199. Ste«. »avtatel Iraško v drla vi SNS. V Uubllani, ¥ torek 31. avgusta 1920. Posamezna štev. i krono. Lete IV. (zbala razen pendelfka In dneva po prazniku vsak dan ©pofeSan. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica it. 6/1., Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne pri* obči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K T20. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 1’CO. Pri večjem naročilu popust. osastsi Glasilo jugoslov. sociialno - demokratične stranke. Telefonska it. 312. Naročnina: Po poiti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 240, za pol leta K 120, za četrt leto K 60, za mesec K 20. Za Nemčijo celo leto K 312, za ostalo tujino in Amerika K 860. Reklama ci je za list bo poštnine proste. Upravništvo je v Ljubljani Frančiškanska ulica št.8/L, Učiteljska tiskarna. Volitve in veleizdajstvo. Kai takega pa še nismo kmalu (mivelj. da bi politični list te ali one x; aIve utemdieval odgoditev oh-C;»isKi!i volitev <, tem. da hoče niesrov asnrotnik dobiti večino in potem s oeiasiem občin odpraviti monarhiio r nroKIa«nrati rcDubliko. In v so->e zgodilo. da priobčuje a l?v r?^* ^a|'e'i\ »Razkritje lenkalni politiki«, v katerem ora-vrx;ia s,e volitve v občine ne smeio 2aVrpxiKer 'maio klerikalci namen. Publ ji ' “J°narhiio in razglasiti re-. Svo*° trditev dokazuie z na nnUMea Marinčka v Cerkljah 00 orev?atuSi namreč, toda v dno a.j. *las.ll ntožie niso nikdar prepri-W • i lc i1''*1 rCDlIblikanlzem resen. Mvn'e !'*'a''zc,n že no svoiein bi-Ile Jc monarhističen, marveč avtokratičen. Perfidno ie. da liberalni »Slov. :irod-f utemeliuie odgoditev volitev najprej z žensko volilno pravico, potem na celo z denunciiacIJo. ki ie smešna in nima prav nobenega drugega namena, kakor da zavleče volitve. Strah, ki era Imaio liberalci ored-klerikalci. ie prazen. Če bodo klerikalci delali in agitirali. zmaaraio. če bodo socialisti in liberalci delali. Da ne. Delo pa ni reakciia. delo ie kulturno m gospodarsko. In republike se boie. ti svobodomiselni naoredniaki. ko ie celo regent rekel, da nai si narod sam voli obliko države! Gre Jim le za politično stranko, za oblast! Ne ere lim za volitve, ne za ljudske pravice, zato navaiaio take nodle razloge. s katerimi hočeto zavleči volitve. Sami vedo. da le to podel argument za zavlačevanje volitev. s katerim hočeio čitatelie pre priča tl kako nevarni so klerikalci, kei zahtevalo »republiko«. Ne bodite smešni! Republikanizem klerikalcev nima z volitvami prav nič opraviti! Moskovski pogoji za sprejem neodvisnih. »Prcihert* priobčuic pogoje tretie Internacionale glede soreiema nemških neodvisnih sociialistov. Po teh Doeoiib mora biti niih propaganda In asritaciia res komunističnega značaja s*ranWn tisk moraio voditi zanesliivi Komunisti. diktatura nroletariiata s« ^an 'n s>stemtično nropa-V tisku, na liudskih shodih, v 1 °vrih organizaciiaJi in zadru-cvl 80 ninra’0 reiormisti vseh barv oi-ieniatično in neusmiljeno ožigosati. Od vseh odgovornih mest nai •e reformisti in oentrumaši izoodri-4 'Iranka nai ustvari iiezakoni- o;tai„o organizacijo, ki bo priprav-®*a’ no načrtu meščansko vojno, po-•ebno še v armadi. Notorični ooortu-JJJstj kakor Kautskv. liilfcrding. Lon- guet. Micdor.ald in Turati nai se iz-Dreio. Drugi neodvisni smeio na bodočih strankini!) inštancah zasedati le tretiino