Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za eetrt leta
* gld., za en mesec 1 gld. 40 kr J administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 eld za četrt let«. 8 gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan 'veljak gld! 20 kr.' več na leto
rosainezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6. poleg „Katoliške Bukvarne".
n
ev. 25().
Vabilo na naročbo.
Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat- 12 kr ce se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša!
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
VrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob »/»6. uri popoludne.
V Ljubljani, v ponedeljek 2. novembra 1891.
Letnilc XIX.
S I. novembrom pričenja se nova naročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo.
»SLOVENEC"
velja za ljubljanske naročnike v administraciji :
Vse leto 12 gld. Pol leta 6 „
Četrt leta . 3 gld. Jeden mesec 1 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja:
Vse leto Pol leta
15 gld. 8 ..
v
Četrt leta 4gl.—kr. Jeden meseci „ 40 „
Upravništvo ,,Slovenca".
Izjava.
Z ozirom na neopravičene napade	narodno-naprednega glasila, »Siov. Naroda", zoper slovenske državne poslance, ki merijo na to, da bi naši poslanci izstopili iz »konservativnega kluba" in se pridružili Mladočehom, sklenil je podpisani odbor v seji dnč 31. oktobra t 1. nastopno
izjavo:
Uvažujoč, da ima ^konservativni klub" po svojih pravilih namen: »S složnim sodelovanjem truditi 6e, da se kolikor m6či popolnem zadovolji materijalnim in kulturnim potrebam prebivalstva in da se vredi javno pravo na krščanski podlagi; delovati za jednakopravnost narodov, za zgodovinsko pravo in celo-kupnost kraljestev in dežel, ob jednem pa popolno vzdržavati realno vez, ki druži posamezne dele države" ;
uvažujoč, da so naši državni poslanci z vstopom v ta klub postopali v zmislu programa konservativne slovenske stranke in soglasnega sklepa ob shodu zaupnih mož pred otvoritvijo državnega zbora;
uvažujoč, da je pri sedanjem položaju le v Hohenwartovem klubu mogoče vspešno delovanje naših poslancev;
uvažujoč, da bi bilo združenje naših poslancev z Mladočehi najnesrečnejši korak za naše narodne težnje;
uvažujoč, da se naša katoliška in avstrijska načela nikdar ne morejo strinjati z mladočeškimi; izreka podpisani odbor, da popolnem odobrava dosedanje postopanje naših državnih poslancev, proseč jih, naj bi v tem zmislu tudi nadalje delovali, zagotavljajoč jih, da bi od narodno napredne stranke zahtevano postopanje vzbudilo odločno nasprotstvo ogromne večine slovenskega naroda I
Odbor „Katoliško-političnega društva" v Ljubljani.
Komedija.
»Slovenski Narod" napravil je te dni svojim : pristašem jako smešno šaloigro ali komedijo, ki bi bila ; primernejša za pustne norce kakor za resne politike. • Gospod Danilo je spisal oster članek zoper postopanje slovenskih državnih poslancev, in iz raznih slovenskih krajev, kjer ima »Narod" kakega ožjega somišljenika, začeli so mu prihajati naročeni telegrami, v kterih »rodoljubi" ali napredni narodnjaki izražajo svoje soglasje z omenjenim člankom. Že v sobotnem članku smo obširneje pojasnili humbug »Narodovega" član-karja. Danes moremo svoje trditve podpreti z jasnimi dokazi.
Neka posebna usoda je hotela, da je prišla prva i telegrafična nezaupnica iz St. Petra na Krasu, toraj
iz volilnega okraja poslanca dr. Ferjančiča« kteri je po Danilovi sodbi edini slovenski poslanec,' kakoršen mora biti, in o kterem se ne more tajiti, da po svojem srcu in svojih načelih spada k napredni »Narodovi" stranki. Ta telegram je hudo zbolel dr. Ferjančiča, ali na samo njega, ampak tudi druge državne poslance, ker poznajo šentpeterske rodoljube kot značajne može, kot prave poštenjake, ki ne obračajo plašča po vetru in svojega prepričanja ne pre-minjavajo s svojo obleko.
Ali že iz druzega telegrama se je pokazalo, kakšni so ljudje, ki slovenskim državnim poslancem izrekajo svojo nezadovoljnost in svojo nezaupnico. Mozirski Lipold pokazal nam je sled, kje naj iščemo nezadovoljneže; ali ker poznamo mozirskega Lipolda, nam se ni zdelo vredno, to reč dalje zasledovati, ker bi bilo prežalostno, ko bi taki ljudje delali slovensko politiko in imeli toliko veljave, da bi se morali le količkaj ž njimi pečati ali se celo na nje ozirati.
Kako prav smo imeli, pokazal je telegram iz Št. Petra v sobotni številki našega lista; ravnokar pa smo prejeli dopis, v katerem se nam naznanja, da so odlični možje šentpeterske občine slovenskim državnim poslancem poslali zaupnico, ki se glasi:
Slavna delegacija državnih poslancev na Dunaju.
Volilci glavne občine Šent Peter na Krasu se z brzojavko v »Slov. Naroda" št. 245 iz Šent. Peter na Krasu ne strinjamo ter slovenskim poslancem tem potom izrekamo polno zaupanje na njihovem dosedanjem postopanju.
V Sent Petru na Krasu dn6 31. oktobra 1891.
Ivan Spil ar m/p, glavni župan in volilni mož. — Mihael Kalan m/p, volilni mož. — Matej Pintar m/p, volilni mož.— Matej Sitar m/p,
L i
Vernih duš dan.
Črna zemlja, trd čuvaj, Nikdar več ne da nazaj. Kar so vzele nje moči, Mrtvo v njej leži.
Levstik.
Nastala je hladna jesen s svojimi turobnimi meglami, ki se kakor siv zavoj vlačijo po krajini. Drevje brez svežega zelenja samotno štrli v nebo in se pripravlja k zimskemu spauju. Mrzli sever spominja nas, da je konec lagodnosti v prirodi, da je nastal dan Vernih duš, dan, ki je posvečeu spominu dragih nam pokojnih. Vsak hiti, bodisi da z vencem ali cvetjem počastit grob in spomin pod črno grudo počivajočega, ki spi večno spanje, bodisi da prižiga lučice nad njim.
Ce se ozremo po naših dragih, pogrešamo pač marsikakega našinca, ki je splošnjemu prospehu posvetil delovanje svoje ; in v istiui, broj je velik, smrtna k6sa je kruto kosila med nami in terjala obilo žrtev. Gomila naših ljubih pomnožili so zlasti rodoljubni možje, neumorno delavni na polju narodne zavednosti in prosvete.
