PRIMORSKI DNEVNIK
- Cena 90 lir
Leto XXVII. Št. 280 (8068)
TRST, torek, 30. novembra 1971
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «L>oDerdoo» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni «Slovemija» v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v «»gii*nj«ni Evropi.
Okoli 300.000 antifašistov na Trgu del Popolo
V Rimu velika demonstracija proti fašizmu,za demokracijo
Trije sprevodi demonstrantov so šli skozi Rim - V odposlanstvu Furlanije-Julijske krajine veliko Slovencev s svojimi transparenti - Dve tretjini udeležencev shoda je bilo mladine - Slovenske partizanske pesmi po rimskih ulicah
V PRISOTNOSTI PREDSTAVNIKOV OBLASTI, BORČEVSKIH ORGANIZACIJ IN MNOŽICE
NA OPČINAH ODKRIT SPOMENIK PADLIM BORCEM NARODNOOSVOBOBILNE VOJNE
Spomin padlih so z govori počastili Eugenio Laurenti, Dušan Furlan in Arturo Calabria za ANPI, pokrajinski odbornik Volk, podžupan Lonza, domači župnik g. Žerjal, domačina Vid Vremec in Andrej Renar. Med številnimi venci tudi venec gen. konzulata SFRJ v Trstu. Sodelovali so godba s Proseka, zbora z Opčin in s Proseka -
Kontovela ter člani SG
.	(Od naših posebnih dopisnikov)
29. — Mogočna protifašistična manifestacija
....i tr. — mogočna pronrasisru
ta«/*5*8 ',alijansko prestolnico in tako "Slopov
je včeraj zaključila krog množičnih po vse)	Pro*i porajajočim se pojavom fašizma v
in ji" ‘n prikiti obliki, poskusom nasilnega zatiranja delavskih .“Gentskih bojev, poskusom desničarskega preobrata v državi. ri človeške reke
^•:,OV6Ske reke so se z*‘*e 1,0
Jnuj.“licah in spremenile vsak-
p|,J,| v'dez .večnega mesta«. Preti,. 8 _So i|h rdeče delavske zait,.?' tisoči in tisoči mladih, na-li*oči "I*1 ab zaskrbljenih obrazov, uj 'n tisoči delavcev, kmetov, in	‘n izobražencev, tisoči
«i	bivših partizanov z ruta-
vratu, bivših deportiran-
i»n, nT ZaPornikov, upokojencev in •Hlad: v 8 ,’on so manifestaciji dali
iJj.U^e' Pripadnik najnovej-Cev ,P°kolenja dijakov, srednješol-objsj,. študentov, ki so fašizem ia 0l11 Pod udarci policijskih palic ijJ!8 treskih solzilnih bomb pred Ulj*®^plami, z njimi pa so bili oelavci iz zasedenih tovarn,
ki so fašizem spoznali ob stroju, v nečloveških delovnih odnosih, dolgotrajnih stavkah proti trmastim gospodarjem in represiji, ki je zanje pomenila maščevanje fašističnih struktur države za vsak prehojeni korak naprej.
Koliko nas je bilo? Težko je o-ceniti, koliko glav je štelo človeško morje, kd je do zadnjega roba napolnilo prostrano Piazza del Popolo, v rimskem centru, vse bližnje ulice in oddaljene trge, tja do Kolo-seja, kjer se sprevod še ni premaknil, medtem ko so na pet kilometrov oddaljenem trgu že nastopili prvi govorniki. Mislimo, da nas je bilo 250 — 300 tisoč. Podobne ocene so
«Po vsaki žetvi Kova žetev pride»
h
®vžetki iz govorov rimskega župana Daride, senatorja Caleffija, d|Qca Ippolita, sindikalista Macaria, partizana posl. Boldrinija
?tvi ;
na veličastnem antifaši- od policijskih nastopov v FIAT tja “■' zborovanju spregovoril de- do represije pred šolami in finansiranja škvader. Da — pravimo antifašističnim zakonom, razpustu fašističnih organizacij, korenitim političnim spremembam, za katere jamčijo sile, ki so se zbrale v Rimu. Volitve predsednika republike so priložnost, ko se lahko antifašizem izkaže.
Potrebna na je najširša enotnost, da se uresniči nova .ustavna zave za» političnih sil, sindikatov in mladine. Ta večina, ki predstavlja vse italijansko prebivalstvo, lahko spremeni strukture države, oživi v novih oblikah demokracijo, dokončno porazi reakcijo in njene gospodarske vire. .Kajti tu, v srcu Rima, utripajo z nami srca padlih, katerim smo mi dolžni veliko. Svoj dolg bomo izpolnili*, je zaključil Boldrini, «ker je italijanska republika naša*.
MOSKVA, 29. — V nadaljevanju svojega obiska v Moskvi se je za-hodnonemški zunanji minister toalter Scheel sestal danes s predsednikom vlade Kosiginom, pozneje pa se z generalnim sekretarjem KP SZ Brez-njevom.
id-^ki župan mesta Rim -ilfc skliceval se je na antifaši-*tlo , edicijo mesta, ki je doži-'d apaT?acle pri Porta san Paolo •kij Xcatlnsko strelišče. Množica je 1 d aaa ne8°d°vala- kajt rnihče ^u^kemu županu odpustil sre-S^A^antejem pQ zmagi MSI
en aplavz je sprejel sivo-
senatorja Piera Caleffija, a in predsednika združenja Jancev ANED.
**», j*1ZetrJ ni aktualen, ne motite J? So ,ZaŠel Caieffi, .kajti aktual-\ta r5 >deje antifašizma, odpor-** iirP'a., “stave, aktualen je boj ustave in socialnih
Nte o tem Caieffi ni imel r1 n« P°vol.i mu je bilo pogte-N (noinnožico> kjer je dve tret-o. <^vesto tisoč) bilo mladih i dani. ie Cervi se ni motil, ko t pi-u ' vsaki žetvi nova že-•N iii Vi mladina ste naša i ■"	’.n dokaz, da sp. odsot-
.. tjk d^etti.soti padlih in umrlih
V veščih _ tudi danes z na.
% r^va žrtev ni bila zaman.* rSist • u »Naj živi delavska e-^St, je stopil na oder tajnik Vlacario, lci je najprej Jlejv! • kako je delavski razred protifašističnega boja, danes. Obsodil je .pravi Ste ki se poraja v gospo-v*vruo»' glh- mod policijo in pti ."J, aparati in povezal boj ‘a“u'-mu z bojem za radi-JbI ‘porme. Boj antifašistov, je ISo i9°ra združiti južno in šepa .*®lijo. Potrebna je reforma fjilt v j informacije, spremeniti *Swah • Predvsem pa .je treba ptb* celotni ustroj italijanska raptjf .Por»k za te spremembe post	enotnost, prva pri-
ptlhlii, Pa izvolitev predsednika >%	mora	biti izraz do-
J><1 ^fašističnih sil.
^ v imenu mladinskih Pka spregovoril tajnik mla-jčfa i/^dblikanske zveze Ippoli-Pi je beseda — od ganje-
, j. zSstala v grlu. Rekel je,
....................
Nadina
da se do konca dotol-
z delavci v boju
raMT-t kateremu je treba «-
Am' ^orenlke-
.J« spregovoril komunist, ANPI Arrigo Boldrini, ijiflbpipki komandant «Bulow».
IS w •^e’ da itaiijaHska repu-W «iw , nc sme biti nevtral-P ,*W>Ub 'ka ie antifašistična*, Ap, Ustava. Branili smn to
5SJ. eta Pn>d
>n zarotam, i«um s«
H lamo nasilju fašizma svoj,
Branili smo jo reakcionarnim danes pa zo-
-■» ‘«mo tiosilju fašizma s a tudi svo.je «da». Ne —
tkšizmu, v vseh obljkah,
dali tudi uredniki «Gioma», .Stam pe*, cAvanti!*, «Unita», .Paese sera*, RTV in drugih listov. Le najbolj zagrizeni listi italijanske reakcije se niso sramoval; lagati in zapisali, da je udeležencev shoda bilo •sesamo* 70 ali 90 tisoč.
Za nas je še posebej pomembna udeležba tržaških in goriških Slovencev. Naravno je, da smo bili tam, ker se zavedamo, kako tesno je povezana naša usoda z bojem proti fašizmu in reakciji, nekoč in danes. S svojimi transparenti v slovenščini in italijanščini smo bili skupaj s furlanskimi partizani, tržaškimi delavci in dijaki. Po rimskih ulicah in trgih je odjeknila naša borbena pesem iz sto grl. V nedeljo so se Rimljani neučili be sed: «Na juriš, na juriš, na juriš...*
S to pesmijo smo prikorakali na trg, kjer je bilo zborovanje. Spremljali so nas ploskanje in pesti, dvignjene v antifašistični pozdrav.
V Rimu so se združili v tem duhu antifašisti vseh političnih smeri: komunisti, socialisti, katoličani in laični demokrati. Na čelu sprevoda, enega izmed treh kolon, ki so prispele od športne palače, od Koio-seja in od železniške postaje, smo opazili najvidnejše predstavnike protifašistične fronte: Berlinguerja, Ingraa, Amendolo (KPI), Vecchiet-tija (PSIUP), Nennija (PSI), Gallo-nija in Darido (KD), Lamo (CGIL).
Na čelu večstoglavega odporništva Furlanije - Julijske krajine pa so šli, za zastavami svojih strank, predstavniki ANPI, PSI in KPI, z njimi pa zastopniki Slovenske skupnosti in Slovenske levice, množičnih slovenskih organizacij SKGZ, SPZ, odposlanstva tržaških demokratičnih občinskih uprav, pokrajine in dežele pa so že bile ob odru.
Pred gručo antifašistov iz Trsta, Gorice in Vidma so šli transparenti. V slovenščini in italijanščini transparenta tržaškega protifašističnega odbora, nato geslo «Ne narodnostni mržnji*, ki so ga nosili tržaški prosvetni delavci ter tabla z napisom »Ne šovinizmu in ireden-tizmu*, ki so ga nosili vseučilišč-niki: Slovenec in dekle s Sardinije. Zadaj pa transparent sindikata slovenskih šolnikov.
Na Trg del Popolo smo prikorakali pod nalivom, okoli 12.30. Še in še so prihajali demonstranti na trg, ko se je zborovanje začelo. Na veliki oder z rdečim in državnimi barvami obrobljenim zaslonom so stopili govorniki in predstavniki antifašističnih strank in krajevnih uprav. Pod odrom pa so bili prapori tisočerih občinskih, pokrajinskih in deželnih uprav.
Antifašisti iz vse Italije (prišli so z vlaki in 550 avtobusi) so napolnili ves trg. toda še in še so se množice zgrinjale nanj in v stranske ulice. Mogočno ploskanje je pozdravilo kolono demokristjanskih mladincev z belimi zastavami in transparentom: «V boju proti fašizmu smo tudi mi», za njimi pa tovornjaki zasedene tovarne «Coca cola*, katere delavci so se pridružili shodu.
Redarji, aktivisti antifašističnih strank, so urejali premikanje gruč.
Sploh ni bilo incidentov, kar pa je tudi razumljivo. Policije pa ni bilo na spregled, razen redkih karabinjerjev.
Nad vsemi pa je bil napis: «Z enotnostjo antifašističnih sil zmaga republike!*.
STOJAN SPETIČ
IVAN FISCHER	Spomenik padlim borcem v narodnoosvobodilni vojni na Opčinah takoj po slovesnem odkritja
.......................................................................................................
VASUIELL JE VELJAL ZA GLAVNEGA POBUDNIKA PROTIPAlEgTINSKE REPRESIJE
V
Štirje Pahstmi umorili v Kairu predsedniku jordanske vlade Tella
Kralj Husein že imenoval naslednika - Reakcije na Bližnjem vzhodu
KAIRO, 29. — Palestinci so krvavo obračunali z enim izmed svojih najhujših sovražnikov, z jordan skim ministrskim predsednikom Vasfijem Tellom, protagonistom »črnega septembra* 1970 in hude represije, ki je skoraj povsem strla palestinsko gibanje v Jordaniji. Štirje Palestinci so umorili predsednika včeraj okrog poldne v kairskem hotelu »Sheraton*. kjer je Tell prisostvoval zasedanju zunanjih in obrambnih ministrov arabskih držav.
Gverilci so člani organizacije »črni september*, ki šteje kakih petsto članov in katere glavni namen je maščevanje zaradi pokola, ki ga je Husein uprizoril od lanskega septembra pa do pomladi letos proti palestinskim organizacijam in gverilcem. Tella so pričakali pred hotelom ter takoj začeli streljati s samokresi proti njemu, Predsednik se je zgrudil v mlaki krvi, njegove osebne straže pa so stekle a atentatorji in jih kmalu zajele. Krivci so s ponosom priznali krivdo za uboj. Sodilo jim bo posebno egiptovsko sodišče, Alžirija
Množica na vsedržavnem antifašističnem shodu na Trgu del Popolo v Rimu
(Foto 1. Fischer)
pa je dala na razpolago tri najboljše odvetnike za obrambo Palestince!'.
Kralj Husein je medtem že imenoval novega predsednika vlade, do-
Nixon pojde na Kitajsko 21. februarja
VVASHINGTON, 29. — Ameriški predsednik Nixon bo začel obisk na Kitajskem 21. februarja prihodnjega leta. U-radno sporočilo je danes objavila Bela hiša.
sedanjega ministra za finance Ahmeda Lavzija. Th se je udeležil današnjega pogreba Vasfija Tella, ki je bil v Amanu v slovesni obliki, nato pa odpotoval v Kairo na zasedanje obrambnih ministrov, saj .je kot njegov umorjeni predhodnik poleg predsedstva spre jel tudi funkcijo obrambnega ministra.
Politični opazovalci se sedaj sprašujejo, kakšne posledice bo Tellov umor imel na razplet bližnje vzhodne krize in predvsem na notranji položaj v Jordaniji ter na odnose med to državo in ostalimi arabskimi državami. Egiptovska vlada je izrekla obžalovanje zaradi umora, vendar so mnogi v Egiptu neprikrito izrekli zadovoljstvo, da je bil ubit glavni zatiralec palestinskega odporništva. Med Palestinci pa je prišlo do pravih manifestacij radosti zaradi umora. Najbolj vplivna palestinska organizacija »Al Fatah* je po glasniku pojasnila, da ni v nobeni zvezi z atentatom, da pa je to logičen konec za človeka, ki si je umazal roke s palestinsko krvjo V Izraelu skušajo seveda izkoristi ti umor ter namigujejo, da bi atentatorji ne mogli izvesti akcije brez tihe podpore egiptovskih varnostnih organov. Kaže pa, da vsaj za sedaj ne bo prišlo do vidnih zaplet-Ijajev v odnosih med Egiptom in Jordanijo.
Tell je ie drugi jordanski ministrski predsednik, ki je bil žrtev atentata. Leta 1955 je bil namreč umorjen v atentatu Haza Al Majali.
Čestitke Titu ob dnevu republike
ke prejel mnoge čestitke od številnih vaditeljev držav, vlad in partij. Med drugimi so mu čestitali prvi tajnik CK KP Sovjetske zveze Brež-njev, predsednik prezidiuma vrhovnega sovjeta Podgomi, podpredsednik Ljudske republike Kitajske Tung Pi Vu in predsednik vlade Čuen-laj, predsednik francoske republike Pcmpddou. prvi tajnik CK KP Bolgarije Živkov in predsednik prezidiuma Ljudske republike Albanije. Tudi zvezni tajnik za zunanje zadeve Mirko Tepavac je ob dnevu republike prejel številne čestitke.
VARŠAVA, 29. - Po vesteh iz poljskega glavnega mesta se bodo jutri sestali v Varšavi zunanji ministri držav članic varšavskega pakta. Sestanek, ki bo predvidoma trajal dva dni, bo posvečen vprašanju sklicanja evropske konference o varnosti in sodelovanju.
Opčine, Bani, Ferlugi in Piščanci so se v nedeljo popoldne oddolžili spominu svojih padlih v NOB z odkritjem spomenika, v katerega so vklesana imena 54 padlih domačinov v boju za svobodo, in pomenljive besede našega velika pesnika-vidca Srečka Kosovela:
Smrt je legla na moje srce.
Mislila je, da se bom strl.
Ali duh, Kijev meni do zadnjega dne, bo klical: jez se bom upri!
Težko bi za tako obeležje, ki naj bo za preteklost pa tudi za današnji čas, našli primernejše besede ob teh, ki so v obeh jezikih, slovenskem in italijanskem, dane v pogled in razmišljanje vsakomur in katerim je sama slovesnost dala tudi zgovorno potrdilo, da je še v nas, starejših in mladih, duh, ki bo do zadnjega dne klical k uporu proti krivicam in zločinskim nakanam.
V vremenu, ki je spominjalo na jesensko zimske dneve neskončnih pohodov partizanskih kolon, ko je jekleni dež šibal v prezeble obraze borcev, se je od Prosvetnega doma podala na kraj odkritja spomenika kolona z venci, svojci padlih, mladimi športniki, vaščani in meščani. Pred še zastrtim spomenikom se je zlila z že zbranimi udeleženci svečanosti in strnila-- v tiho, v spominu zbrano množico nad tisoč ljudi.
Žrtvam antifašističnega in narodnoosvobodilnega boja na Opčinah so se prišli poklonit uradni predstavniki oblasti: pokrajine in občine, člani deželnega sveta, slovenski poslanec v rimskem parlamentu, generalni konzul SFRJ v Trstu,
OBJAVUENO URADNO SPOROČILO
9. decembra volitve predsednika republike
RIM, 29. — V palači Montecito-1 pogajanja med strankami, ki se skli-
BEOGRAD, 29. — Predsednik republike Tito je ob dnevu republi-
rio in palači Madama je bilo danes izobešeno sporočilo poslancem in senatorjem, da sta poslanska zbornica in senat sklicani na skupno sejo, na kateri bodo navzoči tudi deželni delegati, za četrtek, 9. decembra ob 10.30. Na dnevnem redu so volitve predsednika republike.
Sporočilo o sklicanju skupne seje poslanske zbornice in senata z udeležbo deželnih delegatov za izvolitev predsednika republike, ki bo 9. t.m., je bilo objavljeno danes tudi v Uradnem listo. Sporočilo je podpisal predsednik poslanske zbornice Pertini.
V palači Montecitorio, kjer je sedež poslanske zbornice, mrzlično pripravljajo in urejajo veliko sejno dvorano, da bo lahko sprejela več kot tisoč »velikih volivcev*, ki se bodo sestali na skupni seji 9. decembra, da izvolijo novega predsedrilka republike. Skupno sejo poslanske zbornice in senata z udeležbo deželnih delegatov bo vodil predsednik poslanske zbornice Pertini. Ob njegovi strani pa bo sedel predsednik senata Fanfani.
Medtem pa so v teku pogovori za
c ujejo na ustavo. Predsednik poslanske socialdemokratske skupme Orlandi je danes v pogovoru s časnikarji na Montecitoriu izjavil, da se bodo v prihodnjih dneh začeli stiki med raznimi strankami, da proučijo vprašanje izvolitve predsednica republike. Prvi sestanek bo med predstavniki PSDI in PSI. To je potrdil tudi načelnik socialistične poslanske skupine Bertoldi, ki je dejal, da se bodo sestali s socialdemokrati v četrtek.
100 let italijanskega parlamenta v Rimu
RIM, 29. — V poslanski zbornici so danes proslavili 100-letnico prve seje italijanskega parlamenta v Rimu. O tem važnem zgodovinskem dogodku sta govorila predsednik poslanske zbornice Pertini in predsednik vlade Colombo.
Podobna slovesnost je bila tudi v senatu.
(Foto M. Magajna)
župani in predstavniki okoliških slovenskih občin, predstavniki političnih strank KPI, PSI, Slov. skupnosti, PSIUP, predstavniki SKGZ in SPZ, zastopništva ANPI iz Gorice, Vidma, Tržiča, Trsta, predstavniki združenj Zveze borcev iz Ljubljane, Sežane, Ajdovščine, Nove Gorice, Kopra, Izole in Pirana.
Dotlej gole, iz sveže prekopane zemlje rastoče spominske stebre, so zagrnili venci in s trakov v slovenskih, italijanskih in rdeči barvi smo lahko razbrali darovalce: gen. konzulat SFRJ, SKGZ, PSI, KPI, PSIUP, okoliške občine, partizanske zveze z opensko na čelu pa od Banov, iz Padrič, Križa s Proseka-Kontovela, iz Bazovice, Ferlugov, Nabrežine, zveze borcev iz Kopra, Izole in Pirana, domače športno društvo Polet in prosvetno društvo «Tabor» in še drugi, med njimi pa toliko šopkov rdečega cvetja, ki šo jih na ta cvetoči prt položile roke svojcev padlih, mater in očetov, že odraslih sinov in hčera, vnukov’.'..
Na poziv domačinke Stanke Hrovatinove, ki je v imenu odbora za postavitev spomenika vodila slovesnost, je množica počastila spomin padlih z enominutnim molkom, godba s Proseka in združena zbora p.d. »Tabor* in »Vasilij Mirk* s Pro-seka-Kontovela pa so izvedli partizansko žalostinko »Žrtvam*. Domači župnik g. Viljem Žerjal je po nagovoru, v katerem je z lepimi mislima počastil padle partizane in jim izrekel zahvalo živih za njihovo žrtev, opravil blagoslovitev, nakar je predsednik Zveze partizanov ANPI pa Opčinah Andrej Renar izrekel v imenu združenja in odbora zahvalo vsem, ki so na kateri koli način pripomogli k postavitvi spomenika, »ki bo — tako je dejal — slehernega popotnika spominjal na grozodejstva, ki nam jih je prizadejal sovražnik.* S hvaležnostjo se je spomnil »vseh borcev za svobodo, partizank in partizanov južnoprimorskega odreda, IX. korpusa in ostalih enot, kurirk in žena, ki so z ilegalnim delom na terenu mnogo doprinesli k zmagi nad nacifašizmom.* S posebnim spoštovanjem se je spomnil tudi staršev in svojcev padlih in zaključil svoje uvodne besede v svečanost takole:
»Mi, ki smo živeli v tej dobi, ne bomo pozabili tega zla. Mladim rodovom pa bo zgodovina pisala o našem malem a upornem narodu, ki jim b0 za vzgled in bodrilo, da bi se taka grozodejstva nikoli več ne ponovila*.