sedežev. Stranka mora od časa do časa po načrtu izčistiti orga-nizaciie in strankine odseke od vri-niaiočega se malomeščanstva: ona mora odpraviti socialdemokratski Drogram in uvesti komunistični, ki pa »otrdi moskovski Izvrševalni odbor. katerega sklepi obvezulelo vse priklopljene stranke. Stranka izpre-meni naslov v »komunistično stranko«. Zahteva se tudi trdovraten boi proti »rumenim« strokovnim zvezam ki pripada io amsterdamski internaci-ionalii Sprejemna doba za te pogoje se določi na štiri mesece. Delavstvu vseh dežel! - na težko rc.no .t svetovnega po- i nega položaja, pczivlja mednarodna strokovnih organizacij organizirani rroictarijat vsesa sveta, »la sc ncomaUišvo ur:c vsaki vojni v ^rfani!irani dclavci sveta morajo biti konsrresov !CPhV mcdnarotlnii> strokovnih »ravljeni, J Ji Amstcrdan}U »ri- ilm oa razpolag? L^?,,-#omoai!* ki 80 vojno, in vzpostavijo /“^n° P^Prečljo vsemi narodi. nSll° mir jr. d I’iternocijojiaJa strokovnih . Sr s.**- —ssrs vsakršno posegauje tulcev v . «čnc zadeve kak^ uaroda kakJ^ 'calfršno podporo ProUrevo1ucl]onarnta vojskam. Mednarodna strokovna zveza poživlja v«e delavce, da se temu ustavijo In primer-n° ravnalo. -j. ^ zmislu teli načel in z ozlrou; na dej-IjJ®’ da so rusko revolucijo napadli Po-takf>’fZa!l,eva ,ncc*narudna strokovna zveza °*>nji konec protircvolucijonarnih voja-napadov na Rusijo ter zahteva za ru-narod jamstvo, da se nadaljnji napadi e »odo vršili. ^ Iv *kl .!).ri^° iz!ave ruske vlade, da hoče mir 8 ua Podlagi poljske »od- V iS"°Sii in sanlooroletarskl I" povsem človeški *Vc7 > ,C ”e’ Doziv*ja mednarodna strokovna daio*3• VSC .orKanlziraiie delavce, da se ne >Je»n !Zrabljati kot pomočniki kapitalistič-‘mperijaliEma in eBCr|r,čao odklonijo vsar.rSen prevoz čet in mitnicije. ntqra 't'"} ,ac z;',vcda5oča akcija delavcev v.uvarica človeštva razbiti reak- cionarno »Sveto alijanco«, ki jo hočeio zopet obnoviti. Niti-en vlak z municijo ne sine vu.if.T, niti ena lacja * vojnim inaterijalom ne sme zapustiti pristanišča, niti en vojak ne cr.ie biti odpremi jen! Za vojno nobenega hraniva več’ Mednarodna strokovna zveza izjavlja, da proletarci vseh dežel morajo Izvesti to akcijo. V namenu, da varuje svoboščine delavcev in razvoj socijalnih pridobitev, ter v prepričanju, da more le volja delavcev ustaviti vojne, poživlja mednarodna strokovna zveza vse deželne centrale, da čc bi bilo potrebno, Izvedejo svoj sklep z velikanskainl akcijami ali s spletno stavko. Strokovna internacionala poživlja ra-zentega vse organizacije, da ukrenejo, da se po vseh deželah Preneha z izdelovanjem vojnega materiala, da se končno izvede splošno razoroženje, ki naj osvobodi vse narode militarizma — prav vsakršnega militarizma — ter pomno. Ži s teni produkcijske sile! Tovariši! Leta 1914 je bila naša organizacija še slabotna, da bi se bila uprla vojni. Danes je laka sila, ki šteje 27 milijonov članov, jaka predvsem, ker je prežeta mnogo bolj po Izrečnem socijalističnem in rcvolucijonarnem duhu. Danes mora najti sama v sebi, v svojih bojnih pomočkih moč, da zabrani svetu ponovitev takih strahot In Krozot! Vojno vojni! To bodi geslo, pod katerim se združujejo vsi delavci vsega sveta! Preprečenje vsakršnega' transporta v vojne namene je danes izraz mednarodne proletarske solidarnosti! Tovarišil Mednarodna strokovna zveza računa z vami! Mednarodna zveza strokovnih organizacij: W. A. Appleton, predsednik; L. Jmiljanx, prvi podpredsednik; C. Merten:, drugi podpredsednik; "Eda Fimmcn, J. Oudegest, tajnika. -,A ' NaJnoveiil telegrami. NOVA POKRAJINSKA VLADA. Ljubljana. 28. Po br^olavnem obvestilu ministrstva za sociialno politiko z dne 27. t. m. ie bil C. dr. Vladimir Ravnihar imenovan za poverjenika za sociialno skrb pri deželni vladi za Slovenijo namesto doseda-nieea ooverienika z. dr. Oosaria. Ker ie novoimenovani e. dr. Ravnihar bolan, bo dosedaoii poverjenik dr. Gosar izročil posle poverjeništva Sefu urada za zaščito dece v Liub-liani dr. Franu Goršiču. ki bo vodil te posle, dokler ne ozdravi poverjenik dT. Ravnihar. HERMAN WENDEL V ZAGREUU. Zaereb. 28. Snoči Je dosoeJ v Za-srreb Herman Wendel. Tukaj ostane nekai dni. nato odpotuie v Beterad. MINISTRSKI SVET. Belerad. 28. Na zadnii ministrski seli se fe dosecel sporazum, da bo eospodarsko-finančni odbor, ki le imel svoie seie v trgovinskem ministrstvu. odšle i zasedal v finančnem ministrstvu. Ministrstva za promet, finance, obnovo, trgovino In poSte so imenovale svoie referente ln še tekom tetra tedna bo odbor zooet začel z rednim delom, ki te bilo vsled zndme ministrske krize 'prekinjeno. BEl.GRA.lSKA OBČINSKA UPRAVA. elgrad, 28. Danes ob 16. ie bila seia starega občinskega odbora radi dogovora o prevzemanhi občinske uprave. Ta odbor bo opravljal posle v občinskem svetu tako doleo. dokler državni svet ne odloči o pritožbi belsrraiskesra delavskeea sveta radi suspenzaciie komunistične uprave s stkani ministrstva za notranje stvari. Bivša načelnika občine dr. Kosta Jovanovič iti Danilo 2ivalievič sta podala ostavko. UKAZ O DAVČNIH URADNBUH. Belgrad. 28. Podpisan ie velik finančni ukaz. ki ie bil izdelan v glavnem ravnateljstvu državnega računovodstva. Obsega nad 500 uradnikov. največ davčnih. S tem bodo davčni uradniki napredovali v novih plačah, ki so v začasnem proračunskem pakonu prevedene do 4000 di-nariev. Ko bo Izvršeno razmeščnie finančnih uradnikov po tem ukazu, bo finančni minister izdal naredbo da se bodo uradniki naienereičncle lotili posla pri vplačevanju davkov za proSlo in tekoče leto. RAZŠIRJENJE monopolske UPRAVE. Belgrad. 28. Upravni odbor državnih monopolov ie sklenil, da se monopolni zakon, ki ie do sedaj veliš! saino Srbiio, razsii i od sedaj na vse kraje Jugoslavije. Finančne delegacije ki so dosedai zbirale mono-Dolske dohodke zunai mej Srbije, sc bodo zamenjale z delegacijami uprave državnih monopolov. DR MARKOVIČ ODPUŠČEN IZ SLUŽBE. Zagreb. 28. »Rite-« iavlia iz Bei-arada da ie bil v5e-ai noduican tlj;az. po katerem se odpuščata ;z državne službe vodia komunistov dr. Simon Markovič in dr. Topalovič i\aoaV;c iavlia »Rleč«. da ba z istih vzrokov kakor v Beleradu tudi v Nišu razpuščena občinska uprava. ZBIRANJE ALBANCEV? Snfiia. 23. Italiianski agenti zbirajo tukai Albance ter Bolgare in turške četnike, ki so bili v voiski majorja Taiaria. ki se ie bil proti grški voiski v Tračih*. Ko le bil odpor zlomljen, se ie niftPOva voiska umaknila v Bolgarijo. Sedaj lih italijanski agenti snubiio za Albanijo. Do sedal je odpotovalo okoli 2000 teh liudi na iia-liianski ladij v Italiio. Štruca. 28. Masa Albancev se zbira okoli Cuca. Elbasan. 28. Pred dvema dnevoma Je bilo Prepeljano v Tirano orož-ie in mitnicije. ki ie došlo z ladjo iz ltaliie. