Katoliški Uredništvo in uprava: Cena: Posamezna štev. L 25 [ Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Naročnina: Mesečna L 110 Poštno ček. račun: štev. 24/12410 Za inozemstvo : Mesečno L 190 Leto V. - Štev. 22 Gorica - 28. maja 1953 - Trst Izhaja vsak četrtek DIVIDE ET IMPERA (Ali o upih načelmka^Prosvetnega urada" g. prof. Fadda) Trst, 26. maja 1953. Kljub vročini je postalo na Tržaškem, precej živahno, to posebno na naših šolah. Pa ne morda samo zato, ker se bliža konec šolskega leta in se pripravljajo na zaključne in druge izpite, ki spadajo v to šolsko dobo. Slovenski šolniki se gibljejo, se zbirajo, zborujejo, sprejemajo in oddajajo spomenice, politične stranke protestirajo, časopisi pišejo o šolskih problemih, o ogrožanju slovenskega šolstva, o nevarnostih za dosedanje in bodoče ig-sluzbence slovenskih šol. Koliko družinskih očetov — šolnikov, mater in otrok z zaskrbljenostjo gleda v bodočnost in se sprašuje, ali bo drugo leto očka še v službi, ali bo mati morala še več žrtev doprinašati in stiskati še bolj, da bo mogla pošiljati otroke v šolo in jim omogočiti nekoliko več šolanja, kot ga je imela sama, kot ga je imel oče, mož. Na tisoče družin razpravlja ob večernih urah, ali bodo njih otroci še lahko obiskovali slovenske šole. Človek, ki je sprožil ta plaz vprašanj, to razburjenje, to negotovost za bodočnost v tisočerih srcih, je pač lahko ponosen na svoje delo: že vidi v prividu, kako se maje dose-daj tako mogočna in »grozeča« stavba slovenskega šolstva, ki je pretila uničiti bohotno se razvijajoče izrastke dvatisočletne kulture na ne-odrešenem Tržaškem; seme dosedanjega njegovega dela gre kar lepo v klasje: Vse dosedanje dolgoletno delo raznih Bartoli jev, Sciolisov An-dri jev, Rubini jev. Furlani jev in nj;. hovih glasil od »Giornale di Trieste« in preko »La voce liberaa, »Ultirne notizie«, »Emancipazione« in še nešteto drugih, vse to ni uspelo dose-daj niti v najmanjši meri ovirati razvoj slovenskega šolstva; sedaj pa, po tako kratkem času, upa ta mož, da bo ta največja utrdba slovenstva zgrmela na kup; čaka ga plačilo, odlikovanje za tako »uspešno« delo mu ne uide. Marsikdo se bo vprašal, ali je res nevarnost, da umrje na tržaških tleh slovenska šola, in če je taka nevarnost, kako je to mogoče, cla en sam človek lahko žanje take uspehe, tam, kjer jih niso mogli številni sposobni ljudje z vsem upravnim in propagandnim aparatom. Pravi odgovor na to vprašanje je dal moz sum, ko je povedal, kakšen je način njegovega dela: Mož je namreč večkrat in pred pričami izjavil, da mu tri četrtine njegovega prostega Časa v uradu jemljejo Slovenci; torej ne administracija slovenskih šol, ampak Slovenci, to je ljudje, ki hodijo k njemu. Po kaj hodijo k njemu, si lahko predstavljamo; prav tako si lahko predstavljamo, kakšni in kateri ljudje hodijo k njemu: razne osebe bi namreč rade dobile vpliv na slovensko šolstvo, marsikdo si misli, da ima sedaj možnost zasesti cim-višje mesto. Nezadovoljnežev nič koliko in prav toliko zavednih in nezavednih pomagačev ter informatorjev tistega, ki mu je slovensko šolstvo tako pri srcu, da ga najbrž iz same ljubezni tako stiska, da mu zmanjkuje sape. »Obljubiti in dati je preveču, pravijo Italijani, a prav tako delajo vsi, ki mislijo, da se veliko in največ ljudi zadovolji že z obljubami. Če bi namreč te obljube izpolnili, bi ne mogli več imeti vpliva na tiste, ki čakajo, da se jim dane obljube izpolnijo. Zato je treba vsakemu teh nezadovoljnežev čim več obljubiti, da ga lahko prikleneš nase in ga držiš na niti, čeprav veš dobro, da si isto stvar kot slovi ti Sgroj velepodjetja Immobiliare Lombardo Veneto obljubil že tudi drugim, ki jih na ta način prav ta ko držiš na niti, obenem pa ustvar jaš med vsemi konkurenti zavist razdor in nezaupanje ter uničiš od porno moč, ki bi jo imeli, ako b skupno nastopali. Če hočeš vladati nad ljudmi, jih razdeli, naj se tepe• jo med seboj za kost, ki jo ti držiš na niti in jo previdno približaš zdaj enemu, zdaj drugemu, ker končno ostane kost le tebi, medtem ko je vsak prepričan, da jo bo dobil le on. Zanimivo bi bilo vedeti, kako je bilo mogoče, da se človek, ki je spoznal Slovence takrat, kot sam pravt, ko je v italijanski vojaški uniformi rogovilil po naših krajih, igra z našim šolstvom, kakor se mu poljubi, ne da bi pri tem naletel na nikak resen odpor nikjer: končno niti to ni tako težko razumeti, če celo strokovnim organizacijam ne uspe prav nobena stvar, ker ostane vse pri obljubah. Dosedaj ni namreč ta mož izpolnil niti ene same obljube, mnogo drugih pa je že preklical z izgovorom, da to ni v njegovi kompetenci. On je namreč prepričan, da bo končno napravil le to, kar si je zamislil: zrahljali in uničiti slovensko šolstvo; pri tem mu bodo v prvi vrsti pomagali Slovenci sami. Toda g. prof. Fadda, ne delajte si utvar! Nekoč ste rekli zastopnikom slovenskih strokovnih organizacij, da njihovih pritožb ni resno vzeti, ker so Slovenci razdeljeni v mnoge skupine in struje, v titovce, v liberalce, v one okrog y>Kat. glasa«, v krščanske socialce itd. Dobili ste baje odgovor, da je v demokratičnih časih ta pojav naravna posledica človeških svoboščin, da so pa Slovenci vsi kakor eno, kadar gre za obrambo skupnih narodnih koristi. Saj so tudi v vašem krogu ljudje različnih nazorov. Ali mislite, g. prof. Fadda, da imate v svojih ura- dih same take ljudi, kateri so čisto zadovoljni z vašim delom in čisto vaših nazorov glede oskrbe šolskih zadev? Nam je znano, da niti v vaših uradih ni tako. Tako je tudi v naših vrstah. O marsikaki zadevi razpravljamo med seboj. Ko smo pa spoznali, da vam je naložila rimska vlada, ki bi tu ne imela ničesar iskati, ker se je v mirovni pogodbi odpovedala tem krajem, pa naj kvasi vaš predsednik vlade karkoli hoče, odkar smo spoznali, da vam je naložila ta vlada zaviti slovenski šoli v Trstu vrat, pomnite, da boste našli med nami vse zavedne Slovenc* trdno strnjene. Slovenska šola trdno stoji in bo stala trdno kljub vsem vašim nakanam. Nič ne pomaga, ako skušajo razni italijanski časopisi s ponarejenimi statistikami prikazati, da nazaduje, češ da peša število otrok. Zakaj njim je vseeno, če odščipnejo kak tisočak otrok iz uradnih statistik, ki jih po njihovem mnenju nihče ne čita. Nič nc pomagajo spretno izpeljane primerjave z italijanskimi šolami, učitelji in učenci. Niti to ne bo pomagalo, če stiskajo slovenske šole v mestu v hiše, kjer so hodniki, učilnice in stranišča taka, da bi jih noben pošten higienski urad ne smatral, da odgovarjajo predpisom. Se manj pa bodo mogli ovirati razvoj slovenskega šolstva razni privatni informatorji, ovaduhi in stremuhi, ki mislijo, da je slovensko šolstvo zato tukaj, da jim omogoči čimvišje položaje. Slovensko šolstvo je dosedaj pokazalo vso svojo žilavost in življenjsko — sposobnost — za kar gre vsa čast vsem slovenskim šolnikom, ki so dosedaj v tem smislu delali, vsa čast prav posebno zavednim slovenskim staršem, ki so v teh težkih časih vztrajali in pošiljali svoje otroke v slovenske šole. Vsem tem kličemo: Vztrajajte še naprej, bodite pogumni in odločni; naše šolstvo je preveč utrjeno v svojem dosedanjem obstoju, da bi ga moglo karkoli o-majati! Raznim ovaduhom pa in tistim, ki iščejo pri slovenskem šolstvu svojih osebnih koristi: Roke proč od našega šolstva! Konferenca na Bermudih Churchillov predlog, da bi prišlo čim prej do konference »visoke ravni« s Sovjetsko zvezo, ni imel uspeha. Razen v Angliji, Nemčiji, Indiji in morda še v kaki manjši državi ni izzval nikjer kakega posebnega navdušenja za to konferenco, ki naj bi se je udeležilo čim manjše število oseh in ki naj bi se vršila brez naprej pripravljenih načrtov v največji tajnosti. Najhtijši odpor zoper tako konferenco s sovjetskim diktatorjem Malenkovim pa je prišel s strani Združenih držav, kjer so bili duhovi zaradi Attleejevega napada na ameriški kongres še posebno razburjeni. O vsem tem smo že zadnjič bolj podrobno poročali, nismo pa poročali o tem, kako je ameriška vlada odgovorila na Churchillov predlog. Zaradi^ pomanjkanja prostora nam je namreč g. urednik to naše poročilo, ki je za razumevanje nadaljnili dogodkov neobliodno potrebno, enostavno izpustil. Zato moramo to poročilo vsaj na kratko posneti. Ameriški kongres je Churchillov predlog o konferenci z Malenkovim vljudno, a odločno zavrnil. Isto je storil predsednik Eisenhower ob priliki neke tiskovne konference. Predvsem je zavrnil Attlejev očitek, da je v Združ. državah mnogo ljudi, ki si ne želijo miru ter poudaril, da ni srečal tam niti enega človeka, ki bi si ne želel miru. Nato je odo- bril izjavo ameriškega zunanjega ministra, da je Churchillov predlog nov dokaz vzvišenih namenov britanskega prvega ministra, da bi prišlo do pravičnega in trajnega miru. Omenil je tudi, da nudijo pogajanja glede Avstrije Sovjetom dovolj priložnosti, da dokažejo iskrenost svojih miroljubnih besed. Glede predlaganega sestanka s sovjetskim najvišjim zastopnikom pa je poudaril, da zahteva čast Združenih držav, da se spuščajo le v taka pogajanja, ki nudijo dovolj upanja, da bodo prinesla vsaj nekaj uspehov. Poleg tega zahteva predlagana konferenca, kakor vsaka druga, obsežnih diplomatskih priprav. Tudi hi bilo neumestno, je rekel Eisenhower, izročiti rešitev nekaterih vprašanj samo nekaterim državnim voditeljem. Z eno besedo: Ei-senliovver je Churchillov predlog o predlagani konferenci vljudno zavrnil, ni pa vrat za seboj popolnoma zaprl. Prerekanje med angleškimi in a-meriškimi državniki je napravilo v demokratični javnosti precej mučen vtis. Nek italijanski list je napisal, da so novi sovjetski gospodarji v slučaju, da so imeli namen razdvojiti s svojimi miroljubnimi izjavami zapadne velesile, dosegli že 50 odstotno svoj namen. To prerekanje bi se najbrže še nadaljevalo, ako bi se ne bila razširila medtem vest, da se bo v drugi polovici junija vršil med »tremi najvišjimi« zapadnih velesil sestanek, ki se ga bodo udeležili predsednik Eisenliower, prvi minister Churchill in francoski ministrski predsednik. Ime zadnjega še ni znano, ker je francoska vlada ravno tiste dni odstopila. Sporočilo o tem novem sestanku, ki naj bi se vršil na Bermudih, je izšlo koncem preteklega tedna istočasno v Wasbingtonu, Londonu in Parizu. Pobudo za ta sestanek je dal baje predsednik Eisenhower, francoska in angleška vlada sta predlog z veseljem sprejeli. Novica o sestanku treh je v ameriški prestolnici povzročila precej zmede. Britanski prvi min. Churchill in francoski prvi minister Ma-yer sta namreč pri sporočitvi tega sestanka izjavila, da bo ta sestanek služil kot nekak preludij (predigra) h konferenci »štirih« s Sovjetsko zvezo, medtem ko so ameriški uradni krogi vztrajali pri tem, da bo imela bermudska konferenca le to nalogo, da vzpostavi enotnost med zapadnimi velesilami. Ta nasprotja izvirajo po mnenju raznih opazovalcev iz dejstva, da gledajo Združene države na sestanek s Sovjetsko zvezo s čisto drugega vidika, kot gledata nanj Anglija in v nekem o-ziru tudi Francija. Ameriško gledanje na konferenco s Sovjetsko zvezo je potrdil tudi a-meriški zunanji minister Foster Dul-les, ki je že tretji teden na potovanju po deželah Bližnjega in Srednjega Vzhoda. Foster Dulles je na tiskovni konferenci v Novem Delhiju izjavil, da ne bo konferenca »visoke ravni« s Sovjetsko zvezo prinesla nobenih vidnih uspehov vse dotlej, dokler ho ta podpirala vojno na Koreji in v Indokini in dokler ne bo umaknila svojih čet iz Avstrije. Šele takrat, ko bo Sovjetska zveza spremenila svoje stališče do teh vprašanj, bo mogoče odpraviti nezaupanje, ki vlada v mednarodnem svetu. Anglo-egiptovski spor Odnosi med Anglijo in Egiptom so zaradi sueškega vprašanja zelo napeti. Kakor znano, zahteva Na-guibova vlada, da morajo Angleži čim prej odpoklicati svoje čete s področja Sueškega prekopa in to brezpogojno, to je pred vsakim razpravljanjem o morebitni sklenitvi kake pogodbe glede obrambe Srednjega Vzhoda. Angleži niso nasprotni odpoklicu svojih čet s tega področja, vztrajajo pa pri tem, da morajo biti dana zagotovila, da se sedanje obrambne naprave ob Sueškem prekopu ohranijo tudi za naprej v takem stanju, da bi jih v slučaju potrebe lahko zopet uporabili. Te naprave, ki predstavljajo o- ve ob Sueškem prekopu še bolj razširili, tako da so njihova skladišča zalagala z vsem potrebnim 41 divizij, neštete bojne ladje in kakih 70 letalskih jat. še dandanes imajo Angleži na tem prostoru okoli 80 tisoč mož posadke. Jasno je, da Angležem ne more bili lahko, izročiti to ogromno vojaško bazo, katere vrednost cenijo na 750 milijard naših lir, kar na slepo Egipčanom, ne da bi dobili od njili zadostnih garancij, da bodo vse te vojaške naprave služile lahko tudi za naprej ne samo za obrambo Sueškega prekopa, ampak tudi za obrambo Srednjega Vzhoda proti e-ventualnemu sovražniku svobodnih narodov. Zato je v interesu vsega svobodnega sveta, da se anglo-egiptovski spor kmalu in jjametno reši, tako da bodo izpolnjene želje egiptovskega ljudstva, ki hoče biti na svoji zemlji svoj gospod, a da pri tem ne bo trpela obramba Srednjega Vzhoda. Zdi se pa, da ne bo prišlo tako kmalu do pomirjenja. Zadnja auglo-egijitovska pogajanja so se razbila in sam Bog ve, kdaj se bodo zopet obnovila. Angleži imajo na podlagi pogodbe iz leta 1936 pravico ostati še tri leta na sueškem področju in zato se jim prav nič ne mudi. Medtem postaja besedni boj med Anglijo in Egiptom vedno hujši ter je nevarnost, da se spremeni v odkrit spopad. To je bil tudi vzrok, da so angleška, ameriška in avstralska vlada svetovale svojim podanikom, posebno ženam in otrokom, naj