V imenu pokrajinskega odbora in kot posebni pooblaščenec zadržanega predsednika pokrajine dr. Zanet-tija je povzel besedo pokrajinski odbornik Lucijan Volk:
»Spomenik, pred katerim se klanjam v imenu tržaške pokrajinske uprave, je postavljen v čast in spomin najboljšim sinovom ljudstva, ki so v bratski borbi Slovencev in Italijanov proti kriminalnemu naklepu fašizma in nacizma, da bi uveljavila svoj "novi red”, žrtvovali svoja življenja.
Postavljen pa je tudi zato — je nadaljeval Lucijan Volk — da bo nam v trajen in vsakodneven opomin, da je treba ideale svobode, bratstva in družbenega napredka, zaradi katerih je bilo prelite toliko plemenite krvi, še naprej braniti in izbojevati z budnostjo in enotninri vsakodnevnimi napori.*
(Nadaljevanje m 2. strani)
Odkritje spomenika borcem NOB na Opčinah
(Nadaljevanje s 1. strarA)
Govornik je nato omenil oživljanje fašizma in skrunjenje naših spomenikov žrtvam NOB ter netenje narodnistnega in socialnega sovraštva. obsodil »prepogosto nerazum-
Andrej Renar
župnik g. Žerjal
ljivo pasivnost organov* do teh pojavov ter zaključil z ugotovitvijo, da se naklepi novega fašizma ne smejo in ne bodo uresničili: »Dolžnost je zato nas vseh — je dejal — in pokrajinski svet se je že nekajkrat izrekel v tem smislu, okrepiti antifašistično budnost, da bodo ti naši kraji, ki imajo slavno Wa žalostno prvenstvo v žrtvah boja proti fašizmu, mogli postati živ spomenik bratstva med tu živečima narodnostima v enotnih naoorih za socialni razvoj in za sodelovanje med narodi.*
V imenu tržaške občinske uprave se je žrtvam antifašističnega in narodnoosvobodilnega boja na Opčinah poklonil podžupan prof. dr. Lucio Lonza. Poudaril je, da so borci,
Lucijan Volk
podžupan Lonza
katerim je posvečen spomenik, padli v boju za ideale miru, svobode, demokracije in bratstva med narodi. Zato pa je ta spomenik danes tudi opomin, da se je treba za mir, za mirno sožitje med narodi, za svobodo in proti fašizmu še vedno boriti. Pomembne so bile v tem smislu besede, ko je _ dejal, da tudi kot predstavnik občine govori lehko le v imenu tistih, ki so na strani tega boja. Proti vsem drugim in proti vsem drugačnim nakanam, je dejal, poslužujoč se citata vklesanega Kosovelovega verza, se bomo uprli!
Sledili so uradni govori predstavnikov ANPI Eugenia Lauremtija, Dušana Furlana in Artura Calabrie. Eugenio Laurenti je najprej izrekel priznanje in pohvalo Opencem in drugim ter njihovemu odboru za vse napore v zvezi z akcijo za postavitev spomenika. Poudaril je velik delež Opčin in okoliških krajev v NOB, saj so Opčine dale 126 partizanov, številne aktiviste, mnogi domačini pa so bili po zaporih ali internacijah. Opčine so bile vez med borbenimi enotami v mestu in v gorah in na samem področju Opčin je padlo v boju za svobodo okrog 400 borcev, med katere se uvrščajo ustreljeni talci, žrtve fašističnega svinca pred 30 leti in drugi, ki so padli v zadnjih bojih za osvoboditev mesta. Vsi ti so neuničljivo premoženje odporništva Slovencev in Italijanov.
Potem ko je z zadovoljstvom omenil prisotnost predstavnikov pokrajine, občine, dežele na svečanosti je poudaril, da openska svečanost ni nekaj izoliranega, pač pa le epizoda v široki antifašistični fronti v državnem in mednarodnem okviru. V tej zvezi je omenil mogočno antifašistično manifestacijo v Rimu in pa nastop belgijskih in nemških demokratičnih sil, ki so preprečile
Eugenio Laurenti
Dušan Furlan
javni nastop italijanskega fašističnega voditelja Almiranteja v Bruslju in v Frankfurtu.
Ti dogodki nas navdajajo z zaupanjem in utijujejo moč protifa-šizma, je dejal ob zaključku svojega govora tov. Laurenti, potem ko je prej še pozval vlado, naj v zaščito demokracije in proti porajanju fašizma v celoti uveljavi republikansko ustavo, ki je pridobitev odporniškega gibanja.
Dušan Furlan je v začetku svojega govora dejal, da smo Slovenci kot majhen narod sorazmerno o-gromno prispevali za poraz nacifa-šistične koalicije. »Prvič v zgodovini — je dejal — naš narod ni hlapčevsko sklonil glave in upognil kolena, temveč je na udarce svojih smrtnih sovražnikov odgovarjal s še silnejšimi protiudarci, štiri 1ota je partizansko orožje grmelo po naših gorah in gozdovih. Padali so told, gorele so vasi in v taboriščih umirali tisoči internirancev. Toda slovenski človek ni več prosjačil za milost in življenje, marveč se je
zagrizeno tolkel za svoj narodni obstanek in za svojo bodočnost s tolikšnim pogumom in pripravljen na vse, da mu tega ne bi bil nihče prisodil.*
Po teh uvodnih mislih se je zadržal pri deležu Opčin in okoliških krajev v antifašističnem in narodnoosvobodilnem boju, naštel spominska obeležja in junaške podvige partizanskih diverzantov in dejal, da pravkar odkriti spomenik, pa čeprav se tako lep in sugestiven, ne sme biti samo pietetno spominsko znamenje, temveč »predvsem znamenje poziva in spodbude za nadaljnji boj, ker še niso bili doseženi vsi cilji, za katere so padli pred davnimi leti dali svoja življenja*.
»Na tem ozemlju — je nadaljeval Dušan Furlan — se moramo mi, pripadniki slovenske narodne manjšine, se vedno boriti za tiste naše najosnovnejše naravne in človeške svoooščine, za tiste demokratične pravice, ki smo zanje vedno mislili, da nam bodo po zmagi nad fašizmom brez nasprotovanj priznane in zagotovljene*. Odgovornost za to stanje je pripisal Vladajočemu razredu, ki noče do kraja pomesti z reakcionarnimi in fašističnimi silami in dejal, da je največji greh vladajočega razreda, da je »republikansko ustavo, izhajajočo iz vrednot odporniškega gibanja, spremenil v malo manj kot navaden kos popisanega papirja, vtem ko bi uresničitev njenih določil omogočila italijanskemu delovnemu ljudstvu pot do resnično demokratičnih pogojev življenja in dela, naši slovenski skupnosti pa bi s tem bili zagotovljeni še tisti posebni pogoji, potrebni za razvoj in zaščito njerun specifičnih potreb in narodnih pravic*.
Tov. Dušan Furlan je v sklepnih besedah še enkrat ugotovil, čemu je bil namenjen naš boj družno z italijanskimi demokratičnimi množicami in kaj nam pritiče po ustavi in mednarodnih pogodbah. Če pa nam vse to ni dano, je dostavil »potem nam ne preostane drugega kot da se, še zlasti v imenu vseh, ki so tudi za te smotre dali svoja življenja, še naprej do kraja borimo, dokler ne bo našim upravičenim zahtevam zadoščeno. Zato tudi ta spomenik borcem ne more na tem kraju stati zgolj kot nekakšna pasivna simbolično-estetska upodobitev nekega žrtvovanja, marveč naj tu stoji in ostane kot aktivno trajno zavezujoče in obvezujoče znamenje, da se njihovi žrtvi ne bomo izneverili, marveč bomo od njih začeti boj nadaljevali do končne zmage naših skupnih družbenih in narodnih idealov.*
Arturo Calabria je svečanost povezal z veliko protifašistično manifestacijo v Rimu in povzel vrsto ugotovitev o sedanjem položaju v državi in o nujnosti enotne protifašistične akdje. Ko je dejal, da take manifestacije kot sta openska in rimska predstavljajo odločen odgovor tistim, ki teoritizirajo o ne-aktualnosti protifašističnega boja, češ da je to stvar preteklosti, ki spada v arhiv, je Calabria razčlenil kdo so ti krogi: tisti, ki mislijo, da zadošča za antifašizem poveličevanje odporniškega gibanja, da
DANES BO SPREJETA PRI MINISTRIH ZA MORNARICO IN ZAKLAD
Tržaška delegacija odpotovala v Rim na razgovore o izvajanju sklepov CIPE
Stavka v podjetju ORION - Jutri vsedržavna stavka kovinarjev
Arturo Calabria
Vid Vremec
se ne nazaduje in ti so v najboljšem primeru brez vsakega političnega oocutka; drugi, ki računajo z dejstvom, da je preteklo že več kot četrt stoletja od tistih časov in da so medtem, tudi zato, ker v šoli otrokom ničesar ne govore o odporništvu — zločini fašizma zbledeli in da je zato spet nastopil čas za miniranje moralnih in političnih vrednost odporništva. Pri tem je vsak inštrument dobrodošel od ustvarjanja kvalunkvističnega vzdušja do izzivanja socialnih nasprotij do skrajnosti, od zaostrovanja no-vofašističnega škvadrizma za prikrivanje giooljih reakcionarnih mahinacij, do propagandističnih Almi-rantejevih sprenouov v prizadevanjih, da bi na desnici ustvaril center reakcionarnih sil, od represije delavskih, sindikalnih in študentovskih nastopov do poveličevanja »močne države* in zastopanja teze o »nasprotnih ekstremizmih* itd.
Vse to dokazuje, je uejal Calabria, da fašizma v njegovih različnih oblikah ni mogoče poraziti samo na zakonski in sodni ravni, pač pa prav zaradi njegovih značilnosti z mobilizacijo ljudskih množic za izbojevanje nove družbene organizacije, za uveljavitev zahtev delavskega razreda, za odstranitev vzrokov, ki omogočajo zakrinkanemu in odkritemu fašizmu, da izvaja še naprej vlogo pritiska v protiljudski funtcciji in ogroža demokratične pridobitve.
Tudi s tega kraja — je poudaril Calabria — je treba odločno izpričati naše protifašistično prepričanje, izreči svoj glasen NE fašizmu, pa tudi politični, gospodarski in socialni reakciji. »Nočemo biti samo čuvarji neizmernih žrtev slovenskih in italijanskih protifašistov teh krajev, o katerih pričajo ta spomenik kakor oni v Rižarni, na ba-zovskem strelišču, v Ul. Ghega in drugod; hočemo biti še in vedno borci vedno širše fronte, mobilizirane v boju proti fašizmu in proti vsaki reakcionarni involuciji ter za napredek dežele na poti obnove in reform, začrtanih v ustavi, porojeni iz protifašističnega odporništva.
Samo tako — je zaključil Cala-
sečni vztrajnosti delavcev njih zah teve ne jemljejo v poštev. Odgovori delodajalcev so bili do sedaj negativni ali v najboljšem primeru izmikajoči. Tovarna Alfa Romeo na primer še ne spoštuje sporazuma, ki je bil sprejet pred nekaj meseci, uslužbenci CMI pa že dolgo časa postavljajo zahteve v zvezi s stalnimi mezdami in z enotnim odnosom do uradnikov in delavcev. Jutrišnja stavka bo torej skušala prisiliti delodajalce, da vzamejo resno v pretres zahteve delavcev in podajo primerne odgovore ali vsaj konkretne protipredloge.
Navala Jugoslovanov tokrat ni bilo
Proti vsakemu pričakovanju naval jugoslovanskih turistov ob državnem prazniku SFRJ ni bil tak kot so pričakovali. Menili so, da jih ho prišlo
Danes se bo v Rimu odvijal drugi del ostrega sindikalnega boja v ] zvezi z načrtom CIPE in vladnimi ukrepi, od katerih so odvisne o-snovne strukture tržaškega gospodarstva. Tržaški delavci - pomorščaki, pristaniščniki in kovinarji iz ladjedelnic in Arzenala — so že prejšnji teden dokazali s poldnevno stavko in sprevodom, da nameravajo s skupnim bojem vsega tržaškega prebivalstva rešiti krajevno gospodarstvo. Sinoči pa je odpotovala v Rim delegacija, ki bo vladnim predstavnikom predložila zahteve treh sindikalnih organizacij in delavstva.
Točna sestava delegacije, ki bo v Rimu zagovarjala gospodarske interese Tržačanov, še ni znana. Sindikalne zveze so predlagale, naj bi delegacijo sestavljali tržaški župan Spaccini, predsednik pokrajine Za-netti, predsednik avtonomne pristaniške ustanove Colautti, predsednik trgovinske zbornice Caidassi in tajniki sindikalnih organizacij (Ger-li za CGIL. Marinello za CISL in Fabncci za UIL). Drug predlog pa je bil, naj bi bila delegacija razširjena še s podžupanom Lonzo in z dvema predstavnikoma tržaškega Lloyda. Delegacijo bosta danes zvečer ob 18. uri sprejela minister za trgovinsko mornarico in podtajnik zakladnega ministrstva, jutri zjutraj pa se bo z njo pogovoril še minister za državni proračun Gio-litti.
Nadaljujejo se medtem zahteve in stavke raznih kategorij in skupin železarjev. Včeraj so oklicali štiri-umo stavko delavci v tovarni OR ION. Stavkali so tako delavci, ki delajo v izmenah, kot začasni u-službenci. Za stavko so se delavci odločili, ko so ugotovili, da ni pravega odziva na njihove zahteve v zvezi z delovnimi in zdravstvenimi pogoji v tovarni ter z mezdnimi vprašanji.
Večja — vsedržavna — stavka kovinarjev je napovedana za jutri.
Štiri ure se bodo vzdržali dela u-6lužbenci tovarne Grandi Motori,
To varne strojev, CMI, Alfa Romeo in tržiške ASGN, Iz solidarnosti pa se bodo pridružili še mnogi uslužbenci tovarn in obratov, ki spadajo v okvir Fin Meccanica. Stavko so sindikalni zastopniki predlagali ob ugotovitvi, da se kljub šestme-iiiiiiiiiiiniinniiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirafnHiiiiiiimtiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiin
DEŽELNI URBANISTIČNI ODBOR ODOBRIL
Nove pobude tržaške občine za gradnjo ljudskih stanovanj
Do sedaj so zgradili ali dograjujejo 800 stanovanj, v načrtu pa jih je se 3.400
v Trst kakih 100.000, vendar se lahko reče, da jih niti tretjina od tega števila ni prestopila meje. Morda je delno krivo slabo vreme, mislimo pa, da je treba iskati vzroke tudi v prenizkem menjalnem tečaju dinarja, delno pa je tudi res, da za nakupe Jugoslovani ne čakajo več praznikov.
Promet na obmejnih prehodih je bil, kakor so nam po kratkem telefonskem razgovoru izjavili pristojni organi, bolj ali manj normalen. Le na Škofijah se je število prehodov v primerjavi s prometom ob ponedeljkih morda potrojilo, medtem ko so malenkostni porast prometa zabeležili tudi na Pesku. Drugod, pri Fernetičih, pri Lazaretu in po železnici pa je bil povsem normalen.
Ker imajo v Jugoslaviji tudi danes praznik, ni izključeno, da bo do navala le prišlo, pa čeprav ne v takem obsegu, kot so ga pričakovali nekateri optimistično razpoloženi trgovci.
V ČETRTEK PRVA SEJA
Intenzivno delo občinskega sveta
26. novembra se je sestala komisija vodij občinskih svetovalskih skupin in sklenila, da bo prihodnja seja občinskega sveta, ki bi morala biti
1.	decembra, prenesena na četrtek,
2.	decembra ob 18.30. V prvem delu seje bodo na dnevnem redu vprašanja, ostali del dnevnega reda pa bo ostal isti.
Naslednje seje občinskega sveta, ki bodo posvečene obravnavi proračuna za finančno dobo 1972, petletnemu načrtu in morebitnim drugim nujnim vprašanjem, bodo v petek 3. decembra (obrazložitev proračuna in petletnega načrta), v torek 7„ v četrtek 9., v petek 10., v ponedeljek 13., v sredo 15. in v petek 17. decembra (izjave svetovalcev) ter v torek 21 decembra, ko bodo na dnevnem redu odgovor župana in odbornika za proračun, glasovalne izjave in glasovanje.
Dva nova kontejnerja
Med svojim obiskom v pristanišču in ogledom pomola VII je včeraj predsednik družbe FINMARE Cro-ciani napovedal, da je omenjena družba odobrila gradnjo dveh kontejnerskih ladij za Tržaški Lloyd. Vsaka izmed teh dveh ladij bo imela 24 tisoč ton nosilnosti.
.............nimciiuililiJllliltimumimimillimmmilllu.»niiunmnilnimimwiiimmiiimuiilllliiniiniiiiniiuiiuiiiiiimii..
VČERAJ V DEŽELNEM SVETU
Predstavniki večine in opozicije so potrdili stališča do proračuna
Danes izvolitev treh predstavnikov Furlanije - Julijske krajine, ki bodo sodelovali pri volitvah za novega predsednika republike
Ob zaključku splošne razprave o proračunu za leto 1972 in obračunu za leto 1970, je deželni svet včeraj poslušal odgovore predlagateljev ustreznih zakonskih načrtov. Obračun za poslovno leto 1970 sta obravnavala svetovalca Lovri-ha (KPI - za opozicijo) in Bian-chini (KD - za večino), proračun za prihodnje leto pa svetovalca Zorzenon (KPI - za opozicijo) in Mizzau (KD - za večino)
Danes dopoldne bo o proračunu in obračunu spregovoril predstavnik deželnega odbora. Nato se bo nadaljevala razprava o spomenicah in o številnih predlogih za spremembo proračunskih postavk. Pred končnim glasovanjem o obeh doku-
Občinska uprava je z zadovoljstvom sprejela vest, da je deželni urbanistični odbor izrekel ugodno mnenje za odobritev načrta o področjih za zidanje ljudskih in ekonomskih stanovanj, ki ga je sprejela tržaška občina na podlagi zakona št. 167 z dne 18. aprila 1962.
Načrta, ki jih je pred kratkim o-dobril občinski svet, predvidevajo poleg področij, za katera je izdalo odobritev ministrstvo za javna dela aprila 1964, še nadaljnjih 37 hektarov zemljišč, na katerih bodo zgradili 1.700 stanovanj za približno 6.400 stanovalcev.
Kar zadeva načrte, ki jih je že odobril ministrski dekret, je stanje sledeče: pri Sv. Ani je bilo že zgrajenih ali se gradi 385 stanovanj ; v Rocolu-Melari bo v kratkem zgrajenih 975 stanovanj, pri Spodnji Magdaleni bodo zgradili 1194 stanovanj. Na omenjenih področjih bodo torej zgradili skupno 2550 stanovanj, tako da bo z uresničit-
llllllllllllllllllllllllmillllllllllllllllllllllllllllllllllllll
bria — samo v enotnosti in z akcijo se lahko primerno poklonimo tistim, ki so padli v boju za svobodni in pravični svet. Samo tako se lahko nadaljuje njihovo s krvjo posvečeno delo.*
Na kratko se je potem še v Kopru živeči domačin Vid Vremec zahvalil domačinom in vsem, ki so omogočili postavitev spomenika, v imenu Zveze borcev iz Kopra, Izole in Pirana in pozval vse Slovence v zamejstvu v skupen boj za dosego vseh pravic.
člana SG Zlata Rodoškova in Stane Starešinič sta recitirala dve partizanski pesmi, Kajuhovo »Žalostna* in »Kje si mati*, godba in združena zbora pa sto pod vodstvom Svetka Grgiča izvajala še Rozinovo »Naša zemlja* ter udarno »Hej brigade*. Potem je dež, ki je ves čas motil slovesnost, zaradi katerega pa niti en sam udeleženec ni zapustil spominskega prostora, onemogočil nadaljnji spored. A nastopil je tudi že mrak in številni udeleženci svečanosti so se zbrali v Prosvetnem domu na tovariško snidenje. Bili so bivši borci, matere, očetje in svojci padlih in mnogo, mnogo mladine, ki je tudi s svojo udeležbo pokazala, da hoče hoditi po častni poti naših borcev. Še je zaigrala godba in še so zapeli naši zbori in pogovor je stekel v žalostnih in lepih spominih, nad katerimi pa je bilo zadovoljstvo spričo uresničene dolgoletne želje ln prizadevanj za zgraditev spomenika v priznanje starim openskim antifašistom in borcem NOB, o katerih tako lepo pripoveduje brošura, ki so jo za to priložnost izdali In Id je še eno dragoceno pričevanje o protifašistični in narodni zavednosti ljudi z Oi> čin, od Banov, Ferlugov in Piščancev.	j. k.
vijo novega načrta razpoložljivih približno 4.200 stanovanj. Do sedaj je torej zgrajenih ali dograjujejo približno 800 stanovanj, zgraditi pa morajo še ostalih 3.400.
Odbornik De Luca je izjavil, da se bo z odobritvijo načrtov za o-menjena področja delno rešilo vprašanje pomanjkanja stanovanj. Hitra rešitev .je možna samo če bodo, na podlagi novega zakona št.
865 z dne 28. oktobra 1971. krajevne ustanove skladno ukrepale, vsaka na svojem področju. Samo na ta način je namreč možno dopolniti gradnjo stanovanjskih kompleksov z gradnjo preostalih urbanističnih objektov in z infrastrukturami.
V zvezi s pristojnostmi, ki jih zakon št. 865 podeljuje občinam, je odbornik De Luca izjavil, da pristojni uradi skušajo ugotoviti, v kolikšni meri nov zakon ni v skladu z že načetimi pobudami Istočasno skušajo čim prej dokončati posege, ki jih je predvideval zakon št. 167 in pripravljajo, na podlagi povpraševanja po stanovanjih, načrte za gradnjo novih hiš in ustrezne proračune.
Na podlagi gradbenega pravilnika izdaja občinska uprava tudi dovoljenja za tista stavbašča, ki so v skladu z urbanističnimi zahtevami. Namen tega je. da se zagotovi gradbeništvu potrebna nepretrganost delovanja, da se primerno nadzoruje zasebno gradbeništvo in da se izkoriščajo zasebne pobude, ki jih predvideva urbanistični zakon za ureditev stanovanjskih naselij.
miinimmmtiiimuinimsMmmmmmmiimumnimmUiiiiiimiiimiittisuHnifmfHfusMi——pnnfi»pn
IZ LEKARNE V UL BAIAMONTI ŠT. 50
mentih bo deželni svet izvolil tri volilce. ki bodo na podlagi člena 83 republiške ustave prihodnji četrtek v Rimu sodelovali pri izvolitvi novega predsednika republike.
Svetovalec Lovriha .je v zvezi z obračunom za poslovno leto 1970 poudaril, da razprava v deželnem svetu ni prinesla nič novega v ustrezno problematiko ter da vztraja KPI pri svojem prvotnem stališču, da je hamreč deželno načrto-vanje, čigar izraz je tudi obračun j za leto 1970, preživelo in v nasprotju z dejanskimi potrebami deželnega prebivalstva. To so med razpravo naglasili tudi nekateri pripadniki krščanske demokracije in predstavnik PSI Pittoni. še prej nekateri člani Deželnega odbora za gospodarska in socialna vprašanja CRES in pa predstavniki izseljencev na nedeljskem zasedanju v Bfslu. Lovriha je nadalje dejal, da je KPI prav zato predložila dokument, v katerem postavlja osnovo za globalno alternativo sedanji politiki deželnega odbora. Govornik je nato navedel vrsto primerov, iz katerih izhaja kapitalistični značaj deželnih posegov v gospodarstvo ter izrazil prepričanje, da bi se finančni ostanki iz prejšnjih poslovnih let s primemo politiko v kratkem razdobju lahko koristno uporabili v korist deželnemu prebivalstvu. Na koncu svojega posega »e je Lovriha ponovno dotaknil vprašanj slovenske manjšine in navedel vrsto primerov diskriminacije. V tej zvezi je omenil zlasti nedavno ljudsko štetje in pa nesramne ponudbe dobre »službice* precfetovniku slovenskih izseljencev iz Beneške Slovenije, pod pogojem, da bi opustil delovanje v prid izseljencem.
Bianchdni .je v svojem posegu dejal, da je deželna gospodarska politika v letu 1970 dosegla cilje, ki si jih je postavila za to leto, ter š tem posredno priznal veljavnost ustreznega obračuna. V zvezi s proračunom za prihodnje leto je svetovalec Zorzenon (KPI) obrazložil glavne predloge opozicije k deželni gospodarski politiki v Furlaniji - Julijski krajini, na političnem področju pa je izrazil mnenje, da je treba pri nas preiti na nova ravnovesja, ki naj z odpravo sedanjega odbora odprejo vrata so-
delovanju z levo opozicijo. Predstavnik večine Mizzau (KD) je nasprotno zavrnil številne kritike
V V
SPDT vab; na diskusijo;
«JOŽE CESAR -PLEZALEC IN SLIKAR*
Razgovor z umetnikom ob odprtju njegove slikarske razstave.
Prikaz številnih diapozitiv.
Vabljeni v petek, 3. decembra ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano. Ul. Geppa 9.
Danes praznuje na Opčinah svoj 60. rojstni dan
ANTON SOSIČ (Grgov)
Ob tej priliki mu žena Zdenka, hčerka Nadja ter sin Žarko z zaročenko Wilmo želijo še mnogo let zdravja in sreče
V ČETRTEK V SKEDNJU
Spominska svečanost za msgr. dr. Ukmarjem
Dom Jakoba Ukmarja v Skednju vabi na spominsko svečanost, s katero bo počastil rajnega dr. Jakoba Ukmarja v četrtek 2. decembra v škedenjski kinodvorani, člani Slovenskega gledališča bodo brali njegove najvažnejše govore, pela bosta pevski zbor z Opčin ter dekliški zbor iz Skednja, govor bo imel izredni govornik iz Kopra. Začetek ob 20.30.
Od preteklega petka razstavlja v prostorih hotela Triglav v Kopru
skupina tržaških likovnikov, ki se združuje v Grupi U, ki jo sestavljajo Kozman, Švara. Vecchiet, Volk, Zuljan in Žerjal.
Ljudska prosveta
PD »Kraški dom* — Repentabor
obvešča, da je v prostorih občinske kopalnice v Repnu do 5. dec. t. 1. razstava in prodala slovenske kajige. Razstava bo odprta vsak dan od 18. do 20. ure.
Včeraj-danes
TATOVI UKRADLI CELO VRSTO STRUPENIH MAMIL IN ZORA VIL
Poziv vodstva letečega oddelka tatovom naj se ne poslužujejo zdravil
Včeraj zjutraj se je 38-letaa lastnica lekarne v Ul. Baiamonti 50 dr. Maria Luisa Buda iz Ul. Martinaga zavedla, da so neznani zlikovci vlomili v stranišče in nato prišli v prodajalni prostor, kjer so iz nezaklenjenega predala odnesli 25.000 lir. Presenečena pa je opazila, da so iz mdznice pobrali tudi ključ s tablico «stupefax», s katerim so odprli omarico, v kateri so bila zdravila z mamili. Neznanci so odnesli nekaj zavojev zdravil »dolan-tins*. »cardiostenol*. »morfij*, co-deina fosfato*. in »etlimorfina clo-ridato*.
Budova je seveda takoj poklicala na kraj agente letečega oddelka kvesture, ki so poklicali na pomoč
tudi agente znanstvenega odseka. Ti so se takoj lotili dela v upanju, da se jim bo posrečilo odkriti prstne odtise. Medtem ko so v notranjosti lekarne iskali sledove, se je agentom letečega oddelka predstavil 19-letni Paolo Cucchi z Lonjer-ske ceste 131, ki je izjavil, da so ponoči, verjetno isti tatovi, vlomili tudi v sosedno skladišče podjetja »Calortechnica, kjer so pobrali kakih 25.000 lir. Kasneje so ugotovili, da so neznanci vlomili tudi v druga sosedna skladišča, kjer pa niso našli ničesar.
Vodstvo letečega oddelka opozarja tatove naj se ne poslužujejo ukradenih zdravil, ker so nekatera močno škodljiva.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 29. novembra 1971 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 20 oseb.
Umrli so: 57-letna Katarina Gad-nid por. Berginc, 82-letna Rosa Span-garo vd. Cucut, 72-letna Giovanna Mantoan por. Mendes, 85-letni An-1 tonio Furlan, 75-letni Riccardo Paus, 80-letna Maria Pangerc vd. Ferlu-ga, 50-letna Alessandrina Krapes por. Galperti, 62-letna Angela Desseni-bus por. Ciolli, 17-letna Mara Co-letta, 68-letni Mario Lukač, 62-let-ni Giuseppe Geri. 70-letni Edoardo Rutter, 73-letna Emilia D,Alberti) vd. Viggiano ,90 letna Elena Metlika vd. Milic. 81-letni Francesco Devetak, 89-letna Caterina Sfettina vd. Scio-Us, 64-letni Giovanni Radovaz, 80-letna Maria Tamburini vd. Sega, 83-letni Antonio Manzin, 84-letni A-dalberto de Berger Montecrociato.
Danes, torek, 30. novembra
ANDRAŽ
Sonce vzide ob 7.23 in zatone ob 16.24. — Dolžina dneva 9.01. — Luna vzide ob 14.37 in zatone ob 5.05.
Jutri, sreda, 1. decembra MARIJAN
Vreme včeraj:	najvišja	dnevna
temperatura 10,7, najnižja 5,4, ob 19. uri 9.7 stopinje, zračni tlak 1009, narašča, veter 4 km na uro zahodnik, vlaga 84 odstotna, padavine v dnevu 14,8 mm, nebo 9/10 poobla-čeno, morje skoraj mimo, temperatura morja 12,5 stopinje.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
A. Barbo, Trg Garibaldi 4. Di Gret-ta. Ul. Bonomea 93, Godina A11TGEA. Ul. Ginnastica 6. S. Luigi, Ul. Fellu-ga 46 (Sv. Alojz).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) AlTAlabarda, Ul. Istria 7. Al Ga-leno, Ul. S. Cllino 36 (Sv. Ivan), De I«ltenburg. Trg S. Giovanni 5, Miz-zan, Trg Venezia 2.
Slovensko gledališče v Trstu
Kulturni dom Bertolt Brecht
Bobni v noči
ŠTIRI NAGRADE NA »BORŠTNIKOVEM SREČANJU 1971»
V petek. 3. decembra ob 20. uri ZADNJIČ
V KULTURNEM DOMU 1
Jovan Sterija Popovič
SKOPUH ALI KIR JANJA
komedija v treh dejanjih Prvič v slovenščini
V nedeljo, 5. decembra ob 16. uri ZADNJIČ
V KULTURNEM DOMU !
Danes,
30. novembra ob 20.30 bo govoril v Slovenskem klubu
Franc šebjanič, bivši inšpektor za južnoslovanske manjšinske šole na Madžarskem, o temi
POLOŽAJ MADŽARSKE NARODNOSTNE SKUPNOSTI V SLOVENIJI
v luči razvoja te narodnosti v jugoslovanskem merilu.
Na zanimivo predavanje vljudno vabljeni člani in prijatelji kluba.
V soboto, 4. decembra 1971 ob 21. uri bo v mali dvorani Kulturnega doma
KONCERT ZBORA J. GALLUS in TRŽAŠKEGA OKTETA
Dirigenta IVAN SANCIN in UBALD VRABEC
KULTURNI KROŽEK ŠD »DEVIN - ŠTIVAN* — Devin
priredi v nedeljo, 5. decembra ob 16. uri, v župnijski dvorani v Devinu
MIKLAVŽEVANJE
za otroke iz Devina, štivana in Medjevasi. — Starše, ki žele. da bi MIKLAVŽ obdaril njihove otroke. naprošamo, naj prinesejo darila v petek ali v soboto v dvorano našega krožka od 19. do 20. ure.
Poskrbljeno bo tudi za glasbo.
TRŽAŠKA KNJIGARNA predstavlja v četrtek, 2. XII. ob 17. uri novo knjigo zamejskega avtorja
ČLOVEK IN CESTA
Avtor teksta, dr. Rafko Dolhar in dr. Robert Hlavatv, ilustrator knjige, bosta zanimivo izdajo tudi podpisovala.
Knjigo je ob Miklavževem izdalo Založništvo tržaškega tiska.
Mali oglasi
PROSVETNO DRUŠTVO »IVAN GRBEC* - Skedenj
priredi
jutri, dne 1. decembra ob 20.30
SPOMINSKI VEČER
posvečen rojakoma
Karlu Kocjančiču Belizarju Sancinu
Pri sporedu sodelujejo tudi člani Slovenskega amaterskega gledališča v Trstu.
NA PRODAJ JE SKORAJ NOVA OPREMA ZA ZOBOZDRAVNIŠKO AMBULANTO. DOBRA PRILOŽNOST. Telefonirati: Trst 73-34-82.
Darovi in prispevki
Za počastitev spomina pok. očeta Franca Birse ob 10. obletnici smrti daruje družina 3.000 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina pok. Ane U-dovič darujeta Gracijela ln Nino Gregorič 1000 lir za PD »Ivan Cankar*.
V	počastitev spomina pok. Katje Berginc daruje Ugo Margon 1000 lir za Glasbeno matico.
V	počastitev spomina pok. Katje Berginčeve darujeta družina Janka Filija 5000 lir za šolo-spomenik v Cerknem in S. Pertot 5000 Ur za SPD Barkovlje.
Štoka Karlo daruje 5.000 lir za športno društvo »Sokol*.
■■minul—MB
VERDI
V	pripravi je Rossinijeva
«Mose», za katere prvo predstavo s« bo prodaja vstopnic začela v ce tek	*
POLITEAMA ROSSETTI
V	četrtek bosta Alberto Lupo Olga Villi nastopila s prvo pre«®™
briljantne francoske novitete ni mogoče vedeti*. V tej Rouss®0 komediji bodo nastopili še Wan Benedetti, Adolfo Geri. Stefanella
vannini in Marcello Tusco.
Režija
Mario Ferrero, scene Lucio Luc _ ni. Predvidene so ponovitve do no nedelje. Abonenti na sezono atra Stabile imajo 30 odst. P°P"S Prodaja vstopnic v pasaži Protu-AVDITORIJ	,
V Avditoriju, kjer predvajajo stave v okviru cikla »Gledališče nes», bodo od jutri do nedelje Pr stave Osbomove drame »Spomrnja v gnevu*. Pod vodstvom ang®s . režiserja Johna Karlsena p85®”,. Amaldo Ninchi, Teresa Ricc*- l40L ta Salata in Ennio Libralesso * bertom Brunijem.
Nazionale io.ou-zz.i«	g^.
al Plaza*, Mureen Stapletoft bara Harris, Lee Grant. a Fenice 15.00-22.10 «..Continuavaw chiamarlo Trinitš*. Terence Bud Spencer, Jessica Dublin, Carey jr. Barvni film-	jj
Eden 15.30 »La classe operaia v, ^ paradiso*. Gian Maria Vol°n . Salvo Randone. Režiser E®* at. Grattaclelo 16.00 »Non commette®^ ti impuri*. Barbara Bouchet, • ce, M. Merlini. Prepovedano
dini pod 18. letom.	ps.
Excelsior 15.30 »Permette? K«**" y paleo*. MarceUo Mastroian®-barvah.	^
Ritz 15.30-22.00 »Bella di	Ca.
glie di notte*. E. Szemerys. stelnuovo in A. Miserocchi- ^ vah. Prepovedano mladini P00
Alabarda 16.30 »Desideri. vogli« Pj£ ze, di tre insaziabili ra6azze>'gjf. wige Fenech. Ralph Wolter^ ^
15.30-22.10 »Apparta®®*0
deli®
vni film. Prepovedano 18. letom.
Aurora 16.30-22.00 »La coda scorpione*. Barvni film- ”r ^ dano mladini pod 14. letom-Impero 16.00 »Morire damore*-Girardot. Barvni film.	]a
Cristallo 16.00 «Qualcuno ®e“arvnl porta*. Charles Bronson.
(li-
la guerra e_ ness®^
film.
Capitol 16.00 »Supponiamo
chiarino
vada*. Barvni film. Tony E. Borgnine in Susan Ples don-Moderno 16.30 »Germania se‘“ vene a testa*. Barvni film-dano mladini pod 18. letom- g Vittorio Veneto 16.00 »La super v mone», M. Vitti, Ugo Tog*>aj barvah. Prepovedano mladi®
14. letom.	lumrtii'-
Ideale 16.00 »Lo scudo di F® Barvni film. Tony Curtis, J-Barbara Rush.	^jsi
Astra 16.30 »Principe coronato c ^ per ricca ereditiera*. F. Fran C. Ingrassig.	jat
Abbazia 16.00 »La morte bus» A. volte*. D. Reed, A. Eckber -Celli in Nadia TiUer. PreP° mladini pod 14. letom.
KINO «|R|S» Jggj?
predvaja danes ob 19-30 kiP®®* skopski barvni fUm
LA SFINGE D ORO
Ani«
Igrata:	Robert
Eckberg
Taylor,
Razna obvestila
Slovensko amatersko *'e^a*decenl' v Trstu skUcuje v četrtek. • d-bra t 1. ob 20.30 v prostor® jkllP-»Ivan Cankar, Ul. Montecchi no sejo upravnega, umetni t£di) nadzornega sveta. Na dnevi® važni sklepi !
Sporočamo žalostno vest.	i»
za vedno zapustil naš drag1 nono
Mihael Grgič
■ jka ^
Pogreb nepozabnega pokoj® ^ $ jutri, v sredo. 1. decembra ®	n*'
iz mrtvašnice glavne bom* ^ po ravnost v gropajsko cerke,«če-obredu na bazoviško pokop®
m dr"
Žalujoča hči Marija 1 »oro« vnuki, brat Franc In "ru' stvo.
I. T. Funcbri Ul. Zonta ■’
28. nov. je preminila mati
moi*
Helena Metlika
»d. Em« ^ „
Pogreb bo danes, 30. t. v iz mrtvašnice glavne bo®
zoviško cerkev.
Žalostno vest sr
vd. Plzzulln skupno t
tv*
nom in ženo sorodniki.
Primaria Impresa
+
Včeraj nas je za vedno zapustila
MARIJA ŠTOLFA (Lenčka) vd. BLAŽlNA
Pogreb bo v sredo, 1. decembra ob 15. uri izpred cerkve na Proseku
Žalostno vesi sporočajo sestre, brat In drogi ,or
Gabrovec, Salež, Prosek, 30. 11. 1971
^0-LETNICI II. TRŽAŠKEGA PROCESA
Prižgali so iskro “pora proti fašizmu
Pogovor s tov. Mirkom Brovtem
VII.
*	E^^tletni Mirko Brovč iz Koritnice v Baški grapi *»Pwr pr*števa med mlajšo generacijo protifašističnega gibanja
začel je delovati v organizaciji »TIGR* šele 22. t v , "***• leta, medtem ko segajo prvi zarodki te organizacije ste>U926' Toda kl->ub totnu ie	naredil, saj je bil na
7® tržaškem procesu obsojen na 30 let ječe.
jj°včeva domačija je znana daleč naokrog. Stoji tik ob ce-t »vodi iz Grahovega proti Podbrdu, skoraj na križišču, kjer ,]	stranska cesta proti Rutu. Včasih so imeli domači
<■'k jVno pa tudi gostilno. Trgovino imajo še dandanašnji, venil^ ** poslovalnico »Loke*, to je trgovskega podjetja iz Škofje
.je že pozen večer ko smo se zglasili pri njem, da bi nam ; ' kratkih obrisih obrazložil svoje protifašistično delovanje ijjj-^vojnih časov. Mož je videti še krepak, pa čeprav že upali! kot kapetan JLA. Prav rad je ustregel naši želji in nam ■( tel® nekaj dokumentarnega gradiva, pisanega ročno v ječi jta*®"*1 žepnega formata. Tudi sliko, kjer sta skupaj s Simonom ^7 kot mladeniča, nam je posodil za uporabo. Pa poglej-
*	ko* ° Se sP°minia tistih časov; ne nazadnje tudi, kako je 7* mladenič občutil fašistično nasilje nad našim ljudstvom:
Jjjj.. letih 1928 in 1929 sem bil vajenec v mehanični delavnici i^0Ja Frančeškina v Capucinski ulici v Gorici. Spominjam se, s j** Prišli v jeseni fašistični policaji, da aretirajo gospodarja Uk*0, Slo je takrat za prvi tržaški proces v zvezi z Bidovcem, dj aem in drugimi tovariši. Tako sem ostal tudi sam brez t * 86111 se domov ln na sv- Petra dan, junija 1930. leta karabinjerji na Grahovem zashšah. Hoteli so vedeti, kakšna v sem prinašal za Frančeškina. Odgovoril sem jim, da pač ^ nisem nikoli odpiral, da pa so bili po vsej verjetnosti raji raznim strankam. Tedaj je bil moj gospodar obsojen na 5 fa' ^ri svojih šestnajstih letih jasno da nisem razumel :iili ^dja prvega procesa. Pozneje, iz pripovedovanja šteta, vaščanov — sedem jih je bilo iz naših krajev, ki so sode-w v oktobrski revoluciji v Sovjetski zvezi — sem začenjal Jjnevati, da gre za veliko stvar delovnega ljudstva, za svobodo narodov.»
i L, J Pa ste se povezali s "tigrovci” in morda menite, da vzročna povezanost med prvim in drugim tržaškim pro-b, .* smo Brovču segli v besedo, da bi laže osredotočil svoje ter misli.
bi mogel reči, ali je obstajala kakšna povezanost glede h “v prvega in drugega procesa v Trstu. Po mojem mnenju so .(j isti; kot so bili naši v organizaciji TIGR, takšne so imeli v	pbtoženci prvega procesa,	le	da	so oni	delovali, kot sem
^ zvedel, tudi v tako imenovanih »trojkah*. Kolikor vem, Dnekateri aktivni člani TIGR poprej v raznih trojkah, ki i;ri an®e nastope naših prosvetnih društev pred napadi škvadri-^ vaseh. Glede moje vključitve v TIGR pa je tako: Slutil “k Simon z Ruta nekaj pripravlja, nekaj "kuha", saj litera->	Je posredno ali	neposredno	prišla	tudi meni v roke. No, in
;	aPhla 1935. leta	me je Simon	Kos	povabil	v Rut. Tu so bdi
kjjirani Ferdo Kravanja (Peter Skalar), Nikolaj Loncner in ,i^en. ki so	bili prišli	z	one	strani	meje, ter domačini
Bizalj in oba Kosa. To je bdo pri rutarskem vodnjaku. Za-Hj Skl sern. dg t,om izpolnjeval naloge. Rečeno je bilo tudi, da talog ne bo izpolnjeval, bo veljal za izdajalca. Naloge so i|J. bile: pridobivati nove člane, širiti »Delo* in drugo tajno razne letake in knjige. Med knjigami se spominjam dela Gorkega, I. ustave Sovjetske zveze in nekaj revolucio-' Proletarskih brošur.*
Hn . spominjate kake konkretne akcije, ki ste jo morali izvesti J® kar se da konspirativno?*
*, J*1 sem večkrat čez mejo; prinašal sem literaturo in orožje ^ “belivo in eksploziv. Hoddi smo po večini v manjših skupi-tjjL®0 dva ali trije. Enkrat, proti koncu leta 1937 pa me je
" •	1 '	----: eksploziva in mi dal
Francu Kavsu. Oprtal
Z NEDELJSKIH SVEČANOSTI OB ODKRITJU SPOMENIKA PADLIM OPENCEM
lajJ^ Ivan Ivančič. Prinesel je še precej V ’. aaj ga čimprej prenesem v Čezsočo
\ **. navaden potovalni kovček. Ker smo imeli doma trgovino Ledino, ni nihče sumil kaj posebnega, saj sem -večkrat odšel W ®® pot. Peljal sem se do Mosta z vlakom, potem z avtobu-K,™ Bovca. S tek eksplozivom, kot sem pozneje zvedel, bi ir1 Franc Kavs pripraviti atentat na Mussolinija ob njegovem itZu v Kobaridu. Približno leto pozneje sem prav tako bil iz-iki. za podobno nalogo. Izžreban namreč zato, ker smo včasih te1 Palčke, kdo bo kdaj izvršd. No, in tako mi je palčka dote da moram prenesti ročni radijski oddajnik do Gorice, kjer itj* čakal študent Drago Štoka, kateremu sem oddajnik Po raz-Vv®em znaku "Soča-Trst”, oddal. Le-ta ga je potem s kole-J,r,‘Peljal v Trst.*
®°liko novih članov pa ste pridobil?*
lem oziru sem deloval med domačini, katere sem vse-(, ka najbolj poznal. To je razumljivo. Pridobil pa sem Jih .v10 so bili: Egidij in Lado Šorli ter Ivan in Viktor Lesjak.* i Pa glede orožja? Ste tudi vi imeli skrivališče, pravzaprav orožarno?*	.
ta.>žja pa nam zares ni manjkalo. Samo za kar sem jaz C* smo imeli toliko pušk. municije, peklenskih strojev in sa-C?S0V- da bi lahko leta 1938 oborožili najmanj kakih sto ljudi. ^5 ®>e Nemci izpustili iz zapora 18. februarja leta 1944 u ■^'Iranca v Emiliji (moja jetniška številka je tedaj bila 8330-Kek 5 A), in to tako, da smo jih prelisičili spričo naglega pn-toji-a®ia zaveznikov, so večino orožja, za katerega sem vede, C Partizani. Sam pa sem deloval najprej v severnopnmor-C Orožju, kot referent za finance in agitacijo, pozneje pa 5« imenovali za komisarja bataljona v Gradnikovi brigadi.* k^Prostite, da vas prekinjam, verjetno vam je pn vsem tem Ste?®iu, od jetniških muk in trpinčenja, zlasti pred procesom v k^e®i Coroneu, ali pa denimo, še prej, ostalo v spominu vem Svit ,®ekaj, denimo, kak dogodek, česar ne boste pozabili vse Kaj vas je najbolj ganilo?*	.
%il ,ko je reči. Mnogo je bilo tega. Toda nikoli ne bom potk/ kak« sem še tik pred aretacijo igral pred tukajšnjimi fa-orožniki nedolžnega naivca; ko so bile množične are-«ilj ®ne 19. oktobra 1940. lete, pa se ves dan zame '-\Ln,s°. Spominjam se, kako sem še nekaj dni prej posla paket Can® Ladku Šorliju, ki je bil pri vojakih v Neaplju, velik hleb i F® in v kruhu v pergamentnem papirju, propagandne letake ganskem uporu na Slovenskem, s posvetilom naj lomi kruh, ti^je lomil Kristus, da ne bi z rezilom uničil letakov. Srce lil J® kar igralo od navdušenja, ko bodo fantje prejeli ta kni k £stc letake... No, potem, dneva aretacij zjutraj. ko je Pnfe' •«>' "marešalo” in mi namignil, da bodo aretacije dal pa jaz litt8*® s tem zveze ... In istega dne zvečer, ko so pnšU pome ..
»e je marešalo hudoval v grahovski gostilni, češ kako ri w *,astoo razbil gobec, ker sem znal biti teko potuhnjen. Nar
smo zares drago plačali... Toda ni 'TV,8 Homovini» ^ razočaranju sem dočakal tudi radost v svobodni domovini.*
Dj. PLANJAVEC
N""...Ml.,.,...m...........................................
(od 21.3. do 20.4.) Vaše ®e težnje se bodo zadovoljivo "'e- Tudi odnosi s prijatelji ®Bodni.
. l°d 21.4. do 20.5.) Seznanili s podjetnimi osebami, s 2® boste uresničili neke na-ljubljena oseba ima kaj
^ČKA (od 21.5. do 21.6.) Čas °®en za uresničenje novih na-v Poslovnem življenju. Boste kolje zaradi nekih novih sre
^ (od 22.6. do 22.7.) V dru-^® življenju boste navezali sti-tenimivimi ljudmi. Napak rav-u ®okom.
. (od 23.7. do 22 8.) Prav bi bi začeli misliti na izbolj-
/.mt‘11 IIUSIIU »»«
svojega gospodarskega polo-,a delu kar dobro. aCA (od 23.8. do 22.9.)
-»ujega
..._________________
vase in v ljudi, ki vas imajo °an je ugoden za razna sre-
Kakor obširneje poročamo na drugem mestu, je bila v nedeljo popoldne, kljub dežju in zelo mrzlemu vetrn, na Opčinah zelo lepa svečanost ob odkritju spomenika padlim Opencem v narodnoosvobodilni vojni. Po napovedanem umiku se je ob 15. uri razvil z dvorišča Prosvetnega doma dolg sprevod Opencev, med katerimi so bili člani športnega društva «Po-let» v športnih dresih in člani raznih drugih openskih organizacij.
Poleg Opencev so prišli k odkritju spomenika tudi mnogi ljudje iz mesta in iz okoliških vasi, predstavniki oblasti, organizacij in bivši borci s te in one strani meje, tako da je bil ves obsežen prostor okoli spomenika poln množice, vse do glavne ceste.
Svečanost se je začela in zaključila s partizanskimi pesmimi ter z žalostinko. Izvajali so jih pro-seška godba na pihdla pod vodstvom Zdravka Kanteta ter . združeni pevski zbor, ki sta ga sestavljala proseški zbor tVasilij Mirk» ter zbor domačega PD iTa-bon, pod vodstvom Sveta Grgiča.
Razne ustanove in organizacije s te in z one strani meje so prinesle k spomeniku vence v počastitev spomina padlih.
Sledilo je polaganje vencev. Med drugimi je položil venec pred spomenik padlim tudi jugoslovanski getieralni konzul v Trstu Boris Trampuž, ki ga vidimo na gornji sliki na desni strani.
V soboto zvečer so v Prosvetnem domu na Opčinah priredili v počastitev padlih akademijo z bogatim kulturnim sporedom. Na gornji sliki na desni vidimo štiri mlade Opence, ki so nastopili s priložnostnimi recitacijami. Na naslednji sliki vidimo mešani pevski zbor «Primoreč* iz Trebč, pod vodstvom Cezarja Možine, ki je sodeloval na akademiji. Dramska skupina domačega PD «Tabon pa je uprizorila Klopčičevo enodejanko »Moti*.
TOME SVETIMA
249.
VIIANA
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10) Radi boste Sli v družbo prijateljev ter se udeleževali družbenega življenja. Delo pa vas bo stelo mnogo truda.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Dan ni primeren za špekulacije. Preden nekaj kupite, dobro premislite.	.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Spoznali boste osebo, ki vas bo zelo pritegnila. Preden sprejmete dokončne odločitve, dobro premislite.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ker si telite novih poznanstev, se vam bo v teh dneh nudila prilika, da srečate zanimive osebe. Otresite se ljubosumnosti VODNAR (od 21.1. do 19.2.) V kratkem boste uresničili načrt, ki ste ga dolgo sanjali. Zdravje nekoliko šepa.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ker boste dobro razpoloženi, boste tudi navezali dobre stike. V družbi boste imeli obilo zadoščenja.
TRETJA KNJIGA
Nekoliko je bil presenečen, ko mu Je Hartwlck povedal, kaj misli major o njem in da so ga pravzaprav že odpisali. Zavoljo, tega dogodka bo moral ostati v štabu in čakati na vse posledice.
Skozi okno je strmel v steber črnikastega dima, ki je ras tel iz razpoke hribovja na zahodna strani jezera in se razraščal, da je zastri blesteče snegove Triglava. Še na misel mu ni prišlo, da si bo zaletavi major abwehra toliko dovolil prav tukaj, v neposredni bližini, samo dve uri hoda od štaba, kjer so imeli ves čas vojne oni v rokah pobudo.
In zdaj zavoljo tega nepredvidenega dogodka ne bo mogel v Idrijo. Rad bi že videl Knleckeja, do katerega je čutil iskreno prijateljstvo, saj je bil eden redkih, pred katerim si Je upal govoriti, kar je mislil.
Ko je Hartwiok končal in se vdano zastrmel v Wolfa, kot bi pričakoval nagrado za vdanost, je major žalostno zmajal z glavo in začel karajoče govoriti.
..Totalna polomija, dragi moj Hartwick! Od vseh neumnih in možnih potez ste izbrali najbolj bedasto. Ko ste končali to žaloigro, ki je pravzaprav komedija, sem od zaupnega človeka prejel obvestilo, da sta naša vojaka, vaš prijatelj in njegov kolega, živa in zdrava v nekem taborišču in da so bili pripravljeni zamenjati Ju, če sta sploh pripravljena vrniti se k nam. Po logiki kolikor poznam način reagiranja vodstev odpora — ste s tem dejansko
zapečatili usodo svojih kolegov.*
«Ne! Saj ni mogoče, gospod major!» je dejal zmedeno Hartwick in prosil majorja za kozarec vode.
'(Poleg tega se boste zaradi politične in vojaške škode morda tudi vi znašli v škripcih, gospod poročnik. Samo pomislite — na sestanku smo govorili, da se vas zravna z zemljo. Ali veste, kaj to pravno dobesedno pomeni? Uničiti naselje, ne pa ljudi! VI pa ste tam pobili vse od kraja — od osemmesečnega dojenčka do osemdesetletnega starca — povsem nenevarne ljudi... Kaj takega si mi nismo dovolili — vsaj v tej pokrajini ne — vsa štiri leta okupacije. V Dražgošah smo postrelili oseminštirideset moških iz vasi, ki so jih naši kratko malo prišteli k upornikom, toda takoj po boju, v katerem smo izgubili nekaj sto ljudi. Vi pa ste	uničili ta zaselek	sredi noči, brez vzroka,	ko	ni	padel
na vas niti en strel.
Vem, kakšno bo uradno poročilo majorja in našega komandanta: da ste se spopadli z bando in da je v spopadu pogorela vas in z njo vred nekaj vaščanov, ki se niso hoteli umakniti iz hiš. Vam, poročnik Hartvvick, povem kot svojemu človeku, da	bom tokrat poskrbel, da	se	bo	razo-
dela resnica. Saj gre za čast nemške vojske!»
«Gospod major, jaz se ne čutim krivega	in	ne	moji
ljudje! IzvTŠHi smo samo povelje!« se je ves nesrečen branil Hartvvick.
«Ne krivim vas,	poročnik. Občudujem pa	stotnika, ki
mi je predal obe dekleti živi in mi natanko poročal, kaj se je zgodilo; to se ujema tudi z vašim poročilom. Pojdite no malo vase. Vi ste odličen vojak, sicer nekoliko grob, ker je vojna obrt grobosti. Vsak boj pa mora imeti nekakšna načela in tudi meje, vsaka brutalnost pa svoj smisel in morda celo višji cilj. Res je, da se vsakdo bori na svoj način. Jaz ne uporabljam sile brez potrebe, takšen sem približno, kot so me vam opisali.«
Wolfov glas je zvenel posmehljivo.
«Moje načelo je, prisiliti nasprotnika, da izvršuje mojo voljo, ne da bi sam vedel za to. V boju pa je važen pred-
vsem rezultat, ne samo število mrtvih. Da, rezultat, ki je v skladu z našim trenutnim in prihodnjim ciljem. Povem vam, da bo to težak problem. General ničesar tako ne sovraži kot lažna poročila. Ne prenese, da bi ga kdo imel za norca. Preveč je vzvišen, da bi komu priznaval nekaj, kar mu ne pritiče. Lažna poročila obsojajo vsi višji štabi, ker zaradi njih n&pak ukrepajo.«
Poročnik se je hladil z vodo in kimal majorju. Ker pa je iz lastnih izkušenj vedel, da imajo višji svojo resnico, je izrekel dvom:
«Bojim se, da boste v tem primeru izgubili igro. Postavili vas bodo na laž. Močne nasprotnike imate in mnogo jih je.»
Wolf je svetlo pogledal poročnika in	sčdel.
«Prav je, da dvomite. No, vam	bom	pa nekaj	povedal
— in to je samo za vas! Ne ponovite nikoli nikomur, kar vam bom zdaj rekel. Mislite, da je samo generalu do tega, da izve, kaj se v tej pokrajini v resnici dogaja? Ali se vam ut zdi, da bi tudi kdo prav pri vrhu rad slišal, kaj delajo tukaj tisti, ki mislijo, da so edini gospodarji položaja. Ali se vam ne zdi čudno, da sem obstal na svojem mestu in da	sta odšla na vzhodno fronto že	dva	moja	šefa?«	Malo
je postal, kot bi čakal na učinek povedanega, potlej pa je nadaljeval:
((Mislim, da sem vam povedal dovolj, morda celo preveč, dragi moj Hartwick. To pa sem vam povedal zaradi tega, ker imam z vami še važen načrt. Všeč ste mi, ker ste vojak in ne hijena. Tulite v njihov rog, vendar ne vsake pesmi. V tem primeru pa vam svetujem, da ne podpišete njihovega poročila in ne dajete lažnih izjav, čeprav jih bodo od vas zahtevali. Vi ste bili izvrševalec, odgovarjal pa t>o zapovednik. Kdo pa je pravzaprav vaš major von GO m in kdo polkovnik Perst in kaj pomenita za interese velike Nemčije, vam bom povedal kdaj drugič.«
Poročnik Hartwick je odhajal od majorja Wolfa vps zmeden. Zdaj se je trdno opredelil zarij. Spomnil se je govoric, češ da ima Wolf mnogo prijateljev in zvez celo v
GORIŠKI DNEVNIK
V ZVEZI S SINDIKALNIMI SPORI
Odbornik Stopper zavrnil očitke
Novi predpisi
za maloobmejni promet
Finančna intendanca sporoča, da
češ da se ne zanima za delavstvo1 Ltzsz. vs." s
Dežela ni pristojna za delovne spore - Pogajanja za poravnavo sporov pri ASGEN in SNIA na Goriškem
Na račun deželnega odborništva za delo, ki mu kakor znano načeluje odbornik Stopper. so bile med razpravo o proračunu za leto 1972 in obračunu za leto 1970 izrečene v deželnem svetu številne kritike, češ da se odbomištvo ne zanima za položaj in težave delavcev v okviru posameznih sindikalnih bojev. Po svojem povratku iz Rima je odbornik Stopper objavil daljšo noto, v kateri zavrača omenjene kritike in navaja pobude, ki jih je odbomištvo doslej prevzelo na raznih področjih svoje pristojnosti. Samo v drugi mandatni dobi, naglasa nota, je odbor-ništvo sprožilo 17 novih zakonov s socialno vsebino. Glede delovnih konfliktov pa nima dežela nobene izvirne pristojnosti, saj si je to pristojnost pridržala osrednja vlada, ki nastopa v zvezi s temi vprašanji prek svojih deželnih, pokrajinskih in občinskih uradov. Deželno odbor-ništvo za delo stalno sodeluje s temi uradi in se vedno zavzema za pravičen izid konfliktov. Zlasti v letu 1971. zaključuje nota. je deželna uprava stvarno sodelovala pri poravnanju številnih delovnih sporov, in prav nazadnje pri sporih v obratih ASGEN v Tržiču in SNIA v Za-graju.
V zvezi s stavkovnim gibanjem v omenjenih dveh obrat’1! goriške pokrajine, so se predstavniki odborništva za delo te dni sestali s predstavniki sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL in s predstavniki prizadetega delavstva. V zvezi s sporom. ki se je začel septembra letos, se je odbornik Stopoer sestal tudi z voditelji obrata SNIA. Ti so pristali na to. da nadaljujejo pogajanja s predstavniki delavcev. Stavka pri tr-žiškem obratu ASGEN je vsedržavne-
na stranka kot vladna stranka lahko odločilno vplivala na potek ljudskega štetja.*
4. Sodelovanje s sredinsko levičarskimi strankami. — Glede tega je v odprtem pismu rečeno, da bi »seveda tudi predstavniki Slovenske skupnosti, ki sodelujejo s sredinsko levičarskimi strankami v raznih svetih, odigrali zelo važno vlogo pri reševanju raznih vprašanj, ko bi znali svoje sodelovanje pretrgati v primeru neprimernega ravnanja s Slovenci, kar pa se ni zgodilo ne pri ljudskem štetju ne se poprej pri prosjačenju za sprejem pri ministrskem predsedniku.* »Izvršni odbor SL misli, da bi bilo dobro, če bi slovenski predstavniki, ki sodelujejo z vladnimi strankami, pomislili na potek zadnjih voutev na Koroškem.* — «Izvršni odbor SL — je rečeno dalje v odprtem pismu — je z odobravanjem ugo-
tovil, da je pri zadnjem ljudskem štetju slovenski tisk prisluhnil tež-
V GORICI SE NADALJUJE SIMPOZIJ «MITTELEVROPA»
njam prebivalstva. Hkrati pa odbor SL obžaluje, da je naš tisk iskal krivca za nedopustno ravnanje enkrat v trgovinski zbornici, drugič pri ISTAT, tretjič pri vladnem komisarju, četrtič na občani, nooen list pa ni jasno in odločno podčrtal, da so vsi ti organi odvisni od vlade, ki je vlada levega centra. Izvršni odbor meni, da taica praksa nasiti tednikov slovenskemu ž.vlju samo škodi, prav tako mu nič ni v konst balansiranje »Primorskega dnevnika*, ki je previden zaradi simpatij do socialistične stranke.*
5. »Z ozirom na vse, kar je zgoraj ugotovil, je izvršni odbor SL prepričan, da mora slovenska narod na skupnost kot celota preg edati svoje pozicije.»
ti. Izvršni odbor je nadalje zavzel stališče do spraševalne komisije:
ga značaja ter so sedaj v zvezi z »Obžalovati je, da so slovenski
njo pogajanja pri Intersindu v Rimu.
Dolgo odprto pismo LS
Že pred dnevi smo prejeli ciklo-
stilirano zelo dolgo »Odprto pismo ----------
Slovencem* od 22. t.m., v katerem j 8. V zveza z vprašanjem, kdo naj
sprasevalci odklonili tudi take kan cudate, ki jih doslej ne so ske oblasti ne slovenska javnost m imela za nesposobne.*
7. »Odbor je potem odločil, da se pridruži protestom proti načrtu, da bi krasko področje postalo minirana cona.
carinske oprostitve za lastnike prepustnic: v dopolnilo točke 1. čl. 46 bodo lastniki lahko nesli čez mejo I največ 10.000 lir ali 200 novih dinarjev. Kar pa zadeva količine živil, ki jih posestniki prepustnic smejo nesti čez mejo vsakih 15 dni, so predvidene naslednje omejitve:	12
kg zelenjave, kilogram svežega mesa, kilogram salam ali prekajenega mesa, 2 kg sira, 2 litra vina, 15 jajc. V vsakem primeru pa je prepovedano nositi čez mejo kavo, sladkor, maslo, likerje in žganje, svežnje drv in mah, rože in okrasne rastline, obrtniške izdelke, predmete za hišno rabo, poljedelsko orodje, drobnarije, konfekcijo in druge predmete za osebno rabo. Skupna vrednost proizvodov in predmetov, o katerih je govor, ne sme presegati vrednost 7.000 lir oz. 50 novih dinarjev, kar zadeva osebe, ki so deležne olajšav, o katerih govori 1. točka čl. 44 priloge 14. videmskega sporazuma; 20.000 lir oz. 100 novih dinarjev za tiste, ki so deležni olajšav. ki jih predvideva 1. točka čl. 45 omenjenega sporazuma: 10.000 lir oz. 100 novih dinarjev, za tiste, ki so deležni olajšav, o katerih je govor v točki 1. čl. 46 omenjenega sporazuma.
Zanimive debate o mednarodnem sodelovanju na urbanističnem področju v srednji Evropi
ZADNJI «VIC» SARDOSA ALBERTINIJA
Zanimivi posegi slovenskih strokovnjakov v diskusijo - Inž. Tomaž Vuga je govoril o urbanističnem sodelovanju dveh obmejnih mest - Danes zaključni dan simpozija
Slavnostnemu sobotnemu začetku drobno analizo onesnaženja vode
miltelevropskega srečanja sta sledila, v nedeljo in včeraj, dva delovna dneva. V obeh dneh so govorili številni strokovnjaki iz raz nih držav, nekateri so se pri svojih predavanjih poslužili diapozitivov. Posegi nekaterih so vzbudili ostre polemike, tako v govorih nastopajočih samih, kot tudi v osebnih debatah v stranskih sobah.
Predolgo bi bilo podrobno naštevati vse, ki so govorili. Predsednik tega kulturnega srečanja, Hans Sedlmayr, je v svojem govoru o modemih gradnjah v Ev ropi prikazal negativno plat preti-
Prepovedana sečnja smolnatih dreves
Krajevni inšpektorat za gozdove sporoča, da je od 1. decembra do 6. januarja prepovedana sečnja smolnatih dreves. Lastniki gozdov, ki bi želeli sekati v tem času, morajo vložiti 'istrezno prošnjo in v nji navesti kraj, vrsto in količino dreves, ki jih nameravajo posekati, in razloge za sečnjo. Prekrški se bodo kaznovali. V primeru kraje ali drugih kaznivih dejanj se bodo krivci preganjali tudi sodno.
je rečeno, da se je »pretekle dni sestal izvršni odbor »Slovenske levice* in razpravljal o dogodkih, ki so zadnje čase vznemirili slovensko javnost*. Iz tega dolgega pisma SL objavljamo njena staušča ao nasled-njin osmih vprašanj:
L Vprašanje sprejema slovenskih predstavnikov pri Colombu. — Odbor SL sodi, da je odlašanje sprejema za Slovence žaljivo.
2.	Popisovanje prebivalstva. — SL je mnenja, da ob popisovanju »ne bi prišlo do nesprejemljivega ravnanja s slovenskimi ljudmi, ko bi slovenski predstavniki, ki so v italijanskih strankah, ali sodelujejo z njimi (kar dela tudi SL op. ur.) pravočasno zahtevali od sredinsko levičarske vlade dvojezične popisne pole kakršne je imel Južni Tirol*.
3.	»Izvršni odbor SL je nadalje ugotovil številne stike tukajšnjih slovenskih in italijanskih predstavnikov z odgovornimi organi v matični domovini, v republiki Sloveniji. Taka znamenja dobrih odnosov je vsekakor treba pozdraviti. Pri tem je odbor SL mnenja, da je neko razločno protislovje med zelo tesnimi odnosi predstavnikov raznih italijanskih vladnih strank s političnimi forumi v Sloveniji — in dejansko brezbrižnostjo italijaaskih vladnih strank do bistvenih vprašanj slovenske narodne skupnosti v italijanski republiki.* »V zvezi s tem bi lahko rekli, da gre za nekako dvojno igro, ko deželni predstavnik vladne stranke obljublja podporo našim zahtevam, a se obenem umi ka, češ da ne more nič ob premoči rimskega birokratskega aparata. Zato se naši ljudje ponovno sprašujejo kakšen smisel ima sodelovati z neko vladno stranko ali biti celo njen član, če so njeni
bi šel k ministrskemu predsedniku je izvršni odbor SL »obsodil dejstvo, da bi nekateri radi onemogočili vključitev predstavnika SL v delegacijo.*
Op. ur.: Seveda ne more škodovati Slovencem v Italiji — čeprav brez podpisa — da se je končno tudi Slovenska levica oglasila s svojim kritičnim stališčem glede letoš-
Za lažji promet na območju Tržiča
njega ljudskega štetja. »Bolje ikad,
' ~	"	~ ti.
nego nikad*. pravijo bratje Hrvat, Spričo pripombe o balansiranja našega dnevnika in ostre kritike ravnanja levega centra pa bo po objavi gornjega odprtega pisma tukajšnja slovenska javnost upravičeno pričakovala prekinitev sodelovanja vsakega predstavnika SL z levim centrom in s tem prenehala z dosedanjim očitnim — balansiranjem, ki pa — za razliko od našega dnevnika — slovenskemu življu seveda ni škodovalo ...
Deželni tehnični odbor je na svoji zadnji seji med drugim odobril dva načrta, ki zadevata izboljšanje cestnega omrežja na področju Tržiča. Prvi načrt, ki ga je pripravil krajevni industrijski konzorcij, predvideva speljavo viadukta med Lisertom in obalno cesto štev. 14. Delo bo stalo 363 milijonov lir, del sredstev pa bo prispevala dežela. Drugi načrt predvideva speljavo 1.870 m dolge enotirne železniške proge od pristanišča do industrije Simo na področju Liserta. To delo, za katerega je tudi pripravil načrt omenjeni konzorcij, bo stalo 145 milijonov lir in tudi zanj je dežela zagotovila finančni pri spevek.
TOPLO PRIPOROČAMO NAROČNIKOM, DA VPLAČAJO NAROČNINO PRI RAZNASALCU, LE TAM, KJER NI RAZNAŠAL-CA, NAJ PLAČAJO NA UPRAVI, UI. Montecchi 6/II. nad.
•illuiiiiiiaufiaiiiiiiiiiiiiiuiMHiimiiuiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimnuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiuiimuM
IZ GORIŠKE BOLNIŠNICE
Hude poškodbe mopedista na cesti blizu letališča
Trčenje na križišču v Gorici z dvema ranjenima
Prejšnjo noč, nekaj po 1. uri, se je pripetila blizu goriškega letališča prometna nesreča, pri kateri je dobil hude poškodbe 18-letni mehanični vajenec Damjan Devetak s Pe či, Čase sparse 56A.
Mladenič se je ob tisti uri peljal
tciu K i	-c o- -j_____* mopedom po Tržaški cesti proti
tukajšnji predstavniki brez moči, svojem domu, ko je iz še nepo-ko gre za slovenske zahteve.* »Do jasnjemh razlogov izgubil kontrolo cela jasno je - se poudarja v od- nad vozilom garelli 48, zavil na prtem pismu - da bi socialistič-1 kraj ceste ter trčil s pedalom ob
OB PRAZNIKU DNEVA REPUBLIKE ODPRTE TRGOVINE
Odprti marketi od 8. do 11. ure:
■	Koper, Prešernov trg 1
■	Sežana danes zaprto
■	Nova Gorica danes zaprto
Prodajalna masa In delikates:
■	Koper, Župančičeva 39
■	Škofija
©
emona | ljubljana

obcestno drevo. To je bilo dovolj da je z vso silo treščil na cesto in obležal nezavesten. Z rešilcem Rdečega križa so ga odpeljali v go-riško bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili močan udarec in o-teklino na levem sencu in na čelu, poškodbe drugod po telesu in globoko nezavest. Ker so bile poškodbe resne, so ga ob 2.10 odpremili na posebno zdravljenje v bolnišnico v Vidmu, kjer so ga sprejeli s pridržano prognozo.
Zapisnik je napravila izvidnica karabinjerjev iz Gorice, ki je ugotovila, da se je nesreča pripetila okrog 13.15 na Tržaški cesti blizu letališča ali točneje prj km 17.410 na tej cesti; niso pa mogli ugotoviti vzroka za nesrečo in nadaljujejo s preiskavo.
Včeraj ob 11.50 so pripeljali rešilcem v splošno goriško bolnišnico 40-letno šolsko po6trežnico Bruno Petrussa iz Gorice, Ul. Semina-rio 8, ki so ji zdravniki ugotovili zlom leve noge v gležnju in druge poškodbe ter udarec v lobanjo; pridržali so jo za 20 dni na zdravljenju. Obenem so nudili prvo pomoč 33-letni Bruni Gallina por. Dreas iz S. Vito al Torre, ki so ji ugotovili poškodbe na levem zapestju; okrevala bo v 8 dneh.
Petrussa se je peljala z avtom ford escort po Korzu v smeri proti postaji. Na križišču z ulicama 9. agosto in XXIV maggio pa je trčila v kolesarko Dreas, ki je pri hajala iz Ul. 9. agosto ter se ji ni mogla izogniti. Zapisnik je napravila cestna policija iz Gorice.
Stane Bernik
po
po-
in zraka. Madžar Pal Granasztoi je govoril o vsebini sodobne madžarske arhitekture, turinski kritik Marco Pozzetto pa o dunajski moderni izpred sedemdesetih let, profesor zagrebške univerze Ante Marinovič-Uzelac pa o psihosociološkem nastopu publike do sodobne arhitekture. Precej polemik je vzbudil poseg goriškega sodelavca sociološkega inštituta Rajmonda Strassolda Graffenberga. ki je govoril o človeški znanosti ir. arhitektonskem načrtovanju. Govorih so tudi ravnatelj goriškega sociološkega inštituta prof. Demarchi in predsednik inženirske zbornice inž. Fomasir, ter vrsta drugih strokovnjakov iz tujine.
Včerajšnjega nameravanega popoldanskega izleta v Gradež nj bilo. Zaradi tega so se udeleženci simpozija srečali v palači Attems tudi popoldne, tako da so lahko vsaj delno izčrpali debato. Goriško srečanje bo trajalo še danes
in zadnje ure srečanja bi morali udeleženci posvetiti v glavnem debati.
Za zaključek lahko omenimo, da je to srečanje vzbudilo zanimanje goriške publike. Precej ljudi sledi nastopom strokovnjakov iz raznih držav, včeraj zjutraj so tudi nekateri profesorji prišli v palačo Attems s svojimi dijaki.
Stavka zdravnikov in bolničarjev
Pomožni zdravniki na Goriškem so na svojem občnem zboru v Gorici sklenili, da se udeležijo vsedržavne stavke ANAAO (Združenja bolniških pomočnikov in asistentov). Stavkovna akcija se je začela včeraj ter se bo zaključila jutri 1. decembra. Od 2. decembra dalje pa bodo ukinili za nedoločen čas vse izredno delo. Med stavko je zagotovljeno opravljanje nujnih del.
«Odprta meja zaradi
začasnosti cone B»
Ostanki okostenelega šovinizma so zborovali v goriškem «Verdiju
V nedeljo smo slišali najnovejši rvicn. Naša meja je med najbolj odprtimi v Evropi, ker ni meja... marveč navadna demarkacijska črta. Odvetnik Sardos Albertini je to povedal na nedeljskem icojiabe-jevskem» zborovanju v goriškem Verdiju govoreč seveda o demarkacijski črti med conama A in B. Pozabil pa je, da imamo pri Gorici mejo in da je ta prav tako odprta kot ona pri Škofijah. Za istrskega odvetnika, ki hoče zasesti tržaški županski stolček, je to seveda pozabljivost, ki so jo številni prisotni v dvorani dobrohotno prezrli, ker sami niso razumeli kaj mož govori.
tOdbor za zaščito cone B», ki se je konstituiral v Gorici in kot smo včeraj culi tudi v drugih italijanskih mestih, je nedeljsko manifestacijo priredil kot odgovor na izvajanja socialdemokratskega tajnika Ferrija, ki je nedeljo prej v istem gledališču zagovarjal nujnost dokončne ureditve obmejnih vprašanj s sosedno Jugoslavijo tudi med conama A in B. V dvorano so se v nedeljo narpali stari istrski begunci, čeprav številni med njimi nočejo več ničesar sli-
šati o Istri ali o cmi^ V$0, so jih na določen boc ? Jj: ie§i da so se v nedeljo ««■*“, J. zborovanja. Prišli so s . ^
stavami zastopniki nekat^ ^
jevniških organizacij. *s'
4. novembra v kostnici na -- ^ priredili fašistično maškabMo^. ^
šotni so bili seveda vsi	>
šisti, ki so se vendatl^ J" ^
so bila pisma, letata, te,e' Vsj
___zn- j______Aninem reuu.
obvestila, itd. na dnevnem..
morali na to rnamfes^
ou mviu** in*	ofolcistoi
Manjkali pa so zastopnic nfl kajti nihče med nj trm tu p
tako maškarado, ki s ■■
jateliskemu vzdušju ob ™
ni mini oovorms, i
Odvetnik, glavni gov°JJ?’jh 0. veda govoril o vrsti juriš
vena govoru o	. y. jv
Dejal je tudi. da ,ma a ..
Sf&
HiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiminiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitrviiiiiiiiiiiiniHiou
OB PRISOTNOSTI DR. J0ZE VILFANA
Lepa proslava 30. obletnice OF v soboto zvečer v Doberdobu
Lep govor dr. Jože Vilfana - Pozdrav župana in predsednika društva «Jezero» Nastop pevskega zbora, godbe «Kra$» in člana SG Danila Turka
Če bi na Trzašm mejo. bi nastala velitaj(r(in, s ka škoda za eno m a 9^ p Hujši od njega je bil zaJ^ St
riškega conabejevskega M ronese, ki je moral seve _,a pa o fojbah in podobnem, . bofjjčiJ, je pozabil na Gonars. jtd. streljanje, posebno soctisc ■
Nima pomena pisati o ^^^jjflli ni prireditvi. Vendarle * nekaj misli. Nekaj slo m#** ^ so arhitekti in drugi stro o raznih evropskih držav j . (,iIo enotnih pogledih. V že v nedeljo polito •'U9'. jjiart1 ki so izkoristili večdnev j^slo-praznik v svoji držam. vSakc vani nosijo lepe mtl'1 ■ ^ br leto v goriške trgovine- rt
lo. če bi Jugoslovani	*
tako tuljenje in b>, tnfl5’ mesec ali dva. zaprli drz ^ (rfiK Veste kaj bi n“Pra^'?® pretetfj.
Doberdob, se je tudi letos dosto.i ,iz knjige, ki jo je sam uredil v no poklonil žrtvam narodnoosvobo- partizanski tiskarni leta 1944. Nato dilne borbe. Po lanskoletnem uspe-'je recitiral dve pretresljivi pesmi
ranega modernizma, Id uničuje, njegovem, staro evropsko krajino.
V nedeljo smo lahko poslušali več govorov jugoslovanskih delegatov, posebno še Slovencev. Marjan Tepina, ravnatelj ljubljanskega urbanističnega zavoda, je govoril o temi »arhitektura in družba*. Prikazal je zgodovinsko plat urbanističnega razvoja, predstavil v današnji čas besede velikih mislecev, ker »ne dela samo človek arhitekture, marveč tudi arhitektura dela človeka*. Ko je govoril o tem gori škem srečanju, ki želi obnoviti at mosfero ob začetku našega stoletja, je Tepina, med drugim, dejal: »Zgodovina se rada ponavlja. Ne morem se izogniti občutku, da se atmosfera fin de siecla na svoj način obnavlja, da se v določenem smislu približujemo novemu fin de sičelu. Nahajamo se v novem valu industrijske revolucije, po pre živeli težki vojni se nahajamo v obnovljeni atmosferi mednarodnega sodelovanja, bolj enakopravnega kot tedaj, kulturnega sodelova nja, kd mu je priča tudi današ nje srečanje. Nastajajo nove osebnosti srednjeevropske arhitekture in novi dokazi njihove sproščene ustvarjalnosti.*
Stane Bernik je umetnostni zgo dovinar in kritik, glavni urednik ljubljanske revije za likovno umetnost »Sinteza*, predsednik sloven skega društva arhitekturnih kriti kov in slovenskega konservatorskega društva. Govoril je o temi »Kritična projekcija slovenske novejše arhitekture v srednjeevropski prostor*. Svoje predavanje je ponazoril z lepimi diapozitivi. Prikazal nam je najzanimiveje arhitektonske zgradbe v Sloveniji v zadnjih pet desetih letih in dokazal tudi. da Slovenci na tem področju v ničemer ne zaostajamo za drugimi kulturnimi narodi.
Omenimo še enega Slovenca, inž. Tomaža Vugo iz Nove Gorice, kjer živi in dela kot ravnatelj tainkajš njega zavoda za urbanizem Tema njegovega posega je za nas zelo zanimiva, saj je govoril o »poti k organskemu zbliževanju dveh mest ob meji.* Ne bomo se spuščali v podrobno analizo njegovega govora, ker ga bomo v našem listu objavili * celoti v prihodnjih dneh. Reči pa moramo, da je njegov govor vzbudil največ zanimanja pri domačih poslušalcih, saj je vendarle govoril o Umi. ki živo za nima ljudi na tej in na oni strani državne meje
Omenimo na kratko še diuge di skutante. Dunajska inženir Harij We sely je govoril o raz.voju industrij ske gradnje, beneški profesor Virginio Betfcini se je pog'obil v po-
lem tednu, posvečenem 25-letnici zmage nad nacifašizmom, je pro svetno društvo »Jezero* priredilo v soboto proslavo 30. obletnice usta novitve Osvobodilne fronte. Da bi proslava potrdila sloves, ki si ga je Doberdob pridobil med NOB, so domači prosvetarji povabili v svojo vas dr. Jožo Vilfana, poslanca zvezne skupščine v Beogradu in enega glavnih voditeljev ljudske vstaje med okupacijo na Primorskem. Kot je povedal doberdobski župan Andrej Jarc v pozdravu med proslavo, je bil tovariš Vilfan voditelj jugoslovanske delegacije na mirovni konferenci v Parizu leta 1946; več let osebni tajnik predsednika Tita, voditelj in član številnih5 političnih in kulturnih komisij in pobudnik važnejših ukrepov v prid nove socialistične države.
V spremstvu župana Andreja Jarca ter predstavnikov prosvetne zveze in pokrajinske zveze borcev, je ugledni gost prišel v Doberdob ob 20. uri. Na sedežu društva »Jezero*, ga je sprejel podžupan Karel Černič z občinskimi svetovalci, predsednik krajevne sekcije zveze borcev Stanko Gergolet, pokrajinski svetovalec Jože Jarc ter društveni predsednik Karel Ferletič z odborom. Pred pričetkom proslave so položili venec na spomenik padlim v NOB z napisom »Vaščani svojim padlim*.
Številni partizani s Tržaškega ln Goriškega so že pred pričetkom proslave napolnili društveno dvoranico. Pod vodstvom prof. Silvana Križmančiča sta se najprej pred stavila občinstvu pevski zbor »Jezero* in godba na pihala »Kras* s skupno izvedbo pesmi »Delavski pozdrav* in »Vstajenje Primorske*. Nato je napovedovalka Elvija Marušič povabila na oder predsednika društva Karla Ferletiča, ki je o-tvoril proslavo posvečeno 30-letnici ustanovitve OF. Pozdravil je vse prisotne goste, med katerimi je bil tudi predstavnik jugoslovanskega konzulata v Trstu tovariš Gruden. Burno ploškanje je nato pozdravilo dr. Vilfana ko je stopil na oder. Najprej se je zahvalil prirediteljem za vabilo, obenem pa se o-pravičil, ker je kot Primorec prvič prišel v Doberdob. Na dolgo je govoril o organizaciji OF na Slovenskem. Podčrtal je važno vlogo, ki jo je imela Primorska pri imoru fašistični diktaturi, ki je surovo de lovala na tem ozemlju. Kot primer je navedel Bazovico in tržaške procese, ki so dokazali pripravljenost in zrelost primorskega ljudstva na odpor. Iz žive borbe pa je navedel primer goriške fronte, ki je septembra leta 1941 zadržala več časa nemške oklepne enote, čeprav so partizanske postojanke branili skoraj sama dekleta in otroci. Zaradi tega je moral sam Hitler večkrat opozoriti svoje oficirje preden so premostili, kot jo je Hitler imenoval, »babjo fronto*. Spomnil se je tudi Bevka in Srebrniča ter ju o-značil kot glavna organizatorja vstaje na Goriškem.
Tudi član slovenskega gledališča iz Trsta Danilo Turk je bil deležen odobravanja občinstva. Tržaški i gralec, je najprej prečital odlomek
Otona Župančiča. Zaključil je z »Vezo*, ki je spravila občinstvo v dobro voljo.
Za zaključek je godba na pihala »Kras* zaigrala še dve koračnici. Po proslavi so člani prosvetnega društva »Jezero* zadržali goste na zakuski.
Doberdobski prosvetarji so bili s proslavo zadovoljni. Obljubili so, da bodo še prirejali proslave posvečene NOB. Samo tako bodo ohranili živ spomin pa tiste čase in se vedno spominjali tisočih žrtev.
Za uspeh se odbor prosvetnega društva »Jezero* zahvaljuje dr. Joži Vilfanu, županu Andreju Jarcu, krajevni in pokrajinski zvezi borcev ANPI in člaigu glavnega sveta SPZ Dinu Ronerju za vsestransko pomoč.
J.
Mladinska sekcija PSI
državni tajnik tega odseka Sandro Ambrosino, ki je govoril o napredku pri organizaciji mladinskih sekcij. Govorili so o bodočem delu mladincev in o Ambrosinovih razgovorih z mladinci KPI in KD da bi poiskali stične točke za skupne akcije. Ob zaključku so soglasno odobrili resolucijo o mladinskem delu in nalogah.
Korektivna telovadba v Doberdobu
V Doberdobu so 20. novembra pričeli s korektivno telovadbo za domače otroke. Telovadbo vodi telovadni profesor Roberto Furlan iz Gradeža, vrši se v novi šolski telovadnici.
Telovadbo bodo imeli dvakrat tedensko, ob torkih in sobotah, v dveh izmenah. V prvi, ki se bo pričela ob 15.30 in bo trajala do 16.15 bodo telovadili otroci iz vasi in zaselkov, ki jih bodo prevažali s šolskim avtobusom. Teh otrok je 21.
V teh dneh je bil na sedežu PSI j Ostaja drugih 22 otrok iz Dober-v Gorici občni zbor mladinskega od- doba, ki bodo telovadili od 16.15
seka te stranke. Prisoten je bil tudi I do 17. ure.
•iiiiiniiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiniMiiiii
OB DRŽAVNEM PRAZNIKU
Slabo vreme oviralo večji dotok Jugoslovanov
Trgovci upajo, da bo danes več jugoslovanskih kupcev
Zn včerajšnji državni praznik 29. novembra v Jugoslaviji so gonški trgovci odpovedali dopoldanski tedenski počitek in so bile vse trgovine normalno odprte. Po nekaterih konfekcijskih trgovinah so objavili tudi sporočilo, da obračunavajo novi dinar pri nakupu blaga po 50 lir. Po goriških ulicah je bilo e dopoldanskih urah sicer bolj živahno kot ponavadi, vendar oa je bil obisk Jugoslovanov manjši, kot so ga pričakovali in kot je bil lani ob lej priliki. Vzrok pripisujejo slabemu vremenu, saj so na mejnem prehodu pri Rdeči hiši prihajali avtomobili prekriti s snegom in v dopoldanskih urah je v Gorici ter bližnji okolici deževalo, v gorah pa je ponekod snežilo. Tako nam je oolicija pri Rdeči hiši in na drugih mejnih prehodih zagotovila, da poteka promet normalno in brez avtomobilskih vrst V jutranjih urah so zabeležili reč prihodov jugoslovanski avtomobilov, pozneje se je število prihodov znižalo in ob prvem mraku so Še že začeli vračati proti do-
mu. Vsekakor pa se pričakuje večji obisk Jugoslovanov za danes. č(
bo vreme kaj boljše.
Zanemarjene ulice v Podgori
Ljudje v Podgori se pritožujejo, da občina pozablja na stranske lili ce v tem industrijskem predmest-
ju. Po dolgem času so letos in lani asfaltirali nekatere stranske ulice, po številnih prigovarjanjih so letos poleti odstranili smeti s travnika pred šolo, sedaj pa je na istem prostoru in tudi marsikje na cesti polno smeti ter drugačne umaza nije. Naši ljudje želijo, da bi se občina pozanimala tudi za odstranitev smeti s teh ulic.
Združenje bivših internirancev in deportirancev v nacističnih taboriščih obvešča vse člane ali njihove družine, da so pripravljen- izkf.z niče za leto 1972. Cena je po 500 lir. Kdor želi obnoviti svojo izkaz nico naj se zglasi pri F. Cutrofel lo v Gorici, Ul. Codelli 2.
Nesreča v SAFOG
Včeraj ob 16. uri so z rešilcem Zelenega križa pripeljali v goriško splošno bolnišnico delavca Iva Cec chetta, ki mu je med delom v tovarni SAFOG padel težak kos kovine na levo nogo ln mu zmečkal stopalo. Pridržali so ga na zdrav ljenju.
DEŽURNI LEKARNI
V	GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici odprta lekarna PONTONI-BASSI, Ra Stel 26. tel. 3349.
V	TRŽIČU
ci (pa nc samo
pri)

delu tn zaslužku! Altro
iort
Alhertinija in njegov^
Albertinija
prijateljev.
rotieus':
CORSO 17.15-22.00:	B*1*®
L. Buzzanca in R- ^ p film; mladini pod 14-vedan.
MODERNISSIMO U-15'^' jj. Ozdi giomo. moglie di n°	kinei^
stelnuovo. E. Ceneris.	18 ^
clrnn ir hnrvflh!
skop v barvah; mlad tom prepovedan.

leluia*. G. Hilton. Aroems^^ i
CENTRALE 17.15-21.3v:	-	[O#
fare il soldato da nri*. ^ m v ne, G. Nazzaro, F. Fra**-— Ingrassia. Barvni Wm- *]yse V1TTORIA 17.15-21.30:
Chloe les bichettes*. C' \vah, ^ M. Girardom; film v D“ veda»-18. letom Prep0
dlni pod
I rž id
di
AZZURRO 17.30-22.00:
Saint Michael*, A. Delon
Delon. V barvah.
«Cacri*
S
EXCELSIOR ob 16.00 ca», barvni film.	»4 ore j
PRINCIPE 17.30-22.00:	gah01
Le Mans*. S. Mc Qu<*n' film.
mro Gor leti	pe-
SOCA (N. Gorica); ‘Pozn,°.nf ob lj" roje*, ameriški barvni »
18. in 20.
SVOBODA (Šempeter Pri ^
Gob'
X
ci):	»Madam Bovari*. ^ jj.,
nemški barvni film " in 20.
itaC
PKVACINA: »Us Vegas*- l7’
sko-španski barvni fil* in 20.	. fr»"v'
RENČE:	«Zgrešeni strl'‘ p, 2*
ski barvni film - ob jo>. č RKKI.K: tl. IpnotO m za .	\1.
DESKLE: »Z lepoto - flb ponski barvni film "
ital*'
!9.30.	. d„n», - p
ŠEMPAS: »Klofuta vsak a^‘ jj.
janski barvni film 19.30.	j)(i
KANAL: »Kamasutra*. n*
film - ob 17. in 20.

I
Razna* obvestila
$

Šolski natečaji za rjUi7’ s]CrDnw ^ cembra so na šoisk^111
v Gorici na vpogled '~jeto ^ prednostne natečaje z O' Prizadeti lahko v	eve0
mzaaeu laimo v	e*"
ložijo tudi pritožbe P1^
ruSS&Zjgtfe
ENAL v Gorici. Odh£* .
ra EINnL, v uuru-i. —	^ a -
30. decembra in P°vr< do arja zvečer. Vpisovanje	^
cembra pri ENAL. ^	*•
Verdi 115 - tel. M;«-
bijo tudi podrobnejša 8	*
Natečaj za zdravnike^^ett $
most kot poročniki P .jtu »»• vj-razpisan v uradnem ^ ^le ^
3-
nem papirju je treba v tffl. po-
Danes ves dan in ponoči Je v Trti fekturi do 3. <lecenJ*)^jw>b0*^* i odprta lekarna »Alla salute* dr. se dobijo tudi vsa P0®
Fabbris — Ul. Cosulich 117, tel. 72480. | jasnila.
'COflFEZIOm /•
C/tttA
HU
Razpolagamo s senzacionalno Izbiro plaščev za gospe močne la zelo močne postave. Tako smo prepričani, da moremo nuditi oblačila vsakomur, da damo boa v zneska 5000 lir vsakomur, ki bi ae mogel najti svoje mere. Tudi velikim in nijvišjim meram dajemo 10 odstotni popust v dogovoru s prelokturno komisijo za kontrolo cen in to za vse artikle, ki se v naših trgovinah prodajo za gotovino
'COflFEZIOni /• ,h
crcuna
Uka Carducci 10 « Ulica Orianl 3
Uka Carducci
f IZIDI 7. KOLA — Bologna fr31'0 - Vicenza
rentus - Napoli ~ Mantova S°na ~ Atlanta . . ”e — Verona
|U> S
1, , LESTVICA darh Juv«>tus	in	Milan
isilili,	j	in	Torino
W r®
ti^'	|	in	Fiorentina
j so ^Pdoria in Verona toj# pri-ri fo-šK » tako |
točijo , PRIHODNJE KOLO insko	—	Varese
,.V«i	S**» - Inter
Jcijo. j "^aro — Fiorentina J^tus - Torino i«?	- Napoli
P r® ~ Mantova
2:1
1:1
2:3
2:2
3:1
1:0
0:0
lcenza, Bologna ^ Catanzaro Valanta in Mantova
11
10
9
8
7
b
£*- Cagliari
it- »ampdona - Verona
&
točk , 1*
;?«
odar- i
tro”'
klP
tVr
toriti
a P1
■m
i
Wt ! 00 sira? lici« iii o :
0 I
IflOft j 100 0&-1 ts0 j n ► S
j 0 0
\ef>- ;
< ’
ii	I*
. IZIDI 10. KOLA - Genoa
P .—» — Livorno «tania _ Novara
— Taranto - Bari
pZ? ~ Reggina &"o ~ Foggia r^Pana — Lazio ^Tento — Modena 1(*nana - Perugia
p, LESTVICA b"®®o in Temana jjSgiana in Taranto j®°> Perugia, Catania ^.Cesena
r rieggma in Novara in Monza in Livorno Genoa in Modena
f. PRIHODNJE kolo s*"0 - Cesena
1:1
1:1
2:0
00
1.0
0:0
1:0
>..0
0:0
2:1
14
13
12
11
10
9
8
6
5
it*i» j ~ Perugia
_ i ^
* C;
^ ? Hc£ ~ r3fQ •
na — Catania
®a — Brescia
>, o&iana — Arezzo e®na _ Genoa 7s, nt° — Monza - Bari
ertlana — Palermo
DLIGA
IZIDI 11. KOLA jjjj^ — Oltrisarco
NOGOMET
V D LIGI
Po celi vrsti napak Triestina ob točko
Monfalcone
j. sano — Malo E>no - Torvis ib^^belluna — Lignano J^ttuaro - S. Donš -MU 2
Ss
Jflrh
Pordenone Clodiasott. ‘gno — Mestrina
LESTVICA
18 16 15 14 13
l^’15 5nia in Monfalcone 12 b- ■ Oltrisarco in Pordenone 11
10 9 7 6 4
fefcna
kjf^ttomarina W?gruaro in S. Don5 »i ®nia i° Monfalcone
Ar,!3"0
Lion ln Montebelluna ^ano in Alense
gno
PRIHODNJE KOLO
ll^^ottomarina — Bolzano — Mestrina
Cfal" Valdagno Clfe,ne - Triestina
Tudi Union CS, neposredni tekmec Triestine v borbi za napredovanje v C Mgo, je odnesel točko s tržaškega igrišča. Res je sicer, da sodeč po poteku tekme gostje morda niso zaslužili tolikega priznanja. saj so kljub precej dobri igri bili izpostavljeni stalnemu pritisku, še bolj pa je res, da da je izenačen rezultat pravična kazen za Triestino. Ni namreč dopustljivo, da ambiciozno moštvo, kot je tržaško, zagreši v vsaki tekmi toliko napak. Tokrat so jih Vastinii in tovariši skuhali res precej, najboljši strelec Triestine pa je vsekakor znova na prvem mestu na tej *čr-ni» razpredelnici. Kot že v prvi tekmi, je namreč Vastini slabo streljal enajstmetrovko, ki jo je poprečni sodnik dosodil zaradi ne ravno hudega prekrška nad Rizzatom. Gibčni Vadala, vsekakor najboljši na igrišču, je slaboten strel z lahkoto ubranil. Le nekaj minut pozneje pa je Bertoli poslal pred vrata odličen predložek, ki ga tržaško desno krilo, samo pred vratarjem, ni znalo izkoristita.
V ostalem je tudi po tej tekmi malo kaj novega. Triestina je zopet zaigrala napadalno, tokrat pa je tudi zaradi splozkega igrišča bila pri gradnji igre precej netočna, tako da so gostje, ki so^ zrela in predvsem na sredini igrišča zelo aktivna ekina, večino napadov prestregli. Kljub temu pa je bilo strelov na vrata precej (navadno zgrešenih), tako da se je že omenjeni Vadala lahko proslavil z iz-reonimi posegi, predvsem v dveh primerih: pri enajstmetrovki in po De Gasperijevem strelu, katerega je vratar gostov prestregel v des nem visokem kotu z zelo lepim plovnim skokom. Nekaj minut pred koncem pa je vratar le klonil. Po srditi gneči pred vrati Uniona je namreč Del Piccolo izvedel oster strel, ki se je odbil od hrbta enega izmed branilcev in je Vadalo presenetil. Sodnik pa je videl zelo dvomljiv Vastinijev offsdde in je gol razveljavil.
Težko je oceniti najboljše pri Triestini, saj so zaradi razmočenega igrišča skoraj vsi zaigrali pod svojimi sposobnostmi. V napadu je bil še najbolj aktiven Rizzato, ki je bil manj »sebičen*, a še vedno neučinkovit. Bertoli, Brusadelli in Vastini, predvsem pa slednji, so razočarali: pravi polom pa je bil nastop mladega Marici ja, ki ni znal potrditi lepe igre v Torviscosi Morda je res, da mu tržaška bur ja ni dovolila, da bi se izkazal.
HOTb -je-sgnr tWH*pb 'tekmi,
■ vseeno pa se nam je zdel povsem . . zgubljen in predvsem boječ v spo L—.uii_4b*dib Dobro Je tokrat zaigral Moretti, ki mu je btio igrišče edinemu po godu, v obrambi pa le nad vsemi izstopal De Gasperi. Mladi branilec je bil stalno v napadu, to pa bi v zadnjih minutah lahko drago stalo domače moštvo, saj se je njegov neposredni nasprotnik Barbieri dvakrat znašel pred vrati in je zapravil stoodstotne priložnosti. Odličen je bil tudi Macchia, Del Piccolo pa se polagoma vrača v lansko formo.
Union CS razpolaga z zelo zrelo igro (vedno glede na kategorijo, v
1:1
1:0
3:2
1:1
0:0

Ctebelluna ~ Schio t$?areo - Arco
Olu elluna
fl>rco “ I
Sa„ — Portogruaro
On* — Alense ‘"S Snia — Bassano

ŠPORT NA TV
jjr' 29- — Italijanska televizija \ -na4a'a v neposrednem pre-18°toetno tekmo Inter - Bo-Zaz. rJa f*rvem kanalu. Prenos se Cel ob 20.10.
ndh igralcev. Brez izrednega vratarja pa bi v nedeljo ne mogel rešiti točke.
* * *
Položaj Triestine se je po tem novem spodrsljaju še bolj poslabšal. Mestrina je namreč izbojevala tudi v Valdagnu zmago, čeprav so domačim prevladovali vseh 90 minut. S tem pa je Bonafinova četa pridobila še eno točko prednosti nad Bolzanom, ki je na domačem Igrišču s težavo remiziral proti presenetljivi Torvis Snia ter Triestino in Sottomarino. Monfalcone pa je s porazom v Arcu zgubil še zadnje upanje, da bi obdržal stik z vrhom, saj postaja vsako kolo bolj očitno, da se bo borba za prvo mesto skrčila na zgoraj omenjena štiri moštva.
Ostala moštva, ka jim trenutno sledijo na lestvici, to so Portogruaro, Malo, San Dona in Bassano, nimajo namreč možnosti, da bi se prerinile do vrha. Tudi na dnu je že prišlo do precejšnje selekcije. Valdagno še naprej sameva na zadnji stopnici, njegov položaj pa postaja kljub dobri igri zelo nevaren. Tudi Schio je z doma zgubljeno točko poslabšal položaj, medtem ko je Lignano izsilil neodločen izid v Montebelluni in se s tem premaknil še bolj proti sredini lestvice.
uk
NA TENIŠKEM TEKMOVANJU ZA »GRAND PRIX»
Franulovic na tretjem mestu
PARIZ, 29. — Američan Stan Smith je osvojil prvo mesto na lestvici teniškega tekmovanja za »Grand prix» po zadnjem turnirju v Buenos Airesu. Najboljši jugoslovanski teniški igralec Željko Fra-nulovič je zasedel tretje mesto.
1.	Stan Smith 187 točk
2.	Ilie Nastase 172
3.	Željko Franulovic 129
4.	Jan Kodeš 124
5.	Cliff Richey 98
6.	John Newcombe 944
7.	Pierre Barthes in Ken Rose-wall 82
9.	Clark Graebner 79
10.	Tom Gorman 69
V 2. AMATERSKI NOGOMETNI LIGI
Z GOLOM TIK PRED KONCEM SREČANJA JUVENTINA ODLOČILA DERBI V SVOJO KORIST
Točka za Breg in nov poraz bazoviške Zarje
Juventlna — Vesna 2:1 (0:1)
JUVENTINA: Spontan, Feliciano, Gergolet, Montico, Rupil, Tabaj E., Klaučič (d.p. Sirk), Marvki, Colli-ni, Ferletič, Tabaj M.
VESNA: Kozlovič, Verzaer, Gra-gnero, Nicoli, Skrem, Zudini, Caha-rija, Kelemenič, Savi, Emili, Ger-
"ii**	: -	.
Ekipa bar Venelo se je le poredkoma znašla pred vrau Primorca
mani - Potasso, Zudini.
SODNIK: Pigani iz Reana de) Roiale.
STRELCI: v 35. min. p.p. Caha-rija; v 12. min. d.p. Tabaj Miloš, v 42. min. Tabaj Edi.
KOTI: 6:2 za Vesno.
Veter, mraz in še nekaj dežja je ustvarilo okolje za tekmo med Vesno in Juventino v nedeljo v Štan-drežu. Žreb je določil, da so Križani dobili v prvem polčasu veter v hrbet in to so izkoristili: že v prvih tridesetih minutah, še pred golom Caharije, so imeli kar štiri dobre priložnosti za gol. Zapravili so si jih sami, ker so nepazljivo merili v vrata. Peti poskus se jim je v 35. min. končno posrečil. Vesna je dobila prosti strel, veter je preusmeril žogo in vratar je nasedel, tako da je Caharija z glavo poslal žogo v mrežo. Križani so še dalje napadali, a do nevarnih koordiniranih akcij ni prišlo, tako da je Juventina uspešno branila.
V drugem polčasu, po menjavi i-grišča, so ugodnejšo stran dobili domačini. Štandrežci so to izkoristili in so preudarno igrali. Ustvarili so si sicer manj priložnosti za gol kakor v prvem polčasu Vesna, a so jih znali bolje izkoristiti. Križani so v drugem polčasu igrali bolj
koordinirano kakor v prvem polča- prvi polčas. Do zadetka pa niso
nilllllllllllllllllllllllllllllllll||||||lt1llll|||||||||||||||||IIIIIIIIIl||||lllllllllllIlllllU|lllllll|lllllllllllllllllll,,,,,|,|||||,||,|||||||||||||||||||||||||||||m,|,||||||||||||||||l,||||||||||||||||im„||„|„l„,l„|„
V NOGOMETNEM PRVENSTVU 3. AMATERSKE LIGE
Prepričljiva zmaga trebenske ekipe kljub avtogolu v drugem polčasu
Primorje je remiziralo, Olimpija pa je ostala praznih rok
Primorec — Bar Venelo 3:1
PRIMOREC: Vladimir Kralj, Pa-patico, Sluga, Milkovič, Livij Sosič, Strajnščak, Pavel Kralj, Teodor Možina, Mauro Kralj, Valdi Možina, Saina, 13 Sinico.
STRELCI: v 44. min. p.p. Mauro Kralj, v 4. min. d.p. Milkovič (avtogol), v 14. min. Sama, v 35. min. Mauro Kralj.
KOTI: 10:2 za Primorca.
Blatno igrišče in močna burja sta v nedeljo precej ovirala potek tekme med Primorcem in ekipo Bar Veneto. Trebenei so tokrat odnesli s padriškega igrišča izdaten izkupiček in to povsem zasluženo. V prvem polčasu so igrali proti bur-ji, a so kljub temu prvi povedli z Maurom Kraljem.
V	drugem polčasu so gostje kmalu izenačili z avtogolom Milkoviča. Trebencev pa to ni' potrlo. Že naprej so igrali borbeno in so še dvakrat potresli mrežo gostov.
V	tej tekmi smo videli lep in dober nogomet. Največ zaslug za to ima enajsterica Primorca. Bila ie ves čas v premoči. Zlasti napadal
ci so se zelo izkazali. Nasprotnik kateri nastopa) in ima nekaj odlič-1 bi prav gotovo utrpel mnogo hujši
nfimiMiiiiiiiiMiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiittiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiuiitiiiiiMiiui
Cagliari - Bologna	1
Catanzaro - Vicenza	X
Fiorentina - Torino	X
Inter - Milan	2
Juventus - Napoli	X
Roma - Mantova	1
Sampdoria - Atalanta	1
Varese - Verona	X
Catania - Novara	1
Reggiana - Lazio	1
Ternana - Perugia	1
Venezia - Solbiatese	1
Messina • Brindisi	X
KVOTE:
13 - 1.232.800 lir
12 - 55.200 lir
MJJGE ŠPORTNE VESTI
Na šesti stkani
lS*Er-------— ■
lazili Qrzavnega varnostnega aparata. Toda kdo so td pri-fcf ^ •— to je bila uganka za vse. Vendar se Je tudi ma-Gdrn nekoč, ko sta se ga bila skupaj pošteno napila, -)■	hvalil, da se dobro pozna z admiralom Canarisom,
^ \aj abvvehra ln njihovim komandantom, da mu je on po-
diveraije in protl-In
sedaj ta sloviti admiral? V krempljih gestapa, v kle-^•'fcavnega varnostnega urada gnijel l^0rnaJ pa se Je Hartwick vrnil v enoto, že so ga tele-
2.	—	1.	Rossa	2
2.	Ozzola di Jesolo	2
3.	—	1.	Gadames	2
2.	Melania	X
4.	—	1.	Frassineto	X
2.	Alato	X
5.	—	1.	Bloody Mary	2
2.	Odessa	2
6.	—	1.	Paideia	2
2.	Pesos	1
KVOTE:
12 - 10.031.576 lir 11 -	334.385	lir
10 -	21.526	lir
poraz, če ne bi vratar gostov preprečil trd skoraj sto odstotnih golov.
Prvi polčas je potekal v premoči Trebencev, ki pa svoje premoči na sredini igrišča niso znali spremeniti v zadetek. Končno pa je Mauro Kralj s paraboličnim strelom le presenetil tržaškega vratarja.
V drugem polčasu so gostje že v 4. min. izenačili. Milkovič je pred lastnimi vrati nerodino prestregel z glavo žogo, ji spremenil smer in ukanil lastnega vratarja. Kmalu nato je Mauro Kralj z odličnim strelom zadel prečko, v 14. min. pa je Primorec zopet povedel Saina je uspešno izkoristil lepo' podajo Maura.. Kralja in poslal žogo v mrežo. V 18. min. sta se sprla Teodor Možina ter neki nasproten igralec in (precej slab) sodnik je oba izključil. Gostje so v nadaljevanju igrali precej grobo vendar sodnik ni posredoval. Domačini so še naprej naprdali in so dosegli tretji gol. Strelec ie bil Mauro Kralj, ki je z zelo močnim udarcem ukanil nasprotnega vratarja.
Vsi igralci Primorca so v tej tekmi zadovoljili, najboljši pa je bil Mauro Kralj.
BRK
Primorje — Lib. Barkovlje
0:0
PRIMORJE: Štoka, Vižintin, Su-ber, V. Bukavec, Trampuš, Del Bene, Barnaba, Barbiani, Rustja, Pra-šelj, Lipott (Verginella).
SODNIK: Figliola.
Močna burja in mrzlo deževno vreme sta v nedeljo znatno ovirala potek nogometne tekme Primorje - Lib. Barkovlje. Prosečani so, kot predvideno, našli v nasprotniku zelo trd oreh. Domačini so v prvem polčasu igrali proti burji in so zato prepustili pobudo nasprotniku, kateremu pa ni uspelo ukaniti Štoke, čeprav se je usnje dvakrat odbilo od prečke. Barkovljani so bili nekoliko neokretni v zaključnih strelih poleg tega pa je tudi o-bramba Primorja igrala zelo dobro.
Domačini so v prvem polčasu i-grali dobro. Niso se zaprli v o-brambo, kot delajo po navadi moštva, ki igrajo proti burji, pač pa sta se ob nasprotnikovih napadih pomaknila v obrambo Del Bene in Barbiani. Tudi v napadu je bilo I Primorje precej učinkovito in le za las ni pretreslo nasprotnikove mreže: v zadnjem trenutku je branilec Libertasa odbil žogo na beli črti.
Proseški navijači so pričakovali, da bodo domač; v drugem polčasu odpravili goste, toda igralci Libertasa so prevzeli pobudo, v svoje roke in so bTez težave odbijali nerodne napade «rdeče-rumenih». čim še J ---------------*-—:-
bo!j> se je tekma Mito-Jfingt £
tem bolj nerodno so domačim napa- upe na ^ p^. KmaJu bi tudi
dali. Kljub terenski premoči niso v drugem polčasu niti enkrat spravili v zadrego nasprotnega vratarja.
Primorje je zaigralo slabo in tako je darovalo nasprotniku dragoceno točko, ki so jo barkovljani popolnoma zaslužili, ker so zaigrali taktično veliko bolje kot domačini.
