojim srečanjem vabi tudi 
ljudi iz muzejev in arhivov, pa tudi predstavnike drugih strok. 2. Skrbeti je treba za 
vključevanje mladih v delo pri gospodarski in družbeni zgodovini (preko obeh fakul­
tet pri delu študentov in stažistov). 3. Naslednji sestanek sekcije naj bi bil pogovor 
o našem delu in medsebojno informiranje o tem, kaj se kje dela (vendar ne o tem 
kar je že objavljeno). 
O l g a J a n š a - Z o r n 
15. J U G O S L O V A N S K I S I M P O Z I J O P O U K U ZGODOVINE 
Gornj i Milanovac od 28. do 30. 8. 1990 
Osrednja tema simpozija je tokrat obravnavala metodične in metodološke pro­
bleme zgodovine. Aktivna udeležba univerzitetnih profesorjev in najuglednejših meto-
dikov je nedvomno vplivala na visoko strokovno raven vsebine, ki je bila posredovana 
učiteljem zgodovine na XV. jugoslovanskem simpoziju'o pouku zgodovine. Poleg uvod-
ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 . 1990 . 4 623 
nega Jubilejnega referata, ki je bil namenjen obeležitvi drugega srbskega uoora (dr. 
Radoš Ljubišić). se je na dvodnevnem simpozilu razvrstilo deset referentov, ki so bili 
glede na specifičnosti osrednje teme: Metodološki in metodični problemi Dri zgodovini 
razvrščeni v tri vsebinske sklope: a) Novejše smeri in šole v metodologiji zgodovinske 
znanosti so predstavili : dr. Sima Cirković iz Beograda in dr. Cedomir PODOV iz Novega 
Sada. b) O klasični metodiki oouka zgodovine so spregovorili Štefan Trojar. mag. Mi­
lutin Perović in dr. Hrvoje Matković. c) Izbor sodobne problematike metodike pouka 
zgodovine ie nredstavil dr. Ivo Rendić-Miočević iz Zadra. 
Dr. Sima Cirković je poudaril pomembnost preseganja parcialne podaje zgodovin­
ske problematike in nujno vključevanje znanstvenih elementov v šolsko zgodovino, ki 
se mora povezati z znanostjo, da bi preverila resničnost posameznih dogajanj, da bi 
presegla paradigme, ki odražajo krizno obdobje. Postavil je vprašanje, ali ima metodo­
logija zgodovinske znanosti dovolj interesa za Šolsko zgodovino. Kolikšen je vpliv mo­
dernih znanosti, statistike, računalništva in širšega družboslovnega področja? Opozoril 
je na razDrave Mirjane Gros, ki so bile predstavljene na prvem jugoslovanskem sim­
poziju o Douku zgodovine že Dred 15 leti in več. Razmišljanja dr. Cirkovića o vrednost­
nih kriterijih, relativnosti odnosov do določenega dogajanja, oziroma njegove interpre­
tacije 1e vsekakor dobrodošel napotek učiteljem zgodovine, kako se izogibati nihilizma 
in oarcionalnosti tudi Dri Douku zgodovine. Oba referenta, dr. Sima Cirković in dr. Ce­
domir Pooov. sta podala kritiko marksistične historiografije glede enostranskosti orf-
stooa. Slednji očita pozitivizem tudi mednarodnemu pravu, ki daje prioriteto posamez­
nim pojavom. Poudaril ie interes drugih znanstvenih disciplin (tudi psihologije) v no­
vejšem obdobju do mednarodnega prava, zlasti o vprašanju stalnega fenomena miru 
in vojne. Kritično je nastopil proti terminu diplomatska zgodovina in poudaril spre­
minjanje njene vsebine zlasti v 20. stoletju, ko stopa v ospredje soodvisnost političnega 
in ekonomskega odnosa. Poudaril je težnjo po povezanosti zgodovine mednarodnih od­
nosov z zgodovino civilizacij v romanskem in germanskem področju, kjer stopa v 
ospredje ooleg politike in ekonomike tudi kultura. 
Dr. Slobodan Cače iz Zadra je v svojem referatu nekoliko odstopal od izbrane te­
matike, vendar se je v njegovem izvajanju dalo razbrati in slediti problemu povezo­
vanja med arheologijo in zgodovino, ki ga seveda ne morejo reševati niti učni načrti 
ali oreskoDo odmerjeno število ur za antično zgodovino v učbenikih. Izpostavil je kri­
tiko interoretacije pisnih virov. Nedorečenost v interpretaciji virov v sami stroki voli­
va tudi na nedodelanost teksta v učbeniku, ki mora biti specifičen in oodreien didak­
tičnim orinciDom. Ali se s oroblemom naše najstarejše zgodovine še vedno in nretežno 
ukvarja arheologija? Konflikti in različna gledanja na določen Droblem v arheologiji 
in zgodovini se zrcalijo tudi v šolski zgodovini. Pisec učbenika sega DO eni ali drugi 
sodbi, odbira informacijo, ki pa je zaradi nedorečenosti problema nedorečena tudi v 
učbeniškem tekstu. Pisci učbenika pa tudi učni načrti ne morejo reševati odprtih pro­
blemov tudi v metodologiji stroke kot sta arheologija in zgodovina. Pomanjkanje kom­
parativne metode ne škoduje samo šolski zgodovini pač pa tudi sami znanosti. 
V sklopu druge teme o metodiki pouka zgodovine (na zahodu) je spregovoril v do­
kaj obširnem referatu Stefan Trojar, ki je poudaril velike premike v didaktiki nem­
škega področja, pa tudi o spremenjeni vlogi predmeta v vzgojno-izobraževalnem pro­
cesu. Ooozoril je na vsebinske nremike od vojaško-političnih tendenc in pragmatizma 
(ob koncu druge svetovne vojne), evroDocentričnosti in etnocentričnosti, odmike od 
tradicionalne Dripovedne zgodovine, ki daje več poudarka starejšim obdobjem in opu­
šča novejša dogajanja zadnjih petdesetih let. Referent je izpostavil nove didaktične 
koncepcije in njihove vplive v Evropi (ki so nastali pod vplivom ameriškega razvoja), 
ki so diktirali premike od tradicionalnega pojmovanja šolske zgodovine v smislu pre­
seganja evroDOcentrtzma in doseganja planetarnosti. Poudaril je vlogo novih družbe­
nih strok, zlasti makrosociologije pri preseganju ozkih tematskih okvirov. Nova ame­
riška historiografija je dobila vpliv tudi na sodobno šolsko zgodovino, ki zahteva ak­
tivno razmišljanje učencev in interdisciplinarnost družboslovnih strok. Večji poudarek 
naj bi bil tudi na proučevanju sedanjega trenutka. Tradicionalno zgodovino naj bi za­
menjal socialni študij, ki zahteva od učenca kreativnost in sociološki pristop. Ame­
riški model se je uveljavil tudi v Angliji, vplivi pa se kažejo tudi na skandinavskem 
področju. V odbiranju dosežkov metodike pouka zgodovine je prof. Stefan Trojar iz­
postavil velike premike didaktike v Nemčiji po drugi svetovni vojni, ki gradi svoja 
spoznanja na humanizmu, internacionalizmu in dualizmu družboslovne stroke (nor. 
Socialkunde, Politkunde), z najmočnejšim centrom za proučevanje sodobne didaktike 
v Braunschweigu. Referent je podrobno orisal vlogo zgodovine na zahodu, ki se pove­
zuje s sodobno družbeno problematiko. Poudaril je zlasti nalogo sodobne šolske zgo­
dovine, ki bi se morala ob zmanjševanju fonda u r bolj sodologizirati, proučevati dol­
goročne družbene procese, imeti tudi značaj futurizma, vsebovati dileme in bolj svo­
bodno odbirati probleme. Težiti bi morala bolj k odprtemu korikulumu. ki vnaša mož­
nost vključevanja regionalne vsebine, vključevanje različnih oblik tudi raziskovalnega 
dela. Strukturalna tematizacija. ki je usmerjena v sociološko obdelavo, bi se morala 
očitati tudi v učbenikih. 
624 ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 . 1990 . 4 
Nasprotje izvajanju prof. Stefana Trojarja pomeni predstavitev vsebine mag. Mi­
lutina Peroviča, ki izhaja iz tradicionalne metodike pouka zgodovine, ki Se vedno pre­
vladuje v vzhodnoevropskih deželah (Sovjetski zvezi, Bolgariji itd.) t. i. realsocializma. 
Poudaril je njeno zavidljivo višino, čeprav jo spremlja pragmatizem. Dldaktizacijo 
omili različna literatura, kot so priročnik za učitelja in Številni članki učiteljev o po­
zitivnih dosežkih v pedagoški praksi. Prav ti skrbijo, da didaktika ne ostaja zgolj ab­
straktno modrovanje. Del sovjetske didaktične literature je tudi preveden (in objavljen 
v sarajevski Svetlosti) in zato tudi učiteljem omogoča soočanje pri primerjavi z našo 
problematiko, ki jo je kritično, vendar zelo pregledno podal dr. Hrvoje Matkovič. Na­
nizal je razvoj metodike oouka po letu 1945 z navedbo prvih kritičnih člankov, objav­
ljenih v edinem didaktičnem časopisu Pouk zgodovine. Poudaril je sovjetske vplive 
metodike prvega povojnega razdobja in ideologizacijo predmeta, ko je ruska pedago­
ška literatura postala vzor tudi v učbeniški literaturi, kjer ni manjkalo niti citatov 
obdobja stalinizma. Posebej je omenil Demarina, ki se je začel ukvarjati z analizo 
učnih načrtov, pri čemer je že vključeval psihološke momente. Naša pedagoška zna­
nost se je polagoma začela osvobajati ruskega vpliva, čeprav je še v 60. letih bila pri­
sotna sovjetska metodika (Vagin, Stražev, Speranskaja). Dr. Matkovič je kot veliko pre­
lomnico naše pedagoške stroke omenil akcijo in izdajo časopisa Pouk zgodovine (leta 
1967), ki opozarja na inovacije in povezuje teorijo s prakso. Omenil je tudi delež slo­
venskih metodikov, zlasti Mavricija Zgonika in Tomaža Webra. Njegova Teorija in 
praksa pouka zgodovine (DZS, Ljubljana 1981) namenja veliko pozornost novim obli­
kam pouka in pomeni konkretne napotke nadaljnji stopnji razvoja pouka. Poleg didak­
tičnega časopisa »Pouk zgodovine« in številnih člankov s področja metodike jè avtor 
referata poudaril pomembno vlogo jugoslovanskih simpozijev o pouku zgodovine (od 
leta 1972 dalje), ki že 15 let osveščajo in seznanjajo učitelje zgodovine s soecifično ob­
ravnavo tematike področij metodike pouka zgodovine, kamor sodi tudi izbor didaktič­
nih inovacij dr. Rendiča. Njihova predstavitev je pomenila osvežitev in zanimanje pri­
sotnih učiteljev zgodovine, ki so z rednimi obiski simpozijev tudi sami strokovno do­
zorevali in spoznavali pomembnost in nujnost premikov v Šolski zgodovini, ne samo 
s strokovnega: pač pa tudi metodičnega vidika. 
Organizatorji simoozija Zveza zgodovinskih društev Srbije in Občinska konfe­
renca SSRN.T Gornji Milanovae sta se tokrat posebej odlikovala po odlični organizaciji, 
s tem, da sta omogočila neštete oglede širšega takovskega področja in udeležencem 
predstavila pokrajino in njene kulturne posebnosti v preteklosti in danes. 
Kritična pripomba bi se morda nanašala na to, da so se udeleženci le premalo "se­
znanili s položajem šolske zgodovine v posameznih republikah v današnjem trenutku. 
Poročevalcem, svetovalcem za zgodovino je bil odmerjen prekratek čas, ki pa je kljub 
temu opozoril na sorodno problematiko. O šolski zgodovini in njeni trenutni situaciji 
v slovenskem prostoru je na simpoziju poročala Prvenka Turk. 
P r v e n k a T u r k 
24. ZASEDANJE JUGOSLOVANSKO-CESKO-SLOVASKE ZGODOVINSKE 
KOMISIJE 
Cetinje, 24. 9. — 27. 9. 1990 
24. zasedanje jugoslovansko-češko-slovaške zgodovinske komisije je bilo v Ce-
tinju v hotelu Grand, organizator zasedanja je bilo Društvo istoričara Crne Gore, 
tema zasedanja pa je bila Osvobodilni in protifašistični boj Cehov in Slovakov in na­
rodov Jugoslavije. S češko-slovaške strani so sodelovali: dr. Vladislav St'astny; pred­
sednik češko-slovaškega dela komisije, dr. Kveta Kučerova podpredsednica, dr. Ladi­
slav Hladk£, tajnik češko-slovaSkega dela komisije. Kot stalna člana sta bila pri­
sotna še dr. Josef Harna in dr.Miroslav Sestâk. Z referati pa so sodelovali: dr. Josef 
Jablonicky iz Bratislave, dr. Jan Gebhart iz Prage, dr. Valerian Bystricky iz Brati­
slave in dr. Anton Hrnko prav tako iz Bratislave. Z jugoslovanske strani' so sodelo­
vali dr. France Kresal, predsednik jugoslovanskega dela komisije, stalni člani: dr. Hr­
voje Matkovič iz Zagreba, dr. Orde Ivanoski iz Skopja, z referati pa so sodelovali: 
dr. Zoran Lakič iz Titograda, dr. Branko Petranović iz Beograda, dr. Slobodan Nešo-
vić iz Beograda, dr. Slavko Vukčević iz Beograda, dr. Slobodan Brankovič iz Beogra­
da, mag. Dragan Aleksić iz Beograda; dr. Branislav Kovačevič iz Titograda, mag. Ser­
bo Rastoder iz Nikšiča, mag. Milan Bajovič iz Titograda, mag. Radojica ' Lukurič iz 
Beograda, dr. Blaže Ristovski iz Skopja; dr. Margareta PeSevska iz Skopja, mag. Sma­
io Čekić, dr. Milutin Folic iz Prištine, Janez Stergar iz Ljubljane in mag. Damjan Gu-
štin prav tako iz Ljubljane. 
Zasedanje se je začelo v ponedeljek 24. 9. ob 10. url z otvoritvenim ceremoni­
alom, kjer je udeležence najprej pozdravil predsednik jugoslovanskega dela komisije