zapustijo Egipt. Egiptovska vlada je sicer izjavila, da garantira za življenje vseli tujcev v Egiptu, toda vprašanje je, ali bi mogla ob izbruhu kakih sovražnosti napram tujcem te garancije tudi držati. gromno vojaško bazo, so nastanjene na levem bregu Sueškega prekopa in sicer na prostoru, ki meri 140 kilometrov v daljini in okoli 95 km v širini. Na tem ozemlju so zgradili Angleži raznovrstne industrijske naprave, električne centrale, železnice, greznice, naprave za čiščenje vode, hladilna in druga skladišča, delavnice za vsakovrstne poprave. Najbolj obširno skladišče v Tel el Kebiru je v zadnji vojni opremilo 19 divizij. V tem skladišču, čigar površina znaša 23 kvadr. km, je bilo v zadnji vojni zaposlenih 30 tisoč specializiranih in navadnih delavcev. Med zadnjo vojno so vse te napra- Padec francoske vlade Rene Mayerova vlada je doživela pretekli teden v francoski zbornici hud poraz. Pri glasovanju, ki naj bi daio izredna finančna pooblastila in na katerega je stavil francoski ministrski predsednik vprašanje zaupnice, je glasovalo za vladni predlog le 244 poslancev, medtem ko je glasovalo proti 328 poslancev; 54 poslancev se je glasovanja vzdržalo. Rene Maver je še isti večer podal ostavko svoje vlade, ki jo je predsednik republike Auriol sprejel ter pričel takoj običajna posvetovanja z nekaterimi bivšimi ministrskimi predsedniki in z voditelji raznih političnih strank. Sedanja vladna kriza je po mnenju političnih opazovalcev zelo resna in je veliko vprašanje, ali jo bo mogel predsednik republike tako kmalu rešiti. Samostojni levičarski list »Combat« pravi, da je bil Maver žrtev poslanske zbornice, ki je nezmožna držati se na višini zahtev sedanjega časa. Da bi mogli ustreči svojim volileem, so pripravljeni poslanci odobriti vsak hip nove stroške, .obenem pa zahtevajo varčevanje, a se takoj uprejo, ko to varčevanje vlada predlaga. Kar se tiče posledic te ponovne vladne krize v francoski zunanji politiki, meni »New York Herald Tribune«, da je padla Mayerova vlada v zelo neprimernem trenutku, toda svobodni narodi se morajo tolažiti s tem, da je francoska zunanja politika bolj stalna kot francoske vlade. Zato upajo svobodni narodi, da bo Francija zastopana na bermudski konferenci po bistroumnem državniku, ki pozna potrebe svoje dežele in ostalega sveta. Stran 2. KATOLIŠKI GLAS Leto V. - štev. 22 PRAZNIK PRESVETE TROJICE Iz svetega evangelija po Mateju (Ut 28, 18-20) Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji. Pojdite torej in učite vse narode: krščujte jih v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha in učite jih spolnjevati vse, kar koli sem vam zapovedal: in glejte, jaz sem s vami vse dni do konca sveta.a * VELIKI TROEDINI BOG Kakor povzetek vsega cerkvenega leta je pred nami praznik presvete Trojice. Ljubezen Očetova je po stoletja trajajočem adventu človeštva pripravila mater, okrašeno z vsemi najlepšimi čednostmi, da je smela nositi Odrešenika sveta. Odrešenik v človeški podobi je hodil pota človeških bolečin do popolne zapuščenosti trpljenja in poveličanega vstajenja. In po svojem vnebohodu je poslal Duha — Tolažnika, da ostane na svetu z njegovimi do konca sveta. Nič ni težjega kakor govoriti o skrivnosti troedinega Boga, pred katerim angeli neprestano molijo svoj »svet, svet, svet«. In za nas, ki smo kasneje prišli na svet, je skoraj nerazumljivo, da je bil kdaj čas, ko je v nedopovedljivi ljubezni božji sam Zveličar sveta po zemlji hodil, užival zeinsko hrano, jokal in bil truden, kakor ljudje jokajo in se utrudijo. Sedaj, ko se je dvignil nad zemljo in nam »ga je oblak vzel izpred oči«, nas prijemlje skušnjava, da bi vprašali: Gospod, kako je tam, kamor si šel ?« Toda nad nebesa in zvezde še ni prodrlo človeško oko ne človeško uho, ki bi dojelo kaj iz večnosti božje. Sveta, nepredirna je skrivnost presvete Trojice. * Znan je odgovor angela v otroški podobi sv. Avguštinu, ko je razmišljal skrivnost troedinega Boga. »Ti, Avguštin, hočeš neskončno morje božanstva vtakniti v svoj mali človeški razumi« Vemo, da tudi mi ne moremo pro-dreti v globino te skrivnosti, pa se z vsem spoštovanjem skušajmo vsaj nekoliko poglobili vanjo. Od večnosti do večnosti gleda Bog svoje lastno bistvo, ki je zanj dovolj bogato in globoko. Nič ni na zemlji ne v nebesih, kar bi bilo zanj dovolj veliko in dovolj sveto, na kar bi mislil, kakor on sam. In samo ena Beseda je, ki je velika dovolj, da dojame neskončnost in veličino tega spoznanja. Beseda, ki izraža večno spoznanje Boga in obenem svoje lastno bistvo, ne ostane mrtva Beseda, marveč postane božja osebnost, Očetu enaka po blaženosti, bogastvu, polnosti: SIN. »Bog od Boga, Luč ob Luči.« V Sinu spoznava Oče samega sebe. Si moremo misliti, da bi ta dva, ki sta v bistvu eno in spoznavata drug drugega v svoji neskončnosti in lepoti, ostala brez učinka? Že v človekovem življenju se porodi hrepenenje in želja dveh duš približati se v ljubezni druga drugi, postati eno. Pa vendar najsvetejši in najčistejši ljubezni dveh ljudi ni dano, da bi postala eno bitje. Samo neskončna ljubezen med Bogom-Očetom in Bogom-Sinom je tako močna, da ne ostane samo hrepenenje, marveč uresničenje, osebna spolnitev ljubezni med Očetom in Sinom: SVETI DUH. Ta je večna ljubezen, večna radost, večno veselje med Očetom in Sinom. V Svetem Duhu gleda Oče svojo sliko, Sina; in Sin gleda v Svetem Duhu Očeta kot svoj pravzor. Ni nam dano. da bi tudi po najjasnejši predstavi mogli doumeti kar molijo angeli v večnosti. Samo nekaka slutnja se nam porodi v duši, kaj naj bi Bog bil in kakšen bo »gori« v nebesih. Zato ne izgovarjajmo neskončno svetega božjega i-mena za vsako malenkost in nepremišljenost. Tako komično je včasih videti in poslušati ljudi, ki na vero ne dajo nič, pa v trenutku melanholičnega nastrojenja govore o »ljubem Bogu« ter poudarjajo, da so oni »tudi« verni. Ta »tudi« je tako človeški in za človeka izdajalski. Kdor začne s »tudi«, je malo prodrl v skrivnosti vere. Kdor je bil krščen v imenu presvete Trojice, je dolžan skrbeti za umrljivo svojo dušo. Ta bo poleg spoštovanja do Boga imel tudi spoštovanje do lastne duše, ki je ustvarjena po božji podobi. Zato pa je vsak človek v nekem pogledu tudi odsev božje podobe. Otrok božji si, v čigar duši Bog želi vedno bolj in bolj spoznavati in ljubiti svojo podobo, podobno oni ljubezni, ki ga povezuje s Sinom. * V skrivnosti te ljubezni je moč tvojega življenja. Komur je ljubezen težka, odpuščanje nemogoče, žrtvovanje in odpoved nekaj nezaslišanega in boj skoro brezupen, naj se spomni, da biva ljubezen, ki izhaja od vekomaj in traja vso večnost. Ljubezen, ki bo vse k sebi vzela in nobenega ne pozablja, ki ima dobro voljo vedno vzeti nase breme svojega življenja in ga vsak dan začeti v svetem znamenju in imenu presvete Trojice: V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. V tem je življenje po presveti Trojici. na Slavnostnem odru, je vse prešinil z rrv-dostjo, z zaupanjem in navdušenjem. Ljubljanski škof Gregorij Rožman je kakor naš Mojzes spregovoril svojemu ljudstvu, da mu vlije poguma in zaupanja v pomoč od zgoraj. Začno se pete litanije M.B. in trideset tisoč duš odgovarja kakor eden: »Prosi za nas...« Z iskrenim prepričanjem odmolimo obljubo in posvetitev: »V času, ko se posvečujemo Tvojemu brezmadežnemu Srcu slovesno izjavljamo: Gospodovih dni ne bomo skrunili... Bogokletna beseda ne bo več prišla iz naših ust... Zahtevam nespodobne mode se ne bomo vdajali... Zakonsko in družinsko življenje bomo živeli tako, kakor Bog hoče... Molili bomo vsak dan rožni venec, zlasti po naših družinah... Zadoščevali bomo tudi zanaprej Jezusovemu in Tvojemu Srcu s pobožnostjo prvih petkov in prvih sobot...« * ska katoliških dijakov ZDA. — Čudovita so pota božja. Jezus je rekel Nikodemu, ko ga je bil ponoči obiskal: »\eter veje, kjer hoče, in njegov glas slišiš, pa ne veš, odkod prihaja in kam gre: tako je z vsakim, ki je rojen iz Duha.« — Smo v kva-trnem tednu, ki je posvečen tudi molitvi za dobre duhovnike. Žetev je velika, delavcev je malo. Molimo! Jezus sam nas opominja: »Prosite Gospoda žetve, naj pošlje delavcev na svojo žetev.« Torej je jasno, da so duhovski poklici predvsem sad molitve. Vsem je znana francoska junakinja sv. Ivana Arška, ki je rešila domovino pred sovražnikom. Letos je za njen praznik naslovil pariški nadškof, kardinal Feltin, posebno pismo na svoje vernike, naj praznik proslave na krščanski način: organizirajo naj nočne molitvene ure; še posebej naj župniki zberejo okrog oltarjev mladino, da bo po zgledu sv. Ivane živela in se pripravljala za hoj in zmago sv. vere. Glej, kako je francoska mladina lahko narodna in obenem sv. veri in Cerkvi zvesta. \ lada v tem ne vidi nevarnosti za obstoj države. Duhovna oporoka škofa Byrna, apostolskega delegata na Koreji, ko je umiral v korejskem komunističnem zaporu, in jo je naslovni na vernike: »Poleg milosti, da sem postal duhovnik, je pravica, da smem trpeti za Kristusa z vami, ena največjih dobrin mojega življenja.« Mons. Quislan je umrlega pokopal ob reki Yalu, 100 metrov proč od taborišča. — Jezus je rekel: »Ne bojte se tistih, ki umore telo« — to velja za preganjane in mučene; »bojte se marveč tistega, ki more dušo in telo pogubiti v pekel« — to velja za komuniste. Ne gre po načrtu poljskih komunistov. Tri leta je namreč, odkar je podpisan modus vivendi, nekak »za silo sporazum« med poljskimi škofi in komunistično poljsko vlado. Ob tej priliki so, seveda po želji vlade, imeli vladi naklonjeni duhovniki sestanek v Poznanju. Iz štirih škofij: Poznanja, Gnjezna, Vlodslava in Gorzova je prišlo vsega skup le petintrideset duhovnikov. Vsekakor premalo. Zato je vlada zvišala v poročilu število duhovnikov na 50. Pa tudi lo je še premajhno število, ali. ne? Filma o fatimski Materi božji Tudi film je začel širiti slavo fatimske Matere božje. Sedaj imamo kar dva filma o Fatimi. Najprej so leta 1951 izdelali spansko-italijanski film z naslovom »Fatim-ska skrivnost«, letos pa so se postavili A-merikanci z velikim barvanim filmom pod naslovom: »Naša Gospa iz Fatime«. Kakor je drugi film zelo veličasten in presenetljiv, a vedno zgodovinski, tako je prvi film fatimsko preprost, čudovito človeški in zato še bolj prepričljiv. V Trstu so že štiri dvorane predvajale te filme. Prav tako so jih videli v Miljah in v Gorici. Tudi na Opčinah, v Borštu, v Mačkovljah in v Dolini so že predvajali film o fatimski skrivnosti. Če bo sreča mila, ga bodo kmalu videli tudi v drugih tržaških vaseh. Katoličani take verske filme vedno podpirajmo in s; jj[, rajj 0, glejmo! Tako tudi najlaže dopovemo filmskim gospodarjem, česa si želimo in kaj nam ugaja. Sovjeti proti konferenci treh Zadnjo nedeljo je moskovska »Pravda« objavila važen članek, v katerem je zavzela stališče do napovedanih konferenc. V tem članku o-dobrava glasilo sovjetske komunistične partije Churchillov predlog o sestanku »velikih«, obenem pa kr jtj. žira predhodni sestanek na Bermu-dih, na katerem naj bi se zapadne velesile zedinile syojega nasto- pa napram Sovjetski zvezi. »Pravda« pravi, da se Sovjetska zveza ne more udeležiti sestanka »velikih«, na katerem bi nastopili zapadni zavezniki z naprej določenimi zahtevami. Članek razpravlja tudi 0 drugih svetovnih vprašanjih. O Nemčiji pravi, da njena razdelitev na dva dela ogroža mir v Evropi, zato zahteva tako mirovno pogodbo, ki bo ustvarila združeno, demokratično in miroljubno Nemčijo. Iz vsega tega sledi, da je upanje nekaterih zapadnih državnikov, da bi bilo mogoče priti do sporazuma s Sovjetsko zvezo, brez vsake resne podlage. Cim prej si bodo izbili ti ljudje te utvare iz glave, tem bolje bo za zapadni svobodni svet. Vse drugo je zguba časa. Naši Kraljici ob desetletnici (31. maja 1943 - ODGOVOR »DELU Iz življenja Cerkve Zarji, lepo obetajoči krščansko prenovitev slovenskega naroda pod okriljem Marijinim, so sledili dnevi težkega mraka, ki je legel na slovensko domovino. Brezboštvo je razprostrlo svoja krila nad vsem narodom. Samo majhen košček na robu je še ostal, kjer se danes smemo nemoteno spominjati teh velikih dni, ko se je naše ljudstvo posvetilo brezmadežnemu Srcu Marijinemu. Toda neomajna zvestoba slovenskega ljudstva Mariji bo prenesla tudi to preizkušnjo. Minili bodo mrakovi in zopet bo nemoteno zavladala na nebu našega ljudstva Žena s soncem obdana, Brezmadežna Kraljica Slovencev. jedro najnovejšega napada na odličnega cerkvenega kneza, prevzvišenega škofa ljubljanskega dr. Gregorija Rozmana. Njegov greh je v tem, ker se je postavil po robu brezbožnemu komunizmu in je potegnil krinko z obraza že ob rojstvu zlagane in krvave osvobodilne fronte. Ker vidimo, da so si obojni komunisti v sovraštvu do vere pravi tovariši, zato vabimo »Delo«, naj prosi v Ljubljani za neštevilne dokumente, ki dokazujejo, kaj je naredil napadeni škof za svoj narod med laško in nemško okupacijo. V škofijski palači, kjer so komunisti že nekdaj vse preiskali, so našli tudi kopije mnogih pritožb in poročil o fašističnih zločinih nad slovenskim narodom. Ta poročila je ljubljanski škof redno pošiljal svetemu očetu v Rim in se na vse načine trudil, da se ustavi fašistični bes nad Slovenci! Isti škof je z lastnim podpisom in posredovanjem rešil iz fašističnih taborišč veliko Število rojakov in med temi so bili tudi komunisti. Tu naše dokaze ustavimo, ker so našim pravim bralcem nepotrebni, komunisti pa tako ne verjamete, kakor niste verjeli, da je pokojni duhovnik dr. Erlich rešil iz dunajske ječe komunista Kidriča in tega je dal pozneje isti Kidrič ubiti. Mi katoličani smo globoko prepričani, da