* *
*
Užaljena vdova v jesenski megli koraka proti grobišču. Čudovita ginljiva resnoba izraža se jej v obličju. Rana, koja jo je zadela, je še prezgoduja, da bi vso b6l pojmila. Borba s smrtjo, katero ho-
čemo prepoditi od drazega nam bitja, izčrpa vse sile telesne in duševne do onemoglosti.
Gospa ima v roci svež šopek vijolic in drugih cvetlic. Duhteče cvetke okrašajo v spominu njenem podobo moža, ki je zdaj mrtev. Mrtev? Res li več ne živi? In vendar živi soprog njen tako živo v njenem spominu, tako živo stoji pred očmi njenimi; ona čuje glas njegov, šegave in resne besede njegove, koje so marsikako meglico prepodile na zakonskem obzorju; ona čuti gorak dih njegovih usten in desnico njegovo. In on naj bi bil mrtev ?
Ni li tisoč nesrečnih, bednih stvarij, kojim bi bila smrt rešilni izveličar — a ti živel
Ovdovela soproga položi cvetke na zrahljano gomilo, nad kojo se vzpenja veličajen spomenik. Mrzla, strupena jutranja rosa porosila je zemljo — vse je tako, kot bi bila nad to gomilo plakala pri-roda sama, uad to gomilo, v kateri počiva toli neizpolnjenih in uničenih upov.
Grobišče je še osamljeno, povsodi vlada sveta tišina. Poklekne in pritisne usta na vlažno zemljo, da bi utešila svoje ihtenje. Poluglasno kliče ime ljubljenega moža. Zdi se jej, da jej odgovarja, da se oglaša; tiho in zamoklo doni glas njegov iz globine. Spominja se trudnih, mučnih ur, ko je štela, držeč ga za roko, počasno umirajoče udarce žile. Kakor v groznici minole so jej ure, dnevi in tedni, ko je sedela tik njegove postelje.
Ko se je mož njen boril s smrtjo, zrla je ona srpo zdravniku v obraz, kajti slutila je, da ji dobri,
stari doktor prikriva grozno tajnost. Kako se je trudila, da bi raztolmačila latinski pisane recepte, koji naj bi jej povedali resnico ! Kolikokrat je poljubila mali papirček, močila listič s svojimi solzami in obupno prosila Boga, naj mu podari zopet ljubo zdravje I
Nedvojbeno, zdravnik jo je prevaril, bolezen njenega moža ni bila, kakor jej je zatrjeval, lahka, temveč zelo nevarna, smrtna! Zdravnik posiovil se je resnim glasom, rekoč, da ne bode jutri zjutraj prišel kakor običajno, temveč še-le opoldne — to je bilo dobro znamenje. Možu njenemu, mirno sope-čemu v postelji, je gotovo odleglo. Tisto čudno utripanje, ki je časih spreletavalo po obličj njegovem, bila je samo posledica prevelike slabosti, pretres živcev po mnenju zdravnikovem.
O Bog! Zdravnik jo je varal, kajti drugi dan opoldne izdihnil je soprog njen svojo dušoj dva dni pred svojim godom.
V dolzih vrstah in tolpah premiče se po grobišču žalujoča množica, a še dolgo, dolgo potem, ko je postalo grobišče osamljeno, klečala je potrta vdova v nemem obupanju tik rodovinske gomile, na kateri blesti zlat napis:
dne 17. marca I, 1891."
Mirno in sladko počivaj in sanjaj sladki sen med dolgo vrsto starejših bojevnikov naših in zaslužnih mož za narod naš! Mir in pokoj jim in večen spomin v hvaležnih srcih slovenskih!
A. S.
ekspozit v Selit Petru. — J? F a Ii JK T f Ž a j m/p, občinski opornik. — M. e d i c a ij)/p, yp[j|pj mož iu občinski odbornik-
To pismo ima vso drugačni} ye}javo, kakor grami »Slov. Naroda", o katerjfy pjfjče ne ve, se skriva za podpisauifp rodoljubonj jfj napre^jj^" kom, |}i mož-poštenjak, na čpgar sojlgg ge je resno o?irati', ali le	*! še ^
krat pride v javnem življenju do besede, kadar se po Pernerstorferjevem predlogu uvede splošna vollnaj pravica, ne glede na to, ali kdo plačuje kpj davka.
Možje, ki svoje zaupanje izrekajo slovenskim državnim poslancem, so volilni možje in občinski dostojanstveniki, kateri imajo pravico in dolžnost, zasledovati, opazovati jn kriti-kovati svoje ,poslauce. Ti možje se niso zbali svojih imen podpisati in svetu povedati, da so druzega mnenja, kakor »Slov. Narod" in njegovi nepoklicani zaupni možje, če se tudi s tem činom izpostavijo nevarnosti, da se „Narodu" zamerijo in da tudi oni od njega dobe par robatih psovk.
To pismo pa je ob jednem dokaz, kako malo-, vredno komedijo »Slovenski Narod" počenja s slovenskim narodom.
Da je vse to le komedija, pričuje še neki drug dogodek, ki se nam poroča iz prav zanesljivega vira. Pisatelj strupeuega članka zoper slovenske državne poslance ni mogel razločka delati med »klerikalnimi" in »liberalnimi" državnimi poslanci in udrihati le po Klunu, Povšetu, Globočniku, ali tudi Šukljetu, onim pa prizanesti, ki so se mu pri-rastli na srce; slovenski državni poslanci so solidarni in skupno odgovorni za vse svoje korake, ki jih delajo po skupnih razgovorih in dogovorih, zato tudi »Narodovi" napadi veljajo vsem.
Gospodu Danilu je moralo silno hudo pri srcu biti, da ni mogel izvzeti dr. Perjančiča, ampak da je moral z drugimi vred žaliti tudi njegovo prijateljsko srce. Ali dober prijatelj ni nikdar v zadregi, kadar je treba pomagati prijatelju, ali ga tolažiti. Tudi gosp. Danilo si je kot dober prijatelj štel v dolžnost, pisati g. Ferjančiču in potolažiti njegovo po pravici hudo razburjeno srce. In kaj mu je pisal ?
Pisal mil je, da ne mislijo tako hudo, kakor pišejo v »Narodu"! Pojasnila k tej malovredni komediji ni treba, vprašamo pa: Koliko časa bodo inteligentni krogi, na katere se tako rad sklicuje »Narod", še mirno gledali to komedijo iu ploskali burkam , s katerimi hočejo konfuzni radikalci kratkočasiti slovensko inteligenco? Pravimo inteligenco, ker priprosti narod je prepa-m>rten, da bi se zmenil za take komedije.
Nedolžno obsojeni.
Sedanje državnozborsko zasedanje pač ni moglo biti (^ostojneje pričeto, nego z odobrenjem, zakona, kateri je delo največje pravičnosti in je dolžnost plemenitega srca. Nedolžno obsojenim se
Ponočni kralj.
Francoski spisal A. de Lamothe.
(Dalje.)
»Nasprotno! Popolnoma smo zagotovljeni, le pojte naprej!"
»Ne gremo, predno se ne preišče. Ako so za skalami skriti lopovi, ne ostane mi niti jeden mož živ!"
Škof anglikanske cerkve jezno zakolne. Se ne-zadovoljnejši pa je bil lord Plunder in jezen zakliče: »To je neumno! Za dolgo preiskovanje nimamo časa; gospodje, ako hočete, pojdimo pa sami!"
»Naprej!* odgovore mu tovariši.
»Na svidanje, gospod častnik!" vpije Plunder; »le okrepčajte se tu! Ako se vrnemo, bodemo vam na povratku v Bantry za brambo!"
Ne da bi čakal odgovora razžaljenega častnika, požene konja naprej in vsi mu slede v sotesko.
„Ah, vendar!" vsklikne Tobija in veselja zgrabi tovariša za roko.
Vsi ,sinovi noči' so čakali znamenja k boju, — a Peter je ostal miren.
Plemenitniki so odhajali skozi sotesko, od daleč so se le še slišala konjska kopita.
»Kako lepo priložnost smo zamudili 1" godrnja jezno diplar; »to mi je neumljivo!"
»Kralj ima svoj uzrok!" de mirno Mih&l.
up prizpava le popolno zadoščenje in rehabitovanje časti, temveč tudi primerno odškodovanje. Zakon te vsebipe bil je vsprejpf početkoip državnozborskega zasedanja brez velikih razpra,y. Vsajj poslanep je čufjj, da je to zadeva sama po se^i umetna, da se taka postava skuje, kajjti to zahteva ne jjjjmp pp^jčpost, jeipveč tudi č^st. Stvar dr$aye je, §e najstrožje izvršuje pravičnpst ne glede na stan ali službo obdolženega po načelu, da smo pred postavo vsi jednaki, da pred njo zginejo vsi razločki.
Pravičnost je slepa, pravijo ljudje, tod^ dogaj^ se često, da je slepa v tej smeri, v koji bi morala videti jasno, a ne m6tno. Kaznjujoč izvršeni zločin, sodnik ne zgrabi vselej pravega krivca, kajti izvrševanje pravice je v rokah ljudij, kateri niso nezmotljivi in ne vsegavedni, kateri morajo obsodbe svoje reševati ua podstavi mrtvega paragrafa in tvarine.
In kako često se je že dogodilo, da je bil kaznovan, vržen v ječo od sodišča in izročen javni sramoti človek, prej poštenega imena, vzlic temu, da je nedolžen; vse je pričalo zoper njega in torej je bil obsojen. Iu prej ali slej se je marsikdo, ko ni mogel dlje prenašati poniževanja in zasramovanja, vsled žalosti in sramote ngonobil, a stoprav potem objavila in obelodanila se je njega nedolžnost. „čast" njegova bila je rešena in njemu povrnjena z novo obravnavo in vse se je storilo, da se popravi storjena krivica. Ali v jednem oziru mu poqi6či niso mogii. Z obsodbo zgubil je tak nedolžno obsojeni ne samo ijast svojo in svojo družbinsko srečo, navadne so ga zadele mnoge škode in zgube; večkrat se je pripetilo, da se je vrnil iz zapora z rehabilitacijo v žepu, a da ni mogel zavzimati več prejšnjega mesta, jrer se je vrnil k uničepepiu ognjišču. Te gmotne zgube ni mu povrni) nihče; prisiljen je bil revež prijeti za — bera^ko palico.
Da se to (nore pripetiti poysem možu-poštenjaku, bodi dok^z nasfoppi slučaj ; Koncem minolega za-sedenjfi poravnavala sp je v državnem zboru peticija Gorenjeavstrijca Pabsta, katerj je bil obsojen na 12 let težke ječe radi ppžiga, in je to kazen prebil že dve leti; kar se pojavi pravi zločinec, ki pov4 na smrtni postelji, da je on sam zažgal, Pabst je pa nedolžen. Pabst jq prišel ^ gensko kaznilnico popolnem zdrav, mož trdne postave; trpko pomanjkanje in gloječa bol uničiljt sta ia; njega bolehnega starca, in ta n&deja je še siromaka navdajala, da bode jednoč prišla na dan njega nedolžnost, ^o se je tudi zgodilo, toda Pabst je prišel iz kaznilnice pohabljen, za delo nesposoben, brez imetja, kajti posestvo so mu prodali na javni dražbi, da se od-škodujejo njegovi sosedje za domnevani požig. Težko si je predstavljati bfitkejšo usodo. Pabst je izročil peticijo zbornici, v kateri zahteva odškodnine za škodo; potrtega zdravja, skrajšanega življenja mu itak nihče ne more povrniti.
Drugi slučaj, kako slepa je včasih pravičnost, pripetil sp je v poslednji dobi na slovenskpm Stir-skem. Čitatelji naši se še spominjajo, da je spomladi
V istem trenotju priplazi se do Petra ogleduh, kojega so si »sinovi qo§iu postavili. Robinzon in Jonatan sta fltu sledila.
»Vojaki grpdo že, nazaj v Bantry!" pravi ogleduh.
Peter se nasmeje :
»Vedel sem, da bodo šli," pravi; »žal bi mi bilo, prelivati kri nedolžnih vojakov; a krivičniki so v naših rokah in tem ne hodemo prisanesli!"
»Ako pa ne pridejo pazaj?" pravi Robinzon.
»Predno bo nastopila noč, bodo tu."
»In pote,pi ne bodo prišli tu skozi ?"
»Ne, ako me boste ubogali!" odgovori Peter. — Na to jim dtx povelja, razdeli jih v oddelke; tu sem strelce, tja one, ki bodo valili kamenje.
Dvojni pisk jim bo naznanjal trenotje.
Mej tem so stopali plemenitniki čez barje in iskali sled vstašev. Dolgo so kodili, a brezvspešno. Drvili so vedno naprej in naprej in kdo v4, kako dalječ bili še gonili svoje konje, ko bi jim ne bii škotski najemnik na dolgo in široko zagotavljal, da nikdar tu ni čuti »sinov noči". Jeli so se posvetovati in vspeh posvetovanja je bil, da so sklenili za danes se vrniti — a druzega dn6 poiskati vso glo-belj v Gougan-Borai.
Petrovi zasledovalci so mu naznanili, da se vračajo. — Dobro je bilo vse premišljeno in pre-udarjeno: Ko bodo vsi jezdeci v globelji, jeli bodo valiti kamenje na obeh konceh, da jim bo izhod zaprt; na to se bodo ua vseh skalnih pomolih pri-
bkratu brez sledu jiginil p. kr. |jr|dni s)||ga Konča n iz Celja. Truplp pjegoyg so poznejp potegnili iz Save blizu Brežic, fsled usodnih pj-jpptfjejev in sluč»jey priprli so V. j^ranziji}, gp^lpičarja v Brežicah, češ, da je pn Ko^&pgl pahnil v Savo. Po stoinšestdnpvppm zaporu bil je Franzi dn£ 87. oktftbra izp^čen iz preiskovalca zapora, in se je zajpdfjg ppti njemu usjiavj^ p^j^pa. Kdo mu torej poplača moralne muke in izgubo v njegovem obrtu? Pravičnost zahteva torej, da se ta postava prej ko mogoče uvede v veljavnost!
Pri tej priliki se nehote spominjamo položaja, v kakoršnem kot obsojenec mora živeti narod naš. Slovenci živimo v pravni državi, čigar pod-stavui zakoni so v istiui vzor občanske in verske svobode; mi imamo vsled temeljnih zakonov zagotovljen sloboden razvitek narodne svoje individualnosti, kojo ima ohraniti, braniti in osigurati država. Mi imamo zagotovljeno jezikovno jednakopravoost v uradu, v cerkvi in šoli, pravico imamo do slovenskih šol, in v obče slične pravice in iste stvari, kojih v polni meri uživajo nemški rojaki v Slovencih. Vsaj tako stoji jasno in razločno v postavi.
To pravo se pa vendar ue izvršuje, in narod naš primoran je bolj, nego vsak drugi v Avstriji, uživati trpki, črni kruh nedolžnega obsojenca, trpeč zajedno vplikp duševne in gmotne škode, kar uam le preživo pričajo tožne vesti iz Koroške, kako tamošnja ob|asty$ postopajo proti podružnicam sv. Cirila in M^tfida, in kako se v obče ovira koroškim Slovencem ustavno zagotovljena pravica shajanja in zborovanja, kakor se je to dogodilo dne 11. oktobra na Bistrici in dne 25- okto^a v Ledenicah v Rožni dolini, a to vse vsled migljaja »od zgoraj". Vse te persekucije zoper našo narod-post z največjo trpkostjo občutj pedolžno obsojpni narod slovenski! In vzlic vsemu pravu up.m ni od nikoder zadoščenja! Jedni nam je nečejo dati, ker se boje za svojo moč, in vlada Taaffejeva, koja bi lahko odpravila te nepristojnosti, boji se to učiniti, da ne razburi zoper sebe nemškega fakcijoznega življa ob narodni periferiji na Slovenskem.
In vendar se ne strinja dosedanji položaj ni s pravnim prepričanjem, ni z avtoriteto prava, ni z važnostjo države; vse to zelo trpi pri ljudstvu našem, katero zgublja zaupanje v pravo, a tudi med nemškimi sta-novniki, koji vidijo v praksi, da so oni nad postavo in pravo postavljeni po svojem izvoru in rodu. In to se vendar ne strinja $ koristjo države, katere avtoriteta ima biti na vse strani. Ako se iipa dati pravp po krivem obsojenemu posamičniku, ima li dobiti on primerno odškodnino, ^akaj se ima odrivati od te dobrote narod, vsjkdar zvesta in zanesljiva zaslomba države?
Narod naš še teh dobrodejstev ne zahteva v polni meri! On se zadovolji z istinitim izvrševanjem postav, neče in ne zahteva nobene nagrade za vse to, kar je moral doslej pretrpeti; dragocena nagrada bode njemu uverjenje, da je prejel končno svoja
kazali »sinovi noči" s puškami in zahtevali od ple-menitnikov, da se udajo. — Na tale. način bode najmanj krvi prelite, mislil si je kralj noči; dobili bodo jetnike, izmej katerih jim bodo nekateri za poroštvo, kakor škof Pinacle, druge pa bodo zamenjali z irskimi jetniki.
A ta načrt jim je spodletel ob maščevani želji drugpga ogleduha, kateremu je Pinacle darovi življenje, da bi mu izdal kralja noči. A mož si je želel le prostosti, da bi se maščeval nad trinožniki. Zagledavši Pinacle-a, Plundra, katerega najemnik je nekdaj bil, — Pressmanna, ki je bil največji sovražnik Ircev — premagala ga je jeza. Z obema rokama prime velikanski kamen, zaluči ga na pot, ravno v trenotju, ko so bili oni pod njim ter zavpije: »Smrt Angležem!"
Kamen je zadel lorda iz Bantry iu zvrnil se, jp na tla. A Irec predrzno nadaljuje svoj napad) dasi so mu odgovarjali streli samokresov.
V	trenotju, ko ravno ruši od skalovja kamen, zadene ga krogla v čelo; mrtev se zvrne v sotesko; mrtvo njegovo truplo bi bilo skoro ubilo lorda Plundra. Škof poleg njega spozna v mrtvecu svojega ogleduha in v hipu spoznsi, kaka nevarnost jim preti. Požene torej konj^ in zavpije: „ Naprej gospoda! Tu nam gre za življenje!"
V	istem trenotju zabrlizga zveneč pisk in iz vsake votline vro oborožeuci na dan iu začn6 valiti kamenje v globino. Plemenitniki se sklonijo ua svojih konjih in bliskoma odjahajo. (Dalje sledi.)
prava, on bode pa zato še bolj ndan prestolu in državi in požrtvovalen do vseh druzih narodov v cesarstvu našem, koji se trudijo, da se stanje nedolžno obsojenega, v kakeršnem je istinito narod naš, da se to stanje — odpravi. Ne samo koristi pravičnosti in prava, temveč koristi države in vseh druzih narodov terjajo, da se nam dd in izkazuje pravica, in to se tudi mora zgoditi — o tem smo uverjeni — istotako, kakor je moralo biti prej ali slej vsprejeta in izdana postava, katero je sklenil državni zbor pcčetkom tega zasedanja o — nedolžnem obsojencu!
Politični pmriecl
V Ljubljani, 2. novembra. % oftranai *
Mladočehi. Glasilo Mladočehov se dan ua dan prizadeva, da bi opralo svoje prijatelje zaradi nevspehov v državnem zkoru. Ker pa drugače ue gre, je izuašlo, da bi Mladočehi že kaj dosegli, ko bi prišla kaka taka vlada, kakor je bila Potockega ali pa grofa Hohenwarta. Seveda pri ugodnejših pogojih bi pač marsikdo kaj dosegel, za to bi ne bilo treba baš Mladočehov. Dr. Rieger tudi ni imel opraviti z Hohenwartovo ali Potockega vlado, zakaj so ga pa Mladočehi tako napadali zaradi neuspehov. Ce so Mladočehi res možje, ne smeli bi pri volitvah obetati zlatih gradov. Saj so vendar vedeli, s kom da bodo imeli opraviti ua Dunaju. Iz teh izjav njlad o češkega glasila je pač jaspo, da Mladočehi niso posebno resni politiki, zato so pa neoprostljive agitacije nekaternikov za zvezo Slovencev z Mladočehi.
Slovenci in Plener. Mej drugim se izpod-tikajo naši napredniaki, da naši poslanci sedaj s Plenerjem vred podpirajo Taaffeja. Po njih teoriji bj Slovenci ue stpeli glasppati za noben predlog, ki prihaja od leve strani, bodi tudi dober. Slovenski radikalci se dosedaj niso dosledno držali tega pravila, vsaj njih glasila ne. Pa tudi neki naprednjaški vod|a je v važni zadevi se obračal do kranjskih nemškutarjev, da bi ga podpira|i. S kakim veseljem ]e o svojem času zabele-/ lo glasilo „Narodne Tiskarne" govo|r gospoda Dežurna ko je ravno radi-kalcem ugajal. Tudi včmo, ua ie nekoč prišel v deželni odbor s pomočjo nemških glasov mož, katerega so radikalci proslavljal za vzornega naprednjaka. Seveda le konservativni Slovenci so izdajice naroda, če ne gre po volji liberalne naše gospode.
Slovenci in Taaffe. Zadnji čas se je tudi fraza vrgla mej svet, da sedaj naši poslanci ničesa ne morejo doseči, ker ima Taaffe Pleuerja ;a podporo in naših poslancev več ne potrebuje. Kaj ta-cega bi ne bil nikdo napisal, kdor je pazno čital prestolni govor. Tam se paštevajp razne socijaJne reforme. Tega veudar ne bodete trdili, da vlada je le zaradi lepšega te stvari vsprejela v prestolni govoc. Ko pa pridejo ua vrsto predloge, ki bi bile v prid delavcem in obrtnikom, nakrat bodo kolovodje sedanie levice Taaffeju obrnili hrbet. Saj je v dovolj znano, koliko je vsa levičarska stranka nasprotovala zadnji obrtni noveli, ki je pač le polovičarska. Neoiški liberalci bodo torej takoj se postavili po robu Taaffeju, ko pridejo socijalna vprašanja na vrsto. Tedaj bodemo zopet mi Slovenci potrebni in lahko bodemo kaj dosegli tudi v narodnem oziru. Seveda to le tedaj, če se poprej Hohen-wartov klub ne razbije in tako Taaffe zgubi za-slombo. V tem slučaju bi prišel Plener na krmilo, ki bi nas res ue potreboval.
Slovenci in Mladočehi. Glasilo naših ra-dikalcev na vse sile deluje, da bi se mi Slovenci pridružili Mladočehom. V sobotni številki mej drugim pravi, da je ua strani Mladočehov mogočno pravo, na drugi strani pa le nepravne pretenzije. Mi nismo nikdar tako odločno pisali proti češkemu državnemu pravu, kakor je že »Narod" o svojem času, ko je šlo za to, da je udrihal po Staročehih. V letih razpora mej Mlado- in Staroslovenci je bil „Narod" vedno nasproti češkemu državnemu pravu. Pa ne le takrat, tudi zadnja leta je »Narod" večkrat naglašal, da tega prava posebno ne čisla. Pa seveda, naša napredna gospoda se vseh teh stvari več ne spominja. Kar pa se tiče besedic »mogočno pravo", o tem je sodba različna. Mi ne rečemo, da češko državno pravo ni utemeljeno, ali posebne mogočnosti ni kazalo, odkar imamo ustavo. Staročehi so v zvezi z zgodovinskim veleposestvom se opirali na to pravo, pa vendar neso ničesar dosegli. Ko bi bilo to pravo tako mogočno, vendar bi bili kaj dosegli. Pa še nekaj druzega je, česar ne smemo pozabiti. „Narodov" olaukar pravi, da so na drugi strani nepravne pretenzije. Vidi se, da ni dobro pomislil, kaj je zapisal. Mi nikakor ne odo-trujemo politike levičarjev, ali to jim le priznavamo, da so nam levičarji dali ustavo. To uslugo je levičarjem tudi že »Narod" očitno priznal. Glavno o roži e katero porabljajo levičarji proti češkemu državnemu pravu, je pa ustava. O ustavi da vendar ue bode »Narod" trdil, da ui nikako pravo. V sedanjih razmerah, dobro zapomnite, pa pravimo v sedanjih razmerah, je ustava močnejše pravo nego ČHško zgodovinsko pravo. Na ustavo se opira celo državno sodišče, ua češko zgodovinsko pravo pa ne.
j Po tem takem je očitno, da je ustava mogočnejša.
; Za nas Slovence je posebno važna, na njo se opi- I ramo v našem narodnem boju, ker nemarno nobenega jasnega zgodovinskega prava. Tega bi tudi gospoda pri „Narodu" ne smela pozabiti.
V manj * drtare.
Ifrbija- Finančni ipiijister Vuid odstopi. Ta miuisterska kriza je pa večjega pomena. Finančni minister je oanjreč spoznal, da se finančne stvari ne dado uravpati, če sje pe bodo huje izterjevali davki. Mnogp davkov je d* dolg«. Radikalna vlada jih pa ne up# izterj,«vatj z vso odločnostjo, ker jo prejšnje čase vedno obetala pomanjšanje davkov. Finančni miuister je pa baje opazil, da je mnogo neredov v poslovanju njegovega tovariša Tavšano-vica, in zatorej ne mara ž njim sedeti vkupe v ministerskem svetu. Regentstvo pa napenja vse sile, da bi obdržala še Vuiča, kajti boji se novih težav.
Bolgarija. Bolgarsko narodno sobranje se ima v tem zasedanju baviti z raznimi važnitpi vprašanji. Pred vsem je rešili pokojninski zakon za uradnike. Dosedaj v Bolgariji razven profesorjev uradniki nimajo pokojnine. Osnovati se mislijo, davkarije. Doslej so občine pobirale davke, ali to je bilo v škodo občinskim zadevam. Naloga sobranju bode tudi, zboljšati pravosodje ia pred vsem skleniti civilni pravdni red. Baš pravosodne razmere so v Bolgariji sedaj še zamotat)«. Sodi se nekaj pa I novih postavah, največ pa starih turških, ki pa neso prav primerne za kristijansko državo. V Sofiji pa sedaj zboruje tudi sveta sinoda in se posebno bavi z vprašanjem, kako bi se izboljgalo stanje duhovnikov.
Francija. Nasprotniki katoliške cerkve v Franciji ne mirujejo. Te dni je sklenil marselijski mestni zbor, da se odravijo usmiljene sestre iz bolnic iu nadomesti s posvetnimi strežnicami. S tem sklepom se bodn jako povekšali stroški, pa kaj to briga liberalce. Iz bolnic bodo pa hkratu odpravili tudi dušne pastirje.
Avstralija. Padlo je južno valeško ministerstvo, ki je posebno delovalo za osnovo »zjedinjenih avstralijskih držav". Proti ministerstvu so se zjedi-njtli radikalci in delavska stranka. Vlada je namreč jako strogo postopala pri strajkih in si je zaradi tega nakopala uevoljo delavcev. Nova vlada pa tudi ni prijazna delavcem in išče že opore mej liberalci, ki so nasprotniki delavskih zahtev. Za »zjedinjenje avstralijske države" se pa nova vlada najbrž ne bode poganjala, ker bode imela dovelj druzega dela,
Izvirni dopisi,
Iz Velikih Lašč, 29. oktobje. Jesen se že polagoma bliža svojemu koncu, toda dnevi so tako krasni tudi pri nas, da jih ljudje kar prehvaliti ne morejo. Pridno spravljajo zadnje pridelke s polja j domov in se preskrbujejo za dolgočasno zimo. Iz jabolk iq hrušk papr^y|jajo skoro pri vsaki hiši sladki »mošt", s katerim ti kaj radi postrežejo; a iz češpelj delajo tudi sladko slivovko.
»Hrvatarji" so se tudi od nas že odpeljali čez zimo v sosedno Hrvatsko, da si pndobč kakšnih novcev, ki si jih ta po zimi prislužiti ne morejo. Lepo je to in dobra, toda v drugem oziri^ |aqa ljudem preti nevarnost, ker tan^ ne morejo izvrševati svojih krščanskih dolžnoetij.
Tako se zgodi, da pridejo qazaj, silno revni na
1 duši.
A ne samo na Hrvatsko, tqdi na Dunaj gredo odtod ljudje. Nekateri tam peko kostanj, drugi s pomeraučami kupčujejo, kakor naši Kočevarji.
Dolgo časa že imamo med seboj zemljemerce, ki pridno hodijo merit »železno cesto. Bog dal, da bi jo prav izmerili v občni blagor, a ne posameznih mogotcev,, kakor se je to zgodilo pri kamuiški že-j leznici.
Žal, da nimamo mnogo upanja in se obeta spolniti pregovor: „Wo viele Taubeu sind, da flie-geu noch andere hinzu". čim več ima kdo, tem več mu hote dati.
Pri Vas menda (kakor hoče vedeti veleučeni »Slov. Narod"), »veje zdaj poprej neznana sapa, katere puh je kvaren naši narodnosti." Pazite torej, da ta sapa ne okuži milega nam naroda. Saj veste izvestno, kako se neka »gospoda" boji tega puha, iu kako Vam je skrbna, da bi mladina ne prišla v jezuitska roke, ker se nekateri pošiljajo v Rim, da se ondi „izvežbajo", kakor pravi »Narod". Kaj bo, če pojde tako dalje?
Jokajoč vzdihuje Vaš kolega, da, »žalosten in resničen prizor je, da je pravih dušnih pastirjev vedno manj", menda zato, ker nočejo pri »Naro-dovcih" iskati svoje vere. In vendar se baje le z njihovimi »nazori strinja pravo katoličanstvo (ovbe!) in prava vera, ki je vera ljube&ui in prostega prepričanja", pa torej ue puste, da bi se »zo-' pet vrnili tisti časi, ko so vernike gonili žandarji k
spovedi in drugim sv. opravilom. (Kosmata kapa!) Merilo „pravega katoličanstva" (ojemenesta!) treba baje iskati v »Narodni tiskarni", ne pa pri teh fa-natizovamh apostolih in pri teh novinc:h", ki delajo iu pišejo in rujejo in kričš — „ad captandam beuevolentiam episoopis" (le|te, lejtel).
Ni dolgo, kar nas je ostavil g. učitelj in odrinil na svojo novo službo. Jokali nismo za njim, kar je le preveč svetil s svojo „napredno" lučjo in svojim strašno lepim zgledom. Vendar »de mortuis (se. quoad nos) nil nisi beue!" Kdaj in koga dobimo zdaj, ni mi znano. Pravijo, da iz Dobrepolja, a upajmo, da nam ž njim prizanesejo. Da bi le zopet ne prišla kakova »zgaga", da rabim »Narodov" izraz, s katerim se v svojej velevisoki omiki in učenosti poui-žuje do »mladih, razposajenih kapelanov."
Še nekaj! Narodno - napreduj duh ali puh se je razširil tudi do nas in prav kakor »Narod"*piše povodom Boulanger-jeva samomora, češ, da o samomoru so različna mnenja, slišati je bilo tudi tu v neki družbi, kako prijetna čustva navdajajo človeka v trenotku, ko se umori. »Knjiaa modrosti," skrij se pred tem morjem — učeuosti! Ne smete misliti ne, da smo tu sami »nazadnjaki!" Tudi mi imamo »naprednjake" zastopnike, ki se boje cerkve kot sam peklenšček križa, ker je baje prvi pogoj, ignorirati Boga iu njegovo ustanovo, sv. cerkev, če kdo hoče, da je kaj »narodno - naprednega" duha v njem. O »sveti vpori prostega prepričanja I" »Goriški prorok," pojdi se solit s svojo absolutno dogmatiko 1 O »sveti vzori vere ljubezni !"
Dnevne novice.
V Ljubljani, 2. novembra.
(Presvetli cesar) je za jrazširjenje šole v Bučah pri Brežicah podaril 200 gld.
(Osebne vesti.) Tržaškemu domoljubu g. Matiji Živicu je črnogorski knez podelil Danilov red IV. vrste. — Gosp. Josip Jam še k je imenovan voditeljem c. kr. glavnega carinskega urada v Pontablji. — Gosp. dr. Adolf M a rti ne k se je kot advokat nastanil v Ptuju. — Pravni praktikant gosp. Josip Ž m a v e c je imenovan avskultantom za Štajersko.
(Umrl je) v Pulju naš rojak preč. gosp. Jurij Račič, župnik in suprijor pri c. in kr. moTnarici ter inful. opat M. B. na Lakromi, zadet od kapi. B. I. P. — Dne 28. oktobra zvičer je umrl po dolgi in mučni bolezni č. g. Alojzij Carli, fupnik pri sv. Luciji na Goriškem, v 45. Jetu življenja. N. v m. p. 1
(Mil. gosp. Jan. Vertin), škof v Marketu, vrnil 89 je iz Rima. Ob'skal je tudi svoje rojake na Dolenjskem in bival preteklo soboto v Ljubljani kot gčist našega prevzv. gosp. knezoškofa. Včeraj opoldne odpeljal se je skozi Gorenjsko in Tiroisko nazaj Hfoti Sevejni Amefilfi.
(Katoliškepu tiskovnemu društvu) podaril ja prečast. gosp. kanonik in državni poslanec Karol Klun za ustanovitev nove tiskarne sto goldinarjev. Bog plačaj 1
(Smrt na železniškem tirn.) Včeraj popoldne pal je blizu Hrastnika sprevodnik J. Jerančič iz Ljubljane med vožujo na želzuiški tir in bil povožen črez trebuh. Jerančič je obležal na mestu mrtev. Nesrečnik je bil oženjen in oče sedmerih otrok.
(Mrtvega) so našli dne 30. okt. v gozdu pri Tacnu 44 let starega cerkovnika a Šmarne Gore Andreja Štruklja. Kot vzrok smrti konstatujejo možganski mrtvoud.
(Obravnava proti odboru »Celjskega Sokola". Pod tem naslovom smo prejeli poročilo o zanimivi obravnavi pred celjskim sodiščem v soboto ob 7*5. : uri popoldne, torej mnogo prepozno 'za sobotni list. I Toliko v pojasnilo g. celjskemu dopisniku, ki lahko ] sam ugane, kje je uzrok.
(Slovensko delavsko pevsko društvo »Slavec") i naznanja svojim članom in prijateljem, da priredi v ! nedeljo dne 8. t. m. v gostilni pri Virantu svoj ! prvi pevski večer v letošnji zimski dobi. Program i pozneje.
(Družbe sv. Cirila iu Metoda) najmlajša podruž-
inica se bode stalno osnovala 8. novembra t. 1. v Laškem Trgu na Štajarskem. — C. g. Martin Med-' ved, začasni njen tajuik, piše o velikem zanimanju, 1 ki je vzbuia ta naša podružnica v okraji, kjer dose^ daj nismo imeli še nobene, ter končuje svoje veselo poročilo z besedami: »Vse upanje je, da se bode ' naša podružuica razvila v mogočno vejo družbe sv. Cirila in Metoda." — Naj bi se razkošatila Laška
naša podružnica tako, da bi v njeni senci tam bivajoči Slovenci dobivali v obilni meri vseh blagrov, za koje deluje naša družba! To željo goji svoji novi podružnici.
Vodstvo družbe sv. Cirila iu Metoda.
(Vreme.) Od mnogih stranij se poroča o hudi in mrzli burji. Iz Podgraj pri Ilir. Bistrici se nam poroča, da je minoli petek burja ondi strašno divjala, lomila drevje in zeluate glave po njivah, luščila omet od zidov, razkrivala strehe itd. V tržaški okolici je zvračala celo vozove, v mestu je zlomila drog električne svetilke, ua morju preobrnila ladijo, po ulicah pa ljudi metala ob tla. Včeraj je tudi po Ljubljani in okolici ualetaval prvi sueg. Danes je zopet lep dan.
(Vabilo.) Podružnica sv. Cirila in Metoda za višnjegorsko-zatiški okraj ima due 8. novembra t. 1. (zahvalno uedeiio) ob 5. uri popoldne v gostilni gospe Marije Graul v Višnji gori svoje redno letno zborovanje. Red zborovanja: 1. Nagovor prvomest-nikov. 2. Poročilo tajnikovo in blagajnikovo. 3. Volitev načelništva in podružničnega zastopnika za veliko skupščino. 4. Nasveti. — Poštena in dobra stvar zahteva, da pristopi društvu še mnogo novih udov.
in mrtvih 2000 oseb. V mestu Gifu je bilo razrušenih 5000 hiš in mrtvih 5000 oseb.
2r Piccoli-jeva tinktura za želodec ^
Tržne cene v Ljubljani
dne 31. oktobra.
ivuuii | u i a uiimuia la
je mehko, toda ob enem uplivno, delovanje pre-bavnili organov vrejajoče sredstvo, ki krepi želodec, kakor tudi pospešuje telesno odpretje. — f!a"a
Celje, 2. novembra. Prva ženska podružnica „Družbe sv. Cirila in Metoda" v
v	'
St. Jurju je postavno osnovana. V nedeljo dne 8. novembra ob šestih zvečer glavni ' shod. V prid družbi bode koncert šentjurskih dam, šmarskih in celjskih pevcev. Živele šentjurske gospe in gospice!
Dunaj, 2. novembra. Zjutranji buletin o nadvojvodinji Margareti: Noe precej mirna, spanje zadostno, toplina 38, utrip 100. Cesar je zjutraj osebno vprašal.
Brno, 2. novembra. Sinoči sta trčila dva lokalna vlaka, ki sta vozila k osrednjemu pokopališču. Jedna ženska težko, več oseb lahko ranjenih. Kriv je strojevodja vlaka, ki je peljal k pokopališču. Vozovi so deloma razrušeni.
i
Sofija, 1. novembra. Zaradi velikih žametov moral se je vzhodni ekspresni vlak vrniti.
Peterburg, 1. novembra. Ukaz prepoveduje izvoz žita, izvzemši pšenico.
London, 1. novembra. Poroča se, da je v pokrajini Nagoyi razrušenih 18.000 hiš
številka 11 izšel je s sledečo vsebino: 1. Blaž Potočuik. 2. Izdajnik. 3. V jeseni. 4. Na samovcu. 5. Podobice iz naroda. 6. Junak sedaujega časa. 7. Nada. 8 Nekoliko praških spominov. 9. Porabne misli o slovenščini v govoru in pismu. 10. Iz popotnega dnevnika. 11. O. slovenskih gimnazijah iu njih letošnji izvestijb. 12. Slovstvo: a) Slovensko, b) Češko. 13. Raznoterosti. — Slike: 1. Blaž Potočnik. 2. Romarska cerkev ua Trsatu. 3. „Nada." 4. S hrvaške razstave v Zagrebu: Dalmatinski paviljon. 5. S hrv. razstave v Zagrebu: Paviljon šumarskega društva.
S n i c i.
30. oktobra.
Pri Maliču: Grasmiick, tovarnar; Steinbock, kapelnik; Sigi, Morlinger, Weinholz, gledališki igralci; Maschik inProbst, podobarja; Carmenic, Mebusch, Bettheiin, Burkhardt, Zimer, trgovci; Ronzoni, potovalec, z Dunaja. — Višnikar, zasebniea, in Arko, graščakova soproga, z Ribnice. — Hoiker iz Soteske.
—	Pamer, uradnik, iz Trsta, — Faidiga iz Sodražice. — Jaklič iz Kočevja.
Pri Južnem, kolodvoru: Schrey, potovalec, z Dunaja. — Sowan, usnjarski mojster, od Sv. Roka. — Veit, trgovec, iz Pasave.
Ulttrll kki> :
29.	oktobra. Antonija Zoreč, delavčeva žena, 33 let, Ulice na Grad 4, jetika.
30.	oktobra. Ivana Prime, ključarjeva hči, 9 mes. Hrenove ulice 16, hydro. caphalus acutus. — Jožef Pavšek, delavčev sin, 6 let, Streliške ulice 11, sušiea trebušne mrene.
—	Eleonora Perše. gostija, 62 let, Poljanski nasip lo. srčni kap. — Amalija Šindler, delavka, 19 let, Razpotne ulice 4, jetika.
Trem»itko »poročilo.
C A C	Ca«	Stan)«		Vetsr	Vreme	S >-a _
opazovanja		zntktmora ▼ rare	toplvner* fo Celzija			■S« s * S
31	7. u zjut. 2. u. po]3. 9. u. zvee.	74H6 742 1 742-9	2-4 -2 2	zrn. vzh. n	Qjasno n	o-oo
1	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zvee.	741 1 739-6 742.8	—32 26 -0 2	sl. vzh. n n	oblačno	000
srednja temperatura obeh dni ■
8 5° 7.5° pod normalom.
-1-0°, in —0-2°, oziroma za
Ona SXt j
	gl.	kr.		KI.	K-r.
Pšenica, hktl. . . .	8	77	Špeh povojen, kgr. . Surovo maslo.	_	64
Rež, .....	6	80		_	70
Ječmen, „ ...	4	56	Jajce, jedno „	—	0
Oves, „ ...	3	9	Mleko, liter ....	—	8
Ajda. „ . .	5	36	Goveje meso. kgr. .	—	62
Proso, „	4	71	Telečje „ ., .	—	68
Koruza, „ ...	5	30	Svinjsko	—	54,
Krompir, „ ...	2	32	Koštrunovo „ „	—	40'
Leča,	10	—		_	40!
Grah,	10	_	Golob .....	—	16
Fižol, „ .	9	—	Seno. 100 kar. . .	1	87
Maslo. kt;r. .	—	84	Slama, „ „	1	78
Mast,	—	66	Drva trda, 4 Q mtr.	7	60
Špeh svež. „	—	54	„ mehka. „	5	-
Oznanilo.
Počeščujem se, dati s tem slavnemu občinsUu na znanje, da je baš donatisnen vezek (9 tiskanih pol) pod naslovom:
m i j o,
zbirka humorlstičnih In resnih balad, romanc pa junaških pesnij, zložil Fran Andrejevi6 Zakrajskl, natisnil A. M. Obizzi.
Dočim priporočam se kot založnik teh novih in zanimivih umotvorov, pristavljam dvorljivo, da se v kratkem pri meni izpostavijo na prodaj
V Gorici, dne 27. oktobra 1891.
(1449) 1
Anton Jeretič,
založnik in trgovec.
Ravnokar je izšla v novi kaj Učni izdaji molitvena knjižica z naslovom:
m
Stezica v nebesa.
Bukvice pridnim otrokom mesto podobic.
Radi primerne vsebine za otroke res kaj prikladna knjižica velja pol trdo vezana samo 10 kr. komad. Dobiva se v
Katoliški Bukvami v Ljubljani.
Vodno zdravišče v Kamniku
po
Kneippovem n
odprto za zimo.
Naročila za stanovanja se sprejemajo pri oskrb-ništvu toplic.	(1427) 3-3)
naravne velikosti za pokopališče (istega se na željo pozlati ali naturno pobarva)
MT20 goldiiiarjev cene je-**
kakor so se take velikosti preje prodajali.
Prevzel sem v tukajšnji tovarni tudi druzih litih železnih izdelkov, katere po znižani ceni prodajam.
Anton Kline.
(1450) 3-1	Dvor pri Žužemberku.
:xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx:
1 > u n a j 8 k a l> o r z a .
Dne 2. novembra.
Papirna renta 5%, lo% davka . . . Srebrna renta 5%, 16% davka . . . Zlata renta 4%, davka prosta .... Papirna renta 5%, deivka prosta . . . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. .
Kred tne akcije, 160 gld.......
London, 10 funtov stri.......
Napoleondor (20 fr.).......
Cesarski cekini .........
Nemških mark 100....... .
91 gld.
91	,. 108
101	„
1008	„ 275
117	„
9	„
O	n
57	„
65 kr.
50 „ 35 „ 55 „
75 " 70 „ Si1 It. 59 „ 7 2j „
Dne 31. oktobra.
Ogerska zlata renta 4<&.......103	gld.	70	kr.
Ogerska papirna renta 0%......100	„	80	„
4% državne srečke 1. 1854.. 250 gld. . .	134	„	50	„
5% dtžavne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .	145	.	75	„
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....181	„	50	„
Zastavna pisma avstr. osr. zera. kred. banke 4%	96	„	25	„
Zastavna pisma „ „ „ „ „ 4'/, >	100	„	20	„
Kreditne srečke, 100 gld.......184	„	25	„
St. Genois srečke, 40 gld.......61	„	—	„
Ljubljanske srečke, 20 gld..............20	gld.
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	16	„
Rudolfote srečke, 10 gld.......19	„
Salinove srečke, 40 gld........59	„
VVindisehgraezove srečke, 20 gld..........48	.
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	148	„
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2805	„
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. ...	88	„
Papirni rubelj . . ...............1	„
Laških lir 100 ....................45	„
50 kr. 80 „ 50 „
50
75 22 50
imenjarnična delniška
Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize.
Razna naročilu izvrše se najtoSneje. "•B
Za nalaganje glavnic priporočamo : 4% gališke proplnacljske zadolžnloe. 4'/j % zastavna pisma peštanske ogerske komer-
oijonalne banke. 4komunalne obveznice ogerske hipotečne banke z 10% premijo.
Na te papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podružnice njene.
S®®®5®® go I tlina j j e v
se dobi z jedno
promesa zoailji&ko—kreditnih srečk
it l'/4 trltl. in no lil-, kolek. Žrebanje že 5. novembra!