B. R.
Olimpija — De Macori 0:1 (0:1)
OLIMPIJA: Furlan, Perisutti, Štoka, Bezin, Blažina, Živec, Husu, Škoda, černijava, Metelko (Rebula), Daneu.
DE MACORI: Karliček, Del Bel-lo, Bacer, Sluga, Rener, Marchio-ni, Morgan, Dambrosio, Nieddu, I-ve, Ban.
STRELEC: Sloda v 18. min. p. p.
Olimpija je znova doživela nezaslužen poraz v tekmi, ki jo je odigrala zgodaj zjutraj proti močnemu De Macoriju. Srečanje je stalno motila močna burja. Kot je že značilno za proseško igrišče, so v prvem polčasu napadali gostje, v drugem pa domačini. O Olimpiji lahko rečemo, da je dala vse od sebe, vendar ni uspela premagati te močne ekipe. De Macori namreč meri na drugo kategorijo in to je pokazal tudi v nedeljo. Igralci tega moštva so skoraj vsi »stari lisjaki*, ki so zelo izkušeni. Po-
leg tega pa lahko rečemo, da imajo precej sreče, kajti v drugem polčasu bi lahko kar trikrat pobrali usnje iz svoje mreže, če ne bi vratar z izrednimi posegi rešil svoja vrata in če ne bi bil sodnik nekoliko pristranski. Moštvo pa tudi lahko računa na zelo dobre i-gralce, kot so Ive, Sluga, Niedu in Rener.
Olimpija je imela precej smole, kajti v drugem polčasu bi lahko izenačila in tudi povedla. Igralci so dali vse od sebe, čepjav niso igrali organizirano, kar je buo tudi nemogoče zaradi močne burje. Po prvem polčasu, ko so gostje vodili z
uspeli, če jim ne bi nasprotni vratar z izrednimi posegi trikrat odbil prave «bombe» Škode in Čer-njave. Omeniti moramo še prečko, katero je zadel Černjava, in enajstmetrovko, ki je sodnik ni dosodil.
Tekma je bila vsekakor lepa, čeprav je potekala v slabem vremenu. Olimpija je zaigrala bolje kot zadnjič in tudi De Macori je pokazal kaj velja. Omenimo naj še gol nasprotnikov: padel je v prvem polčasu ko je igrala Olimpija proti vetru. Branilec Olimpije je kratko odbil in Sluga je z močnim strelom ukanil Furlana.
UD
MLADINCI
V Turjaku je bila v nedeljo zjutraj nogometna tekma mladinskega prvenstva med domačo ekipo in do-berdobsku Mladostjo. Po štirinajstih minutah igre je sodnik tekmo prekinil zaradi slabega vremena. Ponovili jo bodo pozneje.
Mladinci Mladosti bodo igrali v nedeljo ob 13. uri v Tržiču proti tamkajšnji domači ekipi.
* # *
Tudi tekma Breg - Rosandra je odpadla iz vzrokov, o katerih bomo podrobneje poročali jutri.
su (če bi tako igro pokazali v prvem polčasu bi verjetno izid bil nekoliko spremenjen), a kljub temu je Juventina ohranila nadzorstvo nad igriščem. Ponovno je pokazala svojo borbenost, saj do zadnje minute igre ni klonila. Praktično ji je zmago zagotovila zagrizenost in požrtvovalnost celotne ekipe Gol izenačenja je v 12. min. dosegel Miloš Tabaj, ki je streljal v vrata iz bližine. Vratar je antit-cipiral poseg in žoga je čez i jegov hrbet šla v vrata. Za zmago pa je poskrbel malo pred koncem tekme Edi Tabaj, ki je s 30 metrov streljal prosti strel poševno proti vratarju v desni kot vrat. Kozlovič je bil v slabem položaju in tudd veter je pripomogel žogi v vrata.
D. R.
Inter S. Sabba — Breg 0:0
Breg: Taurian, Possega, Čermelj, Race, Petaros, Krmec, Grahonja, Ga-sperutti, Mikuš, Kavs (Bandi).
Inter S. Sabba:	Coasin,	Suard,
Besednjak, Marzari, Olenik, Zoffoli, Renier, Giovannini, Casson, Ispiro, Bazzara, Verginella.
Sodnik: Toneatto iz Vidma.
Slabo vreme je botrovalo srečanju na igrišču Sv. Sergija. Ekipi, ki zasedata isto mesto na lestvici, sta predvsem skrbeli, da ne bi izgubili. Čeprav je bilo zelo težko obvladati žogo na spolzkem igrišču, je bila tekma precej lepa in zanimiva. V prvem polčasu je Inter i-gral z vetrom v hrbet in je bil zato tudi nevarnejši, vendar mu ni uspelo presenetiti Vatto in odličnega Tauriana. V napadu pa sta končno dobro zaigrala Krmec in Gasperutti, ki sta izkoristila odlične podaje Mikuža, Grahonje in Petarosa.
Brežani so bili seveda nevarnejši v drugem polčasu, ko je veter pihal v njihovo korist, saj so nekajkrat le za las zgrešili gol. Tudi Inter je bil v drugem polčasu nekajkrat nevaren. Tik pred koncem tekme je tudi dosegel gol. ki ga je sodnik razveljavil. Zadetek je bil prava mrzla prha za že prezeblo občinstvo. Na srečo pa se je srečanje zaključilo neodločeno. Ta rezultat zadovoljuje obe ekipi, ki sta res lepo zaigrali v nemogočem vremenu.
IST
CMM - ZARJA	2:1
ZARJA: Babuder, Bernetič, Križ-mačič S., Komar, Marc, Križman-čič V., Bose, Bon, Grgič, Žagar, Kalc (Metlika, Turico).
Strelec za Zarjo: Grgič v 20. min. prvega polčasa.
Koti j '3:0-z* CMM. -
Zarja je v tekmi s tržaško ekipo CMM doživela svoj drugi poraz v letošnjem prvenstvu. Igra na sve-toivanske-m igrišču je bila za Ba-zovce zelo težka, saj niso mogli igrati kot so navajeni. Podaje so bile večinoma netočne in tako so nasprotniki izkoristili svojo premoč, takoj prešli v napad in držali vajeti igre v svojih rokah ves
prišli, ampak je prva povedla Zarja, ko je Darko Grgič v 20. minuti iz prostega strela močno streljal v desni kot nasprotnikovih vrat.
Po tem golu so igralci CMM še bolj pritisnili in skušali priti do gola. V 28. minuti je moral bazov-ski strelec Grgič zaradi poškodbe na kolenu zapustiti igrišče, njegovo mesto pa je prevzel Metlika. Dve minuti kasneje pa so Tržačani izenačili, deset minut nato pa so še enkrat pretresli bazovsko mrežo. Ves ta čas je igrala Zarja v obrambi, vendar precej neuspešno.
V drugem delu so se Tržačan? zopet pognali v napad in skušali še povečati svojo prednost, kar pa jim ni uspelo. Zarja bi celo zaslužila izenačen izid, če bi ne popustila prav v odločilnih trenutkih. Prvi prejeti gol je bazovske igralce zmedel, ko pa je CMM dosegel drugi gol, je bil porae Zarje neizbežen.
RAAL
Jugoslovanska nogometna prvenstva 1. ZVEZNA LIGA
IZIDI 15. KOLA
Olimpija — Partizan	3:1
Sutjeska — Maribor	2:0
Beograd — Sloboda	5:1
Vardar — Radnički (N)	1:0
Crvena zvezda — Čelik	M
Dinamo — Hajduk	1:0
Sarajevo — Borac	3:1
Vojvodina — Željezničar	3:0
Velež — Radnički (K) LESTVICA	3:0
Crvena zvezda	21
Željezničar in Beograd	20
Vojvodina	19
Velež in Dinamo Partizan, Hajduk in Sarajevo Radnički (N) in Vardar Sloboda in Čelik Olimpiria, Borac, Radnički (K) in Maribor Sut.jeska
2. ZVEZNA LIGA _ ZAHOD
IZIDI 15. KOLA
Istra — Karlovac Zagreb — Kozara Šibenik — Ljubliana Mura — Zg. plavi Železničar — Orijent Rijeka — Jedinstvo Trešnjevka — Rudar Mercator — Junak Split — Varteks
LESTVICA
Rijeka Orijent
Rudar in Varteks Jedinstvo in Šibenik Kozara, Trešnjevka, Zagreb in Istra Mura
Split in Mercator Karlovac Zg. plavi Junak Ljubljana Železničar
1:0 2:0 1:0 22 1:2 3:1 H 3 0 2:2
Športna redakcija Primorskega dnevnika je s sklepom uredništva sklenila letos izvesti posebno akcijo
ŠPORTNIK LETA
V ta namen je sestavila pravilnik in določila posebno komisijo, ki bo izbirala med najboljšimi slovenskimi zamejskimi športniki tistega, ki je ta naziv v letu 1971 najbolj zaslužil.
Akcija se bo nato v prihodnjem letu nadaljevala in sicer bomo vsakih trideset dni izbrali ŠPORTNIKA MESECA, ob koncu naslednjega leta pa bo seveda, tekmovalec z na j višjim seštevkom točk, postal športnik leta.
O novi akciji našega športnega uredništva bomo še poročali v prihodnjih tednih.
2-Z.
	
t
i
organizirati specialne skupine za kfo T^ko vojskovanje, ki so kasneje zrastle v divizijo,
% Je
MojU^haj
\ Pozvali, naj se Javi pri komandantu, polkovniku Per-j Zabelo je zaklol. Težave so se torej že začele. Napotil vja> odločen, da bo odslej več premišljal ln manj go-^ N® bodo ga ujeli na	limanice,	ne! Še	bd rad	mimo
^5 n uničeval nasprotnike	velikega	rajha, kar mu	doslej
delalo nobenih težav. Da pa bi sedaj postal prav on K .obračunavanj višjih med seboj — to pa ne! Kar slutil p	ga kličeta. Izvedeti hočeta, kaj Je bilo pri Wolfu.
r&d vrati Je še enkrat premislil, kaj Jima sme povedati.
* z&->	0Pravljenem	delu	v uradu se Je major Wolf, ki	sl
^ra *el vsaJ kakšno uro	miru ln	samote,	napotil	okoli
)« - Sel je do hotela Toplice, kjer	Je vzel	čoln. Zaveslal
jjoti otoku.
J* t o kljunu čolna so pošumevale pene valov, na nebu so b®11 oblaki, v sinjini zrcalne gladine pa so žarele B piJRtlraJoče Jeseni.
^N^JOden je	končal delo, Je napisal šifrirano poročilo	o
^ nekaterih komandantov ln ga kot po navadi poslal \ jT^bnem kanalu mimo uradne linije svoji nadrejeni zve-•Vtem opravilu, o katerem Je menil, da Je zanj živ-pomembno, mu Je bilo, kot bi vrgel raz sebe ne-g® breme.
Volj	aedaj	Je	lahko	mislil na Ano. Pravzaprav sl	Je
nJ® zaželel melanholije Jesena, miru ln vsaj vizijo kjer gospoduje samo lepota In ni o nasilju nltt sledu, se Je	do	otoka,	vendar ni izstopil. S čolničem	je
zavil v zavetje zahodne obale, kjer Je bila voda popolnoma mirna in je po njej plavalo ovenelo listje med sencami zvonika in starih dreves.
Od tod sta se ozirala v gozdove na zahodu, kjer Je gospodovala neobljudena divjina, pravo nasprotje civilizacije ob verigi hotelov. Ana, čudovito dekle, z rahlo otož-nc-stjo v očeh, s skrivnostnim smehljajem, z lasmi, padajočimi na ramena, s postavo sme... ženska, ki mu Je ukradla svobodo, Id se je ob njej počutil majhen, ker mu je vzbujala žar ljubezni in čustva, katerih se je sramoval... Z razpoloženjem Jeseni, s pticami v zraku, z odmevom zvona želja, ki Je pritrkaval srebrno tiho, se je vračala. Leto dni je bilo dovolj, da se je prepričal, da jo je poslal na nevarno pot samo zato, ker se Je bal ljubezni in hkrati odgovornosti, ker ni maral zamenjati vseh žensk, ki jih Je lahko debil, za eno samo. Pa ne samo to. Pred njo Je hotel biti odkrit in hkrati velik, pa Je dvomil, da bi ga takšnega, kakršen Je v resnici bil, sploh lahko ljubila. «Boj im se vas in vas spoštujem, ne vem, če Je to dovolj za ljubezen... je bila dejala. Kaj vse lahko napravimo iz ljudi, celo izdajalce, samo ljubezni se ne da nikomur vsiliti. Ljubezen sama pride m gre. Človeka napravi velikega, močnega, ali pa ga uniči. Ob njej mu Je uspelo prepustiti se človeškim čustvom, vsa razumska pravila so odpovedala.
Kaj naj napravi z njo? Vprašanje ga Je zaskelelo. Takrat v Idriji Je v trenutkih besa odločal, da ji bo hudo kot ribd na suhem, če Jo dobi v roke. Prinesla mu Je pravzaprav nesrečo. Odkar se je srečal z njo, Je začel izgubljati tudi tam, kjer Je poprej le dobival. Nekje na dnu zavesti so mu Je oglasila slutnja, da mu bo ponovno srečanje z njo prineslo novo zlo. Nehote Je pomislil, da bi bilo morda še najbolje, če bi stotniku Knleokeju naročil, naj Jo spravi s poti. Pa kaj, ko Je že sporočil, naj Jo člmprej pošlje. Misel nanjo ga Je spomnila na Valjhuna. Kako le, da mu Je ni speljal ta ttp?l NI mogel razumeti, kaj ga Je vodilo, da je prepustil užitek maščevanja njemu.
Zelena tihota gozdov ga Je pomirila Pomočil Je roko v
vodo in sl z njo ohladil čelo. Pod njim Je bila voda temno zelena in najbolj globoka. Tu je bilo brezno, o katerem so govorili čolnarji, da sega dvainsedemdeset metrov v globino. Prav tu nekje počiva med somi njegov Pewalek. Spomin nanj Je povezal z Ano. Odločil se Je. Zlomil jo bo, ne bo zmagovalka! Morda bi bilo še najbolje, če bi jo požrle te globine in z njo vred spomin na ljubezen, upanje in poraze. Za čas, ki prihaja, mora biti trd, brezobziren in grob.
6
V sobo Je skozi zagrnjena okna lila rumeno vijoličasta svetloba sonca, ki Je zahajalo za obrobje strmo se dvigajočega hriba nad mestom. Potem Je svetloba umrla in prostor Je zagrnil spokojen mrak, ki se Je vse bolj gostil, dokler predmeti niso izgubili svojih ostrih oblik.
S široko odprtimi očmi Je gledala to izginitev sveta m si želela blagodejne teme, da bi jo objela s pozabljenjem na vse otipljivo in hladno, kar je sevalo vanjo iz tujih predmetov. Njen duh Je plaval med snom in resničnostjo, želela si je pričarati iluzijo, da Je doma, v svoji sobi, da je pravkar prebolela hudo vročico in da se trudoma želi otresti morečih sanj. V domišljiji ji Je uspelo spremeniti preprosto vojaško omaro v svojo, polno lepih oblek, In padalski šmaj-ser, ki je stal v kotu, v dežnik... Miza sredi sobe, na kateri je stala vaza s šopom Jesenskega cvetja, pa Je tako in tako ustrezala njeni želji. Samo z železno posteljo, ob kateri so bili prislonjeni težki škornji, ni vedela kaj početi.
Ko se Je premaknila, Ji Je telo čez in čez spreletela topa bolečina ter ji ustvarila občutek, da sta Ji telo • in duša zdrobljena v nešteto delcev in zlepljena z vsemi mogočimi bolečinami.
«Laže Je prenašati bolečine telesa ko duha,» Je pomislila. Kadar te napade oboje hkrati, Imaš občutek, da izginjaš, da te Je vsak trenutek manj, in da stojiš pred vrati neznanega, kar te bo ugonobilo.
Iz kota nasproti se Je iz mrakčbe lesketalo kakor ve-
liko oko ogledalo z baročno zrezljanim okvirom, ki je kdo ve kako zašlo v to sobo, v to mešanico kasarne in želje po toplem, intimnem domu. če se je potrudila in se nekoliko dvignila, je skozi somrak zagledala v njem svojo podobo, kot bi lebdela v dnu vodnjaka. Lasje so ji razpuščeni padali na ramena, sij svetle žalosti pa se Je izgubljal v obrazu, kjer je mrak zabrisal vsa druga čustva. Dvignila je roke in se potipala po telesu.
Kako davno je že to, ko se je začela zavedati, da postaja ženska! O, dnevi brezskrbne mladosti. Kadar je vstaji, la ali legala spat in kadar se je oblačila, je kaj rada ogledovala v zrcalu svoje golo telo, s katerim še ni vedela saj početi. Ta njene skrivnost, to Iskanje lepote na sami sebi se ji je zdelo že davno davno, kot bd bilo v nekem drugem življenju.
Ko se Je v sobi še bolj mračilo, Je n ogledala zrlo vanjo le se dvoje žarečih oči, obrobljenih s temo.
Jaz, ki sem — to vem, ker me na to spominjajo bolečine — in slika v ogledalu, temneča in izginiajoča v bo-stečem se mraku, nisva eno in isto. To, kar izginja, je senca, ki jo Ima vsak človek, senca pa je razblinjajoča se podoba nečesa trdnega, ki je bilo in ki ni, ker izginja, ker si sam sebi le privid. Ce bi mogel človek umreti tako lahko, kot izgine senca, kadar sonce zdrkne z neba, bi najraje takoj umrla...
Včasih so govorili, da si človek lahko izbere, kako bo živel, in kakšen tudi to, kako bo umrl. Njej ni bilo dano ne eno ne drugo, življenje jo Je iz njenega sončnega sveta vrglo kot otroka v vodo, kd jo sedaj nosi, jo vrže na prod ln spet nosi naprej v svoj zadnji vrtinec...
Čeprav je minilo le nekaj dni, odkar so Jo zgrabile mnoge roke iz mlečno zameglenega gozda in se je njeno nebo zavrtelo in ji je zemlja pod nogami izginila, ji Je bilo, ko da se je tudi zanjo ustavil čas. To je bil zanjo čas, ko življenje prehaja v smrt.
(Nadaljevanja sledi)
Uredniitvo TRST Ul. Monfecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnica	GORICA	Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82
Uprava	TRST	Ul. Monfecchi 6/II Telefon 795 823
Naročnina
Mesečno 1.100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir.	J SFRJ posa-
mezna številka 1.— dinar, mesečna 14.— din, letna 140.— din. Poštni tekoči račun	Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
30. novembra 1971
la SFRJ	Tekoč račun pri Narodni banki » Ljgbliam 501-3-270/1
«ADIT. - DZS, Ljubljana Gradišče 10/11 nad. telefon UM
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno
upravni 300, legalni 400, osmrtr ice m sožalia 200 lir »Mali 09 ^ 50 lir beseda Oglasi za tržaško in gonško pokrajino se °®r0^8!? upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Socie*š Pubblicita I'#
Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdala In tiska m - T'«1
E
PORT ŠPORT ŠPORT
ODBOJKA
V PRVEM KOLU ŽENSKE B LIGE
Samo borovke dosegle tisto zmago Breg oddal set, Sokol pa obe točki
Bor — Libertas Brescia 3:0 (15:10, 15:8, 15:8)
BOR: Hrovatin, Barej, Bolčina, Artač, Pečar, Kalan, Kuferzin, šva-gelj, Zavadlav, Gabrovec.
LIBERTAS: Agosti, Boccardelli, Tosin, Panada, Pelati, Rovida, Lombardi, Terraroli, Mombelli.
Borovke so bile v nedeljo od slovenskih ekip najuspešnejše, saj so svoje nasprotnice premagale s čistim 3:0.
Gostje, lanski FARI Ultravox, niso pokazali tistega, kar smo od njih pričakovali. Ekipa ima, v primerjavi z lansko, močnejši napad, a šibkejšo obrambo. Razočarala je tudi reprezentantka Agostijeva, ki se je ob mreži le malokdaj izkazala, svoje naloge pa ni opravila niti v obrambi.
Borova ekipa je s svojo igro povsem zadovoljila. Dobro je deloval napad, prav tako blok in obramba. od časa do časa je nekoliko zašepalo le prestrezanje servisov.
Omeniti pa moramo, da je Bor nastopil brez svoje tolkačice Beze-Ijakove, ki zaradi pretegnjene hrbtne mišice ni mogla igrati.
V	prvem setu je Bor takoj pokazal, da mu nasprotnik predvsem tehnično ni dorasel. »Plave* so z res dobro in učinkovito igro povedle kar z 10:0. Nerazumljivo so nato popustile in gostje so dosegli nekaj zaporednih točk skoraj izključno zaradi napak domačink. Bor se je nato spet zbral in povedel. Nekaj se je še zataknilo proti koncu seta, a so ga borovke zaključile v svojo korist.
V	drugem setu so bila naša dekleta stalno v vodstvu in so osvojila niz brez posebnih težav. Vsa dobra volja Libertasu ni koristila, saj nasprotni ekipi ni mogel na noben način do živega.
V	začetku tretjega seta je bilo po osmih menjavah servisa stanje še vedno 0:0, ko je libertas osvojil prvo točko. Bor je izenačil in je šele po ponovnih dvanajstih menjavah osvojil točko. Od tedaj dalje se je za Bor vse dobro izteklo in naša dekleta so osvojila set ter s tem seveda tudi prvi dve dragoceni točki v letošnjem prvenstvu.
Prihodnjo nedeljo čaka borovke nelahka naloga: gostovale bodo v Noventi Vicentini. Domače moštvo Primavera je v nedeljo, kot je znano, premagalo Sokol in bo uspeh hotelo ponoviti tudi na domačem igrišču.
INKA
CUS Padova — Breg 1:3 (8:15, 16:14, 10:15, 14:16)
BREG: Klabjan, Sadmak, Pavletič, Hmeljak, Foraus, Kofol, Ba-rut, Zobec.
SODNIK: Ciocca (Treviso).
Brežainke so v Padovi oddale le set, prav lahko pa bi se tudi zgodilo, da bi oddale vso tekmo. Igrale so namreč izredno slabo.
Moč nasprotnika vsekakor na »storilnost* slovenskih igralk ni vplivala, saj je bila domača Seštevka dokaj skromna, da ne rečemo celo začetniška. Padovanke so si namreč pomagale na vse načine, da so žogo spravile preko mreže in so s tem »pacanjem* krepko načele na urejeno igro navajeno bre-žansko ekipo. Žogo so namreč pošiljale preko mreže tako, da ni bilo nikoli mogoče z gotovostjo ugo-viti, kam bo padla. Če k temu dodamo še dejstvo, da so bile splave* tudi nekoliko utrujene od dolge vožnje, pa tudi sicer niso stopile na igrišče v najboljši formi, potem nam postaneta oba seta na 16:14 bolj razumljiva. To je bilo videti zlasti v zadnjem nizu, ko so Brežanke po vodstvu z 11:5 dopustile, da so jih domačinke pri enajstini dohitele in so nato pri izenačenju na 14:14 celo tvegale
izgubo seta, ki bi nad končnim izidom vsekakor lahko postavala vprašaj. Tako pa se je vse srečno izteklo in so se ob zaključnem sodnikovem žvižgu vsi člani gostujoče ekipe globoko oddahnili, najbolj pa trener Jurkič, ki je ob robu igrišča »prepotil sedeon srajc*.
Sokol — Primavera Marzotto 1:3 (12:15, 8:15, 15:13, 4:15)
SOKOL: N. Pertot, Batagelj, Zidarič, Colja, Petelin, Furlan, Rebula, Ban, Škerk, Ukmar.
SODNIK: Fornasar (Videm).
Nabrežinke so začele svoje letošnje drugoligaško prvenstvo s porazom, vendar y dvorani stadiona «1. maj* v nedeljo niso razočarale. Videti je bilo, da je to mlada ekipa, s katero bo treba še nekaj časa vaditi (zlasti osnovne vaje), vsekakor pa imajo dekleta pred seboj lepo bodočnost. Ne smemo namreč preko dejstva, da so imele na drugi strani mreže za nasprotnika eno najmočnejših ekip te lige, ki ima v svojih vrstah tudi desetkratno državno reorezentantko Pe-lizzarovo. Pri tej visoki igralki je zlasti presenečala lahkotnost, s katero je opravljala svoje posege tako v obrambi, kot v napadu, odlično je reševala nizke, tolčene loge, prav tako učinkovito pa je napadala tudi iz slabih podaj. To je res dobra igralka, ki je kreoko doprinesla k zmagi svoje šesterke.
Kaj naj rečemo o Sokolu? Morda to, da je ta ekipa podobna emen-talu, dobremu siru z velikimi luknjami. Od časa do časa so Nabrežinke pokazale izvrstno odbojko, dinamiko in učinkovitost, nato Da so se začele zgubljati v začetni-
štvu in so povsem popustile, skratka v njihovi igri so zevale »luknje*. Morda je s taktične strani manjkala v njihovi igri domiselnost, pestrost. Preveč so vztrajale v napadih na moč, ko to ni bilo potrebno in bi dosegle več s plasiranimi žogami. Čemu tolčenje na moč, ko pa je nasprotna ekipa razporejena prav z obrambo za tak napad? Z bolj raznovrstno odbojko bi Sokol nasprotni sistem »razbil* in bi nato učinkoviteje 'občasno igral tudi na moč. Vsekakor je nabrežinska ekipa dosegla manj, kot bi lahko, čeprav bi prišla do obeh točk verjetno zelo težko tudi z boljšo igro.
Med posameznimi igralkami se je izkazala Škerkova, ki pa je še počasna in ob mreži zaradi časovno nepravilnega odriva ne izkorišča vse svoje moči. Zidaričeva in Batageijeva ne igrata dovolj prizadevno. Odbojka je napeta igra od prve do zadnje minute. Brez počitka. In Batageijeva ter Zidaričeva sta sposobni tako igrati. Per-totova je zelo koristno zalagala svoj napad z uporabnimi žogami; zamerimo pa ji lahko, da greši servise in ne uravnava dovolj svoje moči pri visokih žogah. V okviru svojih možnosti so zadovoljivo opravile svojo nalogo Furlanova, Coljeva in Rebulova, ki so s svojo borbenostjo precej doprinesle, da je ostal en set v rokah Sokola.
Na splošno pa lahko rečemo, da nas je Sokol v tej tekmi zadovolji, saj je iztrgal set nasprotniku, ki bo delal sive lase katerikoli drugoligaški ekipi, ki ga bo hotela premagati, zlasti na njegovem igrišču.
MERAN-KRAS V MOŠKI ODBOJKARSKI C LIGI
Južnotirolsko moštvo brez osvojenega seta
Šesterki sta se pozdravili med seboj (ob začudenju sodnika) v nemščini in slovenščini
Kras — SC Meran	3:0
(15:11, 15:2, 17:15)
KRAS: Grilanc, Budin, Vesnaver, B. in L. Milič, Paškulin, Guštin, Drasič, Zadnik, Wilhelm, Ušaj in Živec.
MERAN:	Stanzel, Meister, Holz-
gethan, Ortner, Bacher, Endrizzi, Enrich, Ellmerreich, Rainer.
V prvi tekmi prvenstva moške odbojkarske C lige je Krasova ekipa gladko zmagala na gostovanju v Meranu. Ekipa je zaigrala dobro, čeprav prikazana igra ni povsem zadovoljila, predvsem zaradi šibkosti nasprotnika. Resnično vrednost Krasove ekipe pa bomo lahko ocenili šele v soboto, ko se bo srečala s tržaškim Libertasom. Na igro pa je vsekakor vplivala utrujenost po dolgi vožnji.
Npv sistem igre, ki ga je letos uvedel prof. Drasič, je zelo hiter in učinkovit, vendar ga igralci še niso v celoti uveljavili. V sobotni tekmi pa je bila Krasova premoč jasna že takoj v začetku prvega seta, ki so ga zgoniški fantje takoj osvojili. Drugi set je bil pravo »igranje mačke z miško*. Precej izenačen pa je bil tretji set, saj je bil izid negotov vse do zadnjega. Dve dobro tolčeni žogi pri stanju 15:15 pa sta prinesli Krasu pomembno zmago in to na istem igrišču, s katerega so odšli lani poraženi.
Še majhna zanimivost: na začudenje sodnika sta bila pozdrava pred in po tekmi v slovenskem in nemškem jeziku.
Po tekmi je veselo vzdušje zajelo Krasovo ekipo, ki je praznovala zmago v nekem tipičnem nemškem lokalu pozno v noč.
Kot že rečeno, bo v soboto na
sporedu tržaški derbi med Krasom
■IINIIIIIMIINllUIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllimillllll1lllllllllllllll|||||||||f|||||||||||||||||||||t||||||||||||||||||||l|||||||||H||,|||,|„|||||,||||t|||||||||||||||||,|||||||||||||||||M
KOŠARKA
V MOŠKI D LIGI
Slaba igra pokopala splave v tekmi z gosti iz Benetk
Prvenstvo »Pomlad*: Italsider—Polet
imiiiiiiiiiiiiiHiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiniiiiiniiiiiiiimiiMiiiiiiiiiiiimiiimtniniiimiminimiiiiinii
NAMIZNI TUNIS
V MOŠKI B LIGI
Sokol še neporažen ob polovici prvenstva
Prihodnje srečanje proti Duomofolgore bo odločalo o prvem mestu
Sokol — Montedison 5:2
Sokol: Bole (2/4), Košuta (2/0-2), Fabjan (3/2).
Montedison: Tieuli (3/4), Reber-schak (3/2), Scarpa (3/2).
Sodnik: Raggiante (Benetke).
V soboto se je v okviru moške namiznoteniške B lige moštvo na-brežinskega Sokola v Portomarghe-ri srečalo s tamkajšnjo ekipo Montedison. Zmaga je pripadla Sokolu s klasičnim izidom 5:2.
Sokol je nastopil v postavi Košuta, Bole in Fabjan. Košuta in Bole sta tudi tokrat zaigrala brez posebnih težav in sta kot običajno odpravila vse nasprotnike. Slabo je zaigral Fabjan, ki se je srečal z dvema njemu enakovrednima igralcema in je z obema izgubil.
Domačini so bili do pred krat
ki m precej solidna ekipa, dokler jih ni zapustil prvokategornik Sambo. Ta se je lani dokončno odpovedal nastopanju, in so možnosti Monte-disona precej padle.
Tako je Sokol prispel neporažen do polovice prvenstva. Trd oreh pa bo zanj vsekakor gostovanje v Tre-visu, kjer se bo ponovno srečal z drugouvrščeno ekipo Duomofolgore. To srečanje bo vsekakor odločilno za osvojitev 1. mesta. Ker bo Sokol gostoval v Trevisu šele v sredo, 8. decembra, bodo nbrežinski i-gralci izkoristili prosto nedeljo za vrsto srečanj. Košuta bo namreč nastopil na državnem turnirju v Rimu, ostali tekmovalci pa na e-kipnih turnirjih v Veroni in Kopru ter na deželnem turnirju v Vidmu
Lldo Benetk« — Bor 66:49
BOR: Zavadlal 8, Fabjan 4, Ru-des 7, Lakovič, Starc 24, Škerlj, Rajmund Kralj, Martin Kralj, Ambrožič 6, Pertot.
LIDO SPANO SANSON BENETKE: Sambo 10, Tedesco 8, Veruda, Boldrin, Fassetta, Derosas 2, Moretti 2, Laurenti 12, Sartor 6, Za-vagno 21.
SODNIKA: Furlan in Galopin iz Tržiča
PROSTI METI: Lido 10:18, Bor 9:18.
V	prvem domačem nastopu so borovci doživeli visok poraz proti ekipi Lido Spano Samson iz Benetk. »Plavi* so tokrat igrali zelo slabo: v obrambi so bili prepočasni, da bi lahko zaustavljali napade gostov, v napadu pa so igrali, razen Starca, skoraj katastrofalno. Skratka, popolnoma nezadovoljiv nastop vseh Borovih košarkarjev, ki bodo morali zdaj pospešiti delo na treningih, kajti vse kaže, da so letos vse ekipe še kar dobro pripravljene, in zato se bo treba pošteno potruditi, da bi naši košarkarji ne zašli v kako neprijetno krizo. Poleg slabe igre in nerazpoloženosti vseh igralcev pa sta še sodnika s čudnimi odločitvami vznemirila «plave», ki so grešili kot na teko čem traku.
V	začetku je vse kazalo, da se bo tekma končala za borovce zadovoljivo. Ti so namreč dobro star-tali. S Petrom Starcem so nabrali manjšo prednost in gostje so bili tako prisiljeni stalno nadomeščati zamujeno. Kazalo je, da bo tekma izenačena in zanimiva. V drugem delu igre pa so naši fantje popolnoma popustili, kar so seveda izkoristili gostje. Benečani so tako zasluženo zmagali. Priznati pa je treba, da bi ne bil v drugačnih okoliščinah (in brez takih sodnikov) poraz tako visok.
Vsi borovci so igrali slabo. Gostje pa so presenetili predvsem zaradi točnega meta od drieč, s katerim so popolnoma onemogočili Borovo cono.
Tržiška sodnika pa sta sodila izpod vsake kritike.
V	nedeljo čaka borovce težko srečanje. Igrali bodo namreč derbi proti Cianocoloriju.
* * *
Izidi mladinskih moštev NARAŠČAJNIKI
Inter 1904 — Bor	61:31
PRVENSTVO »POMLAD*
Italsider — Polet	100:53
b. I.
NAMIZNI TENIS
V mednarodnem prijateljskem namiznoteniškem srečanju v Trstu je Bagat iz Zadra premagal tržaški CGS s 5:2, v srečanju mladincev obeh društev pa so zmagali domačini s 3:0.
BALINANJE
V Pulju je bilo v nedeljo mednarodno balinarsko tekmovanje, ka
terega so organizirali v okviru praznika republike. Lestvica: 1. Ulja-nik I., 2. Pula, 3. Uljanik H., 4. Pošta (Trst), 5. Sagna (Videm), 6. Ponziana (Trst).
ODBOJKA DEČKI
Kras — ENAOLI B (15:17, 15:10, 15:0)
in Libertasom, katerega se bo gotovo udeležilo veliko število zgoni-ških navijačev, ki bodo tako letos prvič videli svojo ekipo na domačih tlet.
V. K.
MLADINSKA ODBOJKA
Zaslužena zmaga mladih Brežank
Breg - UGSS 2:0 (15:2, 15:3)
BREG: Zahar, Lovrečič, Kofol, Grmek, Sancin T., Sancin K . Pavletič.
UGSS: Albrigo. Sattler. Vallon, Benedetti R., Passo. Pel'is, Cadore. Danova. Benedetti A., Covach.
SODNIK: Mlkovič.
ZAPISNIKAR: Škabar.
Mlade Brežanke so stopile v svojem krstnem nastopu na igrišče polne treme, vendar brez potrebe. Ne le, da so gladko premagale nasprotnice, ki so bile precej slabše od njih. ampak so tudi pokazale za njihovo starost in pripravljenost izredno urejeno in lepo odbojko. Igro so gradile, podajale tolkle in predvsem servirale tako zanesljivo, da b; bile s svojo prizadevnostjo in skrbnostjo pri tem lahko za vzgled marsikateri naši «stari» igralki, ki še vedno z žogo ne najde zanesljive poti preko mreže. Nobene posameznice ne moremo posebej pohvaliti, čeprav je morda ta ali ona nekoliko izstopala. Vse igralke so se namreč izredno potrudile, reševale so tudi težke žoge in so s svojo igro in rezultatom, ki so ga dosegle, povsem upravičile upe, ki jih polagajo vanje ljubitelji ženske odbojke v dolinski občini.
2:0
V okviru ženskega odbojkarskega prvenstva B lige je tržaška OMA doživela poraz. Vignoni jo je premagal s 3:1.
Bor A — Inter (15:3, 15:3)
BOR: Bizjak, Jevnikar, Praše!j, Hrovatin, Jeza, Cunja, Rauber in Božič.
INTER:	Apollanio, Manosperti,
Vattovani S. in J., Cheriani T. in C., Trombei.
SODNIK: Schird, zapisnikar Pi-tacoo.
V okviru odbojkarskega prvenstva mladink je Bor odpravil Inter kar po hitrem postopku. Nasprotnice, katere trenira bivši igralec ARC-Linee Cipolla, niso bile še zdaleč dorasle slovenskim igralkam. Priznati pa je treba, da Inter trenira malo časa in so te igralke prave začetnice.
O poteku dogodkov na igrišču res ni kaj povedati. Borovke so 2:1 zmagale praktično samo s servisi in le občasno smo bili priče kratkotrajni odbojkarski igri. Po vsej verjetnosti je Inter najslabša ekipa v skupini A, saj je v dveh setih zbral samo 6 točk. Z nekoliko večjo pazljivostjo »plavih* bi lahko bil njihov izkupiček še večji.
G. F.
TRST A
7.15, 8.15, 11.30, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15, 23.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 12 10 Pratika; 12.25 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Boschet-tijev trio; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Komorni koncert; 19.00 Veliki mojstri jazza;
19.10	Pesniški svet Srečka Kosovela; 19.20 Otroci pojo; 19.30 Nekoč je bilo; 19.45 Ameriške pesmi; 20.00 Šport; 20 35 Verdijeva opera «Nabucco»; 22.45 Zabavna glasba.
TRST
12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran;
15.10	Kot juke box; 15.50 Oglej in Istra; 16.00 Glasba deželnih avtorjev.
KOPER
6.30, 7.00, 10.00, 12.30, 14.30, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 6.40 Glasba za dobro jutro; 7.10 Jutranja glasba; 8.45 Radio za otroke; 9.15 Mali juke twx; 10.15 Znanje; 10.30 Orkester RTV Ljubljana; 11.15 Melodije splitskega festivala; 11.45 Popevke; 12.00, 12.45 in 13.07 Glasba po željah; 14.00 Orkester van Dam; 14.15 Zbor »El scarpon del Piave*; 14.40 Zabavna glasba; 15.00 Prenos RL; 19.00 Poje Ivica Šerfezi; 19.30 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba; 22.35 Glasba za lahko noč; 23.00 Prenos RL.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 20.00, 23.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Radio za šole; 12.10 Plošče; 13.15 Italijanske balade; 14.00 Veselo popoldne; 16.00 Otroški kotiček; 16.20 Za vas mlade: 19.00 Plošče; 19.30 TV glasba; 20.20 G. Puccini: «Turandot*; 22.30 Skeči.
TOREK, 30. NOVEMBRA 1971
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 12.30, 15.30, 19.30, 22.30, 24.00 Poročila; 7.40 Pojeta F. Leali in M. Medici;
8.40	Barve in zvoki orkestra; 9.50 Radijska priredba; 10 05 Popevke; 10.35 Telefonski pogovori;
12.40	«Alto gradimento*; 13.50 in 18.05 Kako in zakaj; 14.00 Plošče;
15.00	Ne vse, toda o vsem; 15.40 Kulturna oddaja; 16.05 Popoldan ski glasbeni spored; 18.45 Plošče danes; 19.00 Zabavni tečaj francoščine; 20.10 Spored s P. Ferrari jem in L. Goggi; 21.00 Spored z Iilian Terry; 21.20 Ping pong;
21.40	Nove ital. popevke; 22.00 Brez naslova; 22.40 Radijska priredba; 23.05 Lahka glasba.
III.	PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 11.15 Ital. sodobna glasba; 11.45 Baročni koncert; 12.20 Operni odlomki; 13.00 Medigra; 14.00 Glasba 19. stoletja; 14.30 Plošča v izložbi; 15.30 Sdmf. koncert; 17.30 Zgodovina gledališča; 18.45 Mladoletniška kriminaliteta v Italiji; 19.15 Vsakovečemi koncert; 21.30 34. mednarodni festival lahke glasbe v Benetkah.
FILODIFUZIJA
8.00	Koncert za začetek; 9.00 Bachov koncert; 9.40 Ital. sodobna glasba; 10.20 Vzporedni motivi;
11.00	Medigra; 12.30 Skrčena melodrama; 13.30 Portret avtorja; 14.15 Antologija izvajalcev,
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 13.00,
14.00,	17.00, 18.00, 19.30, 22.00,
23.00,	24.00 Poročila; 8.05 Radijska igra «Pogumni krojaček*; 8.40 Skladbe za mladino; 9.05 Parada popevk in zabavnih zvokov; 10.00 Simf. plesi in rapsodije; 11.15 Po domače, veselo in poskočno; 12.10 Od melodije do melodije; 13.15 Zabavna glasba; 14 05 Naši vokalni ansambli; 14.30 Z našimi an-
■mmm
vr///""'"!.
vir a <
sambli; 15.05 Rapa Šuklje: Orfej brez Evridike; 16.00 Melodije (~ narodnih besedilih; 16.30 Da glasba s simfoničnim 0?'kesisoo RTV; 17.05 Ples ob petih; Veter s sedmih strani neb®:	•
Orkestralne melodije 3a&	’
skladateljev; 19.00 Lahko noč. ci!; 20.00 Pol ure z našimi °P^ nimi pevci; 20.30 Ivan Cankar Vasja Ocvirk: Aleš iz Razo ■
21.15	Slov. lahka orkestralna ba; 22.15 Z jugoslovanskim P? zabavne glasbe; 23.05 Matej Balade; 23.15 Plesni zvoki.
ITAL. TELEVIZIJA
12.30	Kulturna oddaja; & »Konjeniki neba*; 13.30 Dp®
14.00	Tečaj francoščine; l7-w. . za najmlajše: »Na dnu m° J '
17.30	Dnevnik; 17.45 TV »
ke:	»Vsemirje*; 1815 Kultur-
18.45 Nabožna oddaja; 19-13 K na oddaja; 19.45 šport *n. nike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Dete* tivka: «Kot vihar* (2- aanneV.
22.00	Ženske zgodbe; 23.00 Dne nik.
II. KANAL
18.30	Odprta šola; 21.00 nik; 21.15 Človek in okolje; *■ »James Brown».
JUG. TELEVIZIJA
10.10 Slovenski ljudski 10.40 F. Golia:	Jurček (®“
igra); 16.28 Napoved spom*
16.30	Rabotnički: Orioltk;	J*
Forstnerič: Jabolko; 1815 v nik; 18.30 Slovenski top-P°P5 letih 1945-48; 19.00 Moža*: Španci pripovedujejo (dok ^ ja); 20.00 TV dnevnik; 20.« porniška gibanja v filmski upw“ bitvi: Goli med volkovi,
KOPRSKA BARVNA TV
16.30	Prenos košarkarske tekm
Radnički:Olimpija; 20.00 “"Ljj; kotiček, dokumentarec o Ulg
20.15	Dnevnik; 20.30 TV «Primer Dreiker*;
Inter 1904 — Bor
MEBLO
TOVARNA
POHIŠTVA
Nova Gorica
Popolna komponlbllnoit posameznih elementov omogoča sestavo pohištva po Valih željah in okusu. Z njimi lahko opremita prav vsa prostora razen kuhinja In kopalnica. Preko 120 elementov Izdelanih v različnih stilnih Izvedbah In furnirjih, meri po viiini posamezno ali v sestavi 2,40 m. Zahtevajta pojasnila in prospekta pri VaSam trgovcu s pohištvom.
Kolikor na bo mogel zadovoljiti Valih želja se obrnita na naslov MEBLO ITALIANA S.p.A., GORIZIA, VIA DE GASPERI 31, telefono 87-470, telex 46266 I MEBLO, od koder boste prejeli barvne prospekte in pojasnila, pri katerem trgovcu v bližini Valaga stanovanja lahko blago kupita.
trst
ul. san lazzaro B
blizu UPIM
na corso italia
Bogata izbira otroških postelji1' blazinit, bok** športnih voziti0* ter najlepših vozički priznanil
BABY's CARS ALB0R PEG
C0SATT0
A