bo gotovo prišel čas — in leto 1960 hi končno tako daleč! — ko bodo ostali za vse čase vojni zločinci in slovenski krvniki tisti, ki so v resnici bili! Če bo vsemogočnemu Bogu ugajalo, se bo še ljubljanski škof Rožman slovesno vračal skozi Trst v svojo škofijo, a vi, njegovi obrekovalci, po se boste takrat sramovali svoje rdeče ovratnice kakor se danes sramujete svoje včerajšnje črne srajce! Leta 1950 sem videl na lastne oči v Rimu, kako so se stotine naših primorskih romarjev zgrinjale okrog škofa Gregorija Rožmana. Tam bi lahko videl tudi dopis-nik »Dela«, kaj misli o tem slovenskem škofu — junaku primorsko ljudstvo! Uredništvo »Kat. glasa« pa tržaški bralci vljudno prosimo, naj povabi škofa Rožmana za svojega stalnega dopisnika. Naš časopis bo s sodelovanjem tako odličnega ljudskega pisatelja in škofa veliko pridobil. Mnenju smo, da sta časopis in pisatelj, ki jih napada revščina »Delo«, na pravi poti! Tržačan Ali imamo Slovenci svojo kraljico? Da, imamo jo, ker smo jo svobodno izbrali in se svobodno njej posvetili. Ime ji je Marija Devica. Ona je kraljica slovenskega naroda. Postala je njegova kraljica on? čas, ko je slovensko ljudstvo sprejelo blago-vest evangelija pred 1300 leti. Od tedaj ji je postavilo svetišča na najlepših krajih slovenske zemlje, ji posvetilo najlepše cerkve, izpostavilo njeno podobo v vsaki slovenski hiši. Marija si je osvojila slovenska srca kakor nihče drug. Zaman so skušali Trubar in njegovi sodelavci po zgledu Martina Lutra iztrgati iz src Slovencev češče-nje Matere božje. Slovenci so od njih sprejeli knjige, toda Marijinega češčenja niso zavrgli. Slovenski narod je ostal Marijin narod. Zbiral se je v njenih svetiščih okrog njenih podob, kakor se zbirajo otroci okrog svoje matere. »Kaj so prinesla ta srca s seboj! Plaho, zaupno pred teboj, o Marija, so razgrnila vso domovino: s temi srci so polja, gorice, žito in vino, naše dežele ponižne vasice, skrite koče, v njih porodnice, v svoji revi k tebi kličoče. S temi srci so dvori in hlevi, voli in krave, in pastir in bela čreda z mirnimi očmi te gleda iz daljave. Vse težave, ves svoj znoj plaho, zaupno so razgrnili, vse razkrili pred teboj.« (Župančič, Na Bledu) Posebno se je to zaupanje do Marije pokazalo v pretekli vojni, ko je bil ves slovenski narod bolj kot kdaj koli prej izročen stiskam in bridkostim brez mej. Teda* je prikipelo do vrha tudi zaupanje do Marije Device. Še ni potihnila pesem iz vojnih časov »Marija, pomagaj nam, vojskini čas...« Kakor glas iz obljubljene dežele je tedaj prišla poslanica iz Fatime in z njo posvečenje brezmadežnemu Srcu Marijinemu. Začel je sv. oče Pij XII. leta 1912, ko je posvetil svet Mariji, in sledili so škofje po vsem svetu. Tudi slovenski narod se je tedaj posvetil Srcu Marijinemu. Izvršil je to posvečenje ljubljanski vladika msgr. Gregorij Rožman. Po pripravi, ki je trajala ves majnik leta 1943, se je izvršilo slovesno posvečenje zadnji dan maja 1943, potem ko so se posvetile poedine družine, posamezni stanovi in fare. »Bilo je poslednji dan maja leta 1943, sredi vojnih grozot in trpljenja, v krasnem žarnem nedeljskem popoldnevu. Od vseh strani ljubljanskega mesta ter okolice so se začele pomikati kmalu čez poldan proti Rakovniku dolge procesije v resnični zbranosti, ki je razodevala notranjo skrušenost in pokoro; moč trpljenja, krvi in solza nas je tega nučila. To ni bil ne vnanji nastop, tudi ne le peščica pobožnih ženic: takrat se je zbralo za križem in romalo k Mariji res vse meščanstvo in ljudstvo iz najrazličnejših slojev in vseh prepričanj, da v i-menu slovenskega naroda prizna pred Bogom svojo krivdo in po usmiljeni Materi 31. maja 1953) božji prosi olajšanja kazni in odpuščanja. Povsod na čelu je šel križ, za njim pa je množica na glas in skupno molila rožni venec in pela Mariji. Truden je bil že korak, ko smo prišli na široko planjavo pred mogočnim pročeljem rakovniškega svetišča. Toda pogled na brezijansko Marijo, ki je tam kraljevala Tista revščina, ki se imenuje »Delo«, je v zadnji številki z dne 16. maja prinesla silovit napad na naš »Kat. glas« in na prevzvišenega škofa ljubljanskega dr. Gregorija Rožmana. Verjetno se kdo čudi, kako da smo mogli zapisati gornji stavek v tako ostrem tonu. Prvi dve besedi iz zgornjega stavka nista iz našega slovarja, ampak iz komin-formističnega. S tema besedama se začenja komunistični napad na naš list, s tema besedama pišemo naš odgovor, le cla lahko po petletnem dokazu povemo še kaj več in sicer: tista stoodstotna revščina, ki se imenuje »Delo«! Resnično, prava pravcata revščina in siroščina, ki je že skozi pet let sramota slovenskega časopisja in javnega poročanja. Pa se povrnimo k napadu. Neki podpisani »Partizan« se silovito huduje nad nesramnostjo našega lista, ki je dne 7. maja objavil odlični članek ljubljanskega škofa pod naslovom »Vera in vraže«. V tem članku priznani pisatelj škof Gregorij s sebi lastno dobroto in široko razgledanostjo razpravlja o veri in neveri, o vražah kakor imenuje Titov komunizem verske obrede. Zanimivo je to, da v škofovem članku ni niti besedice o komin-formističnem bresboštvu, ampak se članek nanaša le na izjave ameriških voditeljev o veri in na izjave jugoslovanskih komunistov o neveri, o vražah. Kako je sedaj to, da zakriči »Delo«, če se napiše resnica o Titovem brezboštvu? Ali malika Stalin In Tito držita zopet skupaj? Da, v preganjanju in zasramovanju svete vere sta Tito in Stalin vedno nerazdružna prijatelja! Obema je naša sveta vera opij za ljudstvo! In zato zakričita oba in naenkrat, ko se zasliši celo na Primorskem odločna beseda slovenskemu narodu najbolj zvestega voditelja in pastirja. In to je naša prva ugotovitev ! »Delo« prinaša članek svojega »Partizana« kar na prvi strani. Možak pravi, da jim je zavrela kri, ko so čitali pod našim uvodnikom porinesli v to cerkev ljudi — gobavce, katere je Bog blagoslovil z največjim trpljenjem —- in jih položil na oltarne stopnice. Nato so jih pokrili s črnim prtom, jih posvetili za trpljenje in blagoslovili za težko pot, po kateri so morali oditi iz občestva živih v samoto umirajočih. Na tem svetem kraju so jih blagoslovili za trpljenje in hrabro smrt. Iste posvetilne besede narekuje naš oče Jožef Coudrin svojim otrokom. Mož, ki je prehodil Francijo v senci krvavega odra, ki je vsak dan tvegal svoje življenje za Kristusa in brate, mož, ki je preziral smrt, je hotel tudi iz duš svojih učencev izgnati ves strah. Želel je, da brez strahu zro smrti v oči, da je v njih srcih pripravljenost za žrtve in trpljenje. Zato, bratje moji, so vas pokrili z mrtvaškim prtom, da se otresete vse bojazljivosti in slabosti, vse groze in strahu in da vstanete v novo življenje v moči in milosti božji, v življenje, ki je vsak čas pripravljeno žrtvovati samo sebe. To je pravo, svobodno življenje otrok božjih. Bratje, vem, da vam ni zastonj dauo posvečenje za trpljenje. V tej uri vas v duhu gledam, kako stopate v samoto po težki poti trpljenja v grenko smrt! Bratje, vzemite s seboj na pot moč, ki vam jo je podelila ta sveta ura! Pojdite po poli v moči svojega, za vsako žrtev pripravljenega srca. Kajti v žrtvi leži največja moč, pa tudi največje veselje. Iz vsega srca bom prosil za vas v tej uri vaše žrtve, božjega blagoslova, moči in ognja in viharja nebeške milosti. In mir Gospodov bodi vedno z vami! Amen!« Zabučale so orgle in srca so vztrepetala. Te Deum je mogočno zadonel v nebo, da Leto V. - lev. 22 Z GOR1SKEGA Prireditev slov. višje srednje šole v Gorici Na binkoštno nedeljo so slov', višje srednje šole v Gorici imele svojo zaključno prireditev. To je, hvala Bogu, tradicija, ki jo naše srednje šole še vedno drže in to sebi v čast in nam v veselje. Letos smo bili z njihovim nastopom še posebno veseli, ker smo opazili, da lepo napredujejo bodisi pevski zbori kot igralci. Prireditev je namreč obsegala dva ločena dela. V prvem je nastopil pevski zbor z učiteljišča pod vodstvom svojega profesorja M. Fileja. Izbral si je pet pesmi: Adamič: Kazen; Narodna: Srce je žalostno; Filej: Pastirica Jerica; isti: Pomladna; Venturini: Zdravljica, katere je vse razen prve izvajal z veliko preciznostjo in dovršenostjo. Posebno je ugajala Pastirica Jerica, za naše občinstvo povsem nova. Zbor, ki so ga sestavljali sami učiteljiščniki, je pokazal, da zna slediti svojemu dirigentu in peti z občutkom, čeprav razpolaga le z mladimi in še ne dovolj izšolanimi glasovi. Občinstvo je lepo petje po zasluženju nagradilo s svojim odobravanjem. Prvemu delu je bil odmerjen bolj omejen čas zato, ker glavna teža prireditve je bila na igri, ki je sledila. To pot so se združili igralci iz vseh višjih srednjih šol od gimnazije in liceja do učiteljišča v skupni igri VERA in NEVERA, ki jo je napisal slovenski dramatik Anton Leskovec. Ker sta drama in njen pisatelj našemu občinstvu skoraj neznana in zlasti zato, ker je drama za razumevanje precej težka, je pred igro napovedovalec zelo posrečeno pripravil gledalce nanjo s kratko vsebino. Dramatik Anton Leskovec nam v drami »Vera in nevera« odkriva skrite verske globine večkrat navidezne nevernosti. Povsod sega v živa sodobna vprašanja in osebe so sami zapleteni značaji. Vsa Leskovčeva dela so na zunaj trda in stisnjena; v razvoju slovenske dramatike so važen korak naprej in pričajo, da je bil A. Leskovec velik talent. Vsebino predvajanj drame »Vera in nevera« nam napove že Lavdon sam, ki je v drami osrednja osebnost, v pogovoru z Dizmo: »Sakrabolska stvar! V gori se utrga skala, pomandra moj vrt, mojo bajto, se ustavi pred znamenjem — da, Lavdon, zidaj cerkev!« Soseska vidi v tem čudež ter zahteva odstop sveta, da bi lahko zidali cerkev. V vasi nastane razdor. Navidezno verni ljudje, kakor grabežljiva gostilničarka Dagarin-ka, ki vidi v tem korist zase, nastopijo proti Lavdonu, ki noče odstopiti sveta. Vaški župnik, da bi pomiril duhove, skuša doseči pri Lavdonu z lepo besedo, da bi se na njegovem svetu postavila večja kapelica. Ali Lavdon ne odstopi: »Skala mi je vzela polovico vsega, kar imam. Naj zidajo cerkev tam, kjer še ni škode.« Dagarinka spomni Lavdona, da ji ni še poravnal starega dolga. Ker pa nima dovolj denarja, skuša Lavdon v obupu, da bi s kartami priigral in poplačal dolg. V kartah nima sreče in zapravi še ostali denar. Ostane mu zadnje upanje: grunt. Poskuša srečo pri Dagarinki. Igra z njo za grunt in za kapelico. Sreča se je popolnoma odvrnila od njega, zapravi vse, grunt in kapelico. Lavdon zaključi: »Če kapela ni Lavdo-nova, ki jo je postavil, potem naj gre!« Z Dizmo poženeta v zrak kapelico Matere božje. Toda Lavdon je le na zunaj trda in groba ter navidez neverna kmečka duša. V srcu je veren in usmiljen človek, saj je edini sprejel Dizmo ■— spokorjenega morilca. Na svoj dom nese kipec M.B. ter jo prosi, naj se usmili njega in Vida, kajti v Dizmi je spoznal lastnega nezakonskega sina, ki je bil pet let v ječi, po krivem obdolžen umora. V zadnji sliki tretjega dejanja pride na dan vsa resnica; dejanje se razmota. Odkrije se pravi ubijalec, pijanček Turen, ki se pred smrtjo spreobrne in skesa. Vsa vas spozna svojo krivdo in še grabežljiva Dagarinka prosi: »Milost... odpuščanje...« Župnik doseže še zadnje, da namreč tudi Lavdon poklekne in prosi za: »Mir in spravo«. To je v malo besedah vsebina igre, ki smo jo v nedeljo videli na odru na dvorišču slov. srednjih šol v Gorici. Delo je gotovo malce težko in zapleteno, ker vsa teža igre sloni na značajih in ves zaplet in razplet je pravzaprav v dušah ter se nam razkrije šele ob zaključni sliki tretjega dejanja. Drama zahteva vsled tega nadpovprečno izkušenost pri režiserju in odrske zmožnosti pri igralcih, pri gledalcih pa precejšnjo mero pazljivosti in sodelovanja. Vtis smo dobili, da je bilo v nedeljo vse troje na mestu. Režiser M. K. je izoblikoval igro v danih razmerah kar mojstrsko. Če upoštevamo, da je imel na razpolago le zasilen oder brez prave kuliserije in mlade igralce, mu moramo dati vse priznanje, da se je lotil tako zahtevnega dela in ga v tako dobri obliki postavil na oder. V Gorici pri šolskih prireditvah podobne drame nismo še videli. Igralci so se v svoje vloge dobro vživeli. Besedo pohvale bi zaslužili vsi. Toda najbolj so se odlikovali: Lavdon (Onesti), ki bi moral imeti le bolj bas za osebo, ki jo je predstavljal; Dizma (Cupin), ki je imel psihološko najtežjo vlogo; Turen (Bolčina), zapiti pijanček, ki ga peče vest ter išče zato pozabe v vinu; župnik (Kravina), ki hoče dobro svojim ljudem, vsem brez izjeme; Marida (D. Bra-tuževa), ki brani Feliksa zato, da dob* Dizmo — Vida; pohlepna krčmarica Dagarinka (Boneta), ki bi rada zidala cerkev, da bi tudi iz nje kovala denarce ter vsi ostali (Feliks - Reščič in drugi). Kolikor smo mogli presoditi, je tudi publika z veliko pozornostjo sledila igri na odru, čeprav je ta od nje zahtevala večjega napora nego običajno ob sličnih nastopih. Znamenje, da tudi naši ljudje zorijo za resnejše igre. * Čudimo se le, da je kritik v »Pr. dnevniku« poročal o tej prireditvi slovenskih srednješolcev tako površno in krivično. Ali ni bil navzoč pri igri ali pa Leskovčeve drame ne pozna, ker bi sicer nikoli ne mogel zapisati, da je drama okrnjena. Drama je bila v celoti podana tako, kakor jo je Leskovec napisal. Samo na enem mestu v drugem dejanju je bilo par vrstic izpuščenih. To je pravica vsakega režiserja, da lahko kaj malega izpusti ali prilagodi odru in razmeram. Tudi drugi očitek, da je bila igra temačna, ne drži, če misli kritik »Pr. dnevnika« na vsebino drame. Seveda, če je problem vere in nevere znamenje srednjeveškega mračnjaštva, potem ima omenjeni kritik prav, če je pa ta problem problem vseh časov in vseh ljudi, kot dejanski je, potem nedeljska igra ni bila »temačna«, temveč visoka pesem zmagovite vere, ki ima svoje korenine v srcu vsakega človeka, tudi v srcu kritika »Pr. dnevnika«. (r + r) ŠOLSKA PRIREDITEV Gojenci Strokovne in Nižje srednje šole bodo izvajali v nedeljo 31. t. m. ob 20.30 na dvorišču »Šolskega doma« v ul. Croce 3 1. Več pevskih točk mešanega zbora pod vodstvom prof. M. Fileja; 2. Enodejanko: »Dvorec na deželi«., komedija »F posredovalnici«, burka »Pavliha in policaj«, burka pod režijo prof. Birsa in Bratina. 3. Balet pod vodstvom prof. Saurinove. Pred prireditvijo in med odmori zabavajo bivši gojenci Strokovne šole s pestrim programom. Sprejem v M. M. K. Prihodnjo nedeljo 31. maja ob 3h popoldne bo v cerkvi sv. Ignacija na Travniku slovesen sprejem novih kandidatov v Mladeniško Marijino kongregacijo. Goriški verniki! Pridite k lemu redkemu sprejemu, da se boste na svoje oči prepričali o tem, kar je povedal nadškof Jeglič: Tudi Kristus ima svojo fronto: ta fronta ste vi, možje in fantje. Seja mestnega sveta Preteklo sredo se je zbral občinski svet, da poda poročilo o proračunu za leto 1953. Iz teh poročil je razvidno, da bodo znašali dohodki v tem letu 483,38-1.500, izredni 12,590.500 lir, pomoč države 98,000.000 lir. Skupno 1,229,475.000 lir. Poleg teh je predvidevanih še 130,800.000 lir dohodkov. Ista vsota 130,800.000 lir je predvidevana tudi za izredne stroške. Primanjkljaj je v primeri z lanskim manjši, kar prepisujejo predvsem novi uvedbi potrošniškega zakona 703, radi katerega je prišlo na seji do živahnih diskusij. Seja se je nadaljevala v četrtek in na opazko nekega svetovalca, da so se prodajalci čevljev izrazili, da ne bodo več prodajali svojega blaga radi novega zakona 703, je podžupan odgovoril, da se je do sedaj uprlo temu zakonu Gl goriških trgovcev, kar ni ravnp neznatno število za goriško trgovino. Rim noče povečanja obmejne trgovine Kakor smo že poročali so se zastopniki goriških in videmskih trgovskih zbornic skupno z zastopniki jugoslovanske trgovske zbornice dogovorili za povišanje obmejnega trgovskega prometa. Dosežen sporazum bi stopil v veljavo, čim bi ga potrdila rim- ska in beograjska vlada. Italijanska vlada pa je te dni dala navodila trgovski zbornici v Gorici, da naj namesto povišanja še zmanjša na minimum blagovno izmenjavo s Slovenijo. Rimska vlada baje sodi, da ta izmenjava ni samo trgovskega značaja, ampak predvsem političnega in da bi lahko škodovala Italiji pri reševanju spornih vprašanj z Jugoslavijo. Videmski sporazum Blagovno izmenjavo med Jugoslavijo in Italijo, ki je do sedaj znašala 600 milijonov lir letno, so na zadnjem sestanku predstavnikov Slovenije ter goriške in videmske pokrajine zvišali na 2 milijardi 400 milijonov lir. Iz Slovenije bodo izvažali cement, opeko, mineralno vodo, v glavnem pa še vedno les in lesne izdelke. Italija pa bo izvažala tekstilne izdelke, e-lektrične stroje, umetna gnojila, olje in južno sadje. Sporazum morajo še potrditi pristojni organi. Knijga o Titu v Italiji prepovedana Tajništvo predsedstva vlade je sporočilo založniškemu podjetju Mondadori, naj odloži izdajo Dedijereve knjige o življenju maršala Tita, ker da trenutno še ni primerno, da bi v Italiji abjavili knjigo, ki ugodno govori o voditelju jugoslovanske države. Iz istih razlogov je italijanska revija »Epoca« prenehala priobčevati odlomke iz te knjige. Namesto tega pa je začela objavljati življenje kardinala Stepinca. Prihodnji teden v Gorici S ponedeljkom začnemo mesec junij, ki je posvečen presv. Srcu Jezusovemu. V sredo 3. junija ob 8h zvečer bo pri sv. Antonu mesečna pobožnost za matere. V petek 5. junija zjutraj pobožnost prvih petkov ob 6. uri pri sv. Ivanu in v stolnici. Zvečer ob 8. uri bo pri sv. Antonu ura molitve pred Najsvetejšim. Molili bomo iz knjige »Pred Bogom pokleknimo«. \ soboto 6. junija ob 6. uri pobožnost prvih sobot v stolnici. V nedeljo 7. junija ob 8. uri zjutraj sv. maša s skupnim sv. obhajilom za može in fante pri sv. Ivanu. Kaj moramo vedeti o volitvah 1. Volitve v parlament so obvezne. Zato se jih mora vsakdo udeležiti, kdor nima zdravniškega spričevala. Kdor bi se jih ne udeležil, mu v kazenski list zapišejo: »Ni volil.« Zato naj gre vsakdo volit, kdor ima pravico. 3. Voliš ono stranko, katere znak prečrtaš. Če ne prečrtaš nobenega znaka, ne voliš nikogar. Svojo dolžnost si pa izpolnil. S TRŽAŠKEGA DRAMSKI KROŽEK IZ ROJANA ponovi v nedeljo 31. maja v Marijinem domu igro v treh dejanjih: M A M I C A Začetek ob 5.15 popoldne. Med odmori je srečolov. Vabljeni! Dolina Dolinska osnovna šola priredi v nedeljo 31. t. m. ob 16h in 20h v prostorih dolinskega kina Tabor M. Grošljeve pravljično igro v šestih dejanjih z godbo in petjem »Dve Marički«. Obvestilo A.K. Jadran vabi vse svoje člane na III. redni sestanek vseh članov, ki bo v četrtek 28. t. m. ob 20. uri v klubovem sedežu v ulici Machiavelli 13 II. Na sporedu je predavanje g. dr. J. Škrka: Upravna ureditev v britsko-ameriškem pasu STO-ja! ODBOR Cerkveni tatovi na delu k petek 15. maja so se zopet pojavili cerkveni tatovi v tržaškem Bregu. To pot so okradli cerkev v Boljuncu in v Borštu in sicer kar pri belem dnevu. Bila sta dva mlada fanta iz Trsta, večji iz ulice Roma št. 17, mlajši (komaj 15 let!) iz ulice Gam-bini št. 2. Tatova sta si pripravila marsi- so se tresli oboki hiše božje. To je bil Te Deum ljudi, ki so v tej uri žrtvovali in darovali vse, pripravljeni, da iz božjih rok sprejmejo trpljenje in smrt. In vendar je bila njih hvalnica en sam radosten vrisk, kakršnega je le zmožno človeško srce. Skozi pariško meglo je prodrlo sonce. Njegov zlati sij je lil skozi vsa okna in ovil kipe svetnikov v svoje žareče pramene. Prav tako se je na dan svetih zaobljub dvignil iz duš novincev en sam žareč plamen čistega veselja. S precej negotovimi koraki je Henry Crayon zapustil svetišče. Začutil je zevajočo praznino svojih senzacionalnih naslovov. Zdaj je vedel, da tukaj v mladih dušah raste moč, ki usposablja za največja junaštva. A kaj naj stori? Človek mora živeti in Parizu je treba senzacije. V naslednji številki »Pariš Nuit« je stalo nad tajfuni in tornadi plesalke v velikih črkah: Vonj po trohnobi v samostanski cerkvi. Živi pokopani. Pariz je dobil svojo senzacijo. Vrlemu Henryju Crayonu pa je njegov šef podelil posebno odlikovanje... Brat Damijan de Veuster je klečal v nočni uri spet na oltarnih stopnicah in prosil Boga za kelih trpljenja, kajti v njegovi duši je bila pripravljenost brez konca... Pa ni treba misliti, da je dan slovesnih obljub brata Damijana vsega predrugačil in mu glavo obdal s svetniškim sijem. Damijan je ostal pristni, okorni in preprosti Flamec, veselega in odkritega značaja in pod samostansko obleko je še vedno bilo močno srce mladega fanta iz Tremelovs. Celo vseh njegovih napak ni požgala ura posvečenja in uglajeni Francozi so tu in tam občutili samoniklo kmečko iskrenost in robatost mladega Flamca. In vendar je bila v redovnem bratu od dneva zaobljub trdna, moška odločnost, ki je dozorevala v osnovno potezo njegovega značaja. Tisoč zanimivosti je imelo velemesto Pariz za kmečkega sina iz Tremelova, kateremu se je zdelo nemirno življenje pariških ulic in trgov kakor odkritje novega sveta. A kleni Flamec je kmalu začutil, kako mu preseda to vrvenje in notranja puhlost te gonje. Veselil se je srede, ko je popoldne smel ven iz dušečega ozračja hiš in zidov v svet, v katerem so rasla drevesa in cvetice. Cesto je zahajal v veliki park Vincen-nes, ki pa se mu je kmalu zameril zaradi svoje neskončnosti in nadutosti mestnih sprehajalcev. Tedaj ga je prevzelo silno hrepenenje po preprostih, odkritosrčnih ljudeh iz njegove domače vasi, po robatih kmetih, po grčavem kovaču, po pesniškem ovčarju in po Petru Winkelmohlenu, možu, ki se je znal pogovarjati z živino. Poleti je najraje hodil po širnih jiariskih poljih pariške okolice. Potopil je roko v zlato klasje in pozorno opazoval zoreče zrnje, In bilo mu je, kot da mu prsti polzijo prek blagoslovljenih tremelovških žitnih polj. Nato pa je še silneje zahrepenel po Flamski, po domovini z njenimi globokimi gozdovi, po njenih njivah in tih! zamišljeni pusti. V Brabant so često prihajala pisma, polna domotožja: »Po tem, kar sem danes videl na sprehodu, sklepam, da bo pri vas kmalu žetev. Če bo tako obilna kakor na pariških poljih, se bojim, da bo vaš skedenj pretesen in da boste morali del pridelkov pustiti zunaj. Cesto se mi zdi, da vas gledam, kako delate pod žgočim avgustovskim soncem. Celo oče si ne bo prizanašal. Oče, ti se moraš odpočiti in prepustiti delo njim, ki so še v cvetu let.« A na večno božjo žetev naj se oče pripravlja. To je pisal sin v trdnih in jasnih besedah. Leto, ki ga je preživel v Parizu, je bilo leto študija. V učnem načrtu so bile grščina, latinščina in modroslovje. Damijan se je z vso vnemo lotil dela, da bi dohitel druge. Pariški samostan je bil srce kongregacije. Sem so dospela poročila iz vsega sveta. Tu so mladim študentom čitali pisma misijonarjev, ki so v njih dušah budila hrepenenje po najbolj oddaljeni, kamemti orni zemlji božji. {Nadaljevan je J Življenjepis p. Leopolda izšel Življenjepis patra Leopolda je izšel. Knjiga bo v razprodaji v Gorici v Kato- llr.l • 1_! • ir Ti-ufti v lrrt ii or m mi Fnr. .-Kodo sta napravila v Borštu, kjer sta iz zakristije ukradla masni kelih in ga takoj razbila v kose, da bi ga pozneje prodala kot material. Izvedelo se je tudi, da sta ista tatova že večkrat kradla po cerkvah denar. Ker se cekvene tatvine kar naprej množijo, zato je primerno, da so cerkve nekaj ur tudi po dnevi zaklenjene. Zelo prav je tudi, da vaščani pazijo na tuje ljudi, ki se vrtijo okrog cerkva. Skupno romanje na Koroško Ali ste se že odločili za skupno tržaško romanje k najstarejši slovenski Marijini božji poti h Gospe Sveti pri Celovcu na Koroškem? Casa za prijavo bo malo, zato hitro mislite in se odločite. Z denarjem, ki ga boste oddali pri prijavi, je plačana vožnja z avtobusom, dvojno kosilo, prenočišče in potni list. To vam povemo že danes, vse druge podrobnosti pa bodo objavljene v prvi številki junija. Izrecno omenjamo vsem, da mi ne prirejamo izleta na Koroško ampak pravo romanje. Kdoz misli samo na izlet, naj si izbere drugo družbo in drugo priliko. Kako kronajo angleško kraljico Kronanje angleškega vladarja je gotovo veličasten prizor za vsakega gledalca, vendar je to predvsem verski obred; vladarja posveti Cerkev, vladar poda najsloves-nejše obljube, z molitvijo in obredom svetega obhajila prosijo Boga, da naj pomaga vladarju pri njegovih svetih dolžnostih. Svečanost je torej globoko verska, ostala je pa v teku stoletij v bistvu enaka. Ko bo kraljica Elizabeta II. prišla v slavnostnem sprevodu v cerkveno ladjo Westminstrske opatije, jo bodo pozdravili westminstrski pevci s klici »vivat Elizabeta«, med katerimi se bo kraljica podala pred oltar, pred katerim bo stal starodavni kronanski stol; za njim bo prestol, poleg pa »državni stol«, pri katerem bo kraljica stala, ko jo bo canterburvjski nadškof predstavil zbranim kot kraljico. Zbrani jo bodo nato pozdravili s klicem »Bog ohrani kraljico Elizabeto«. Nadškof bo sprejel prisego kraljice, ki bo pristopila k oltarju jn z roko na svetem pismu izjavila: »Vse, kar sem obljubila, bom izpolnila in izvedla«. Nato bo poljubila sveto pismo in se podpisala na kronanski listini. Osnovna važnost svetega pisma bo prišla do izraza v izjavi nadškofa, ki bo sv. pismo proslavljal kot »stvar naj višje vrednosti na svetu«, obredni moderator pa bo kraljici izjavil: »To je modrost, to je kraljevski zakon, to so živa prerokovanja Boga.« Nato se začne obhajati obred, s katerim je povezan svečani trenutek maziljenja. Kraljica bo sedela na stolu sv. Edvarda (kronanskem stolu), nad katerim bodo štirje vitezi reda hlačne podveze držali baldahin, westminstrski dekan pa bo prinesel zlato ampulo, iz katere bo izlil posvečeno olje na starodavno obredno žličko, s katerim bo nato nadškof kraljico mazilil. Nato bodo kraljico znova posedli na stol sv. Edvarda in ji prinesli znake kraljevske oblasti: ostroge in meč, pri čemer bo nadškof izjavil: »S tem mečem izrekaj pravico, ustavi sirjenje krivice in varuj sveto Cerkev in Boga...« Kraljica bo vstala, sprejela meč in ga zanesla na oltar. Nato bodo kraljici, ki se bo spet vsedla, nadeli kronanske zapestnice in jo ogrnili s kronanskim plaščem, ki je tkan iz zlata. V desnico ji bodo položili zlato zemeljsko oblo s križem in to z besedami: »in kadar vidiš svet tako pod Križem, se spomni, da je podložen ves svet kraljestvu Kristusa, našega Odrešenika«. Nato si natakne kraljica na desni prstanec dragocen prstan in v njene roke položijo obe starodavni žezli. S tem bo dosežen višek obreda, kronanje. Nadškof bo molil s krono sv. Edvarda v rokah, katero bo nato položil na glavo kraljice Elizabete II. V tem trenutku bodo zadonele trombe, vsi navzoči se bodo dvig-nili in zadonel bo mogočen klic »Bog ohrani kraljico«. Pozdravljana, maziljena in kronana kra-ljica se bo vsedla na prestol, nakar ji bo nadškof v imenu vseh drugih škofov prisegel zvestobo. Poklonili se ji bodo nato kraljevski vojvode z vojvodo Edimburškim na čelu in predstavniki plemstva. Za tem se bo začel obred svetega obhajila, ki ga bo kraljica sprejela pred oltarjem, brez krone in žezla, v spremstvu svojega soproga, vojvode Edimburškega. Po končani slovesnosti bosta zadonela »Te Deum« in državna himna. Kraljica se bo umaknila v kapelo sv. Edvarda, nakar bo na čelu sprevoda šla po londonskih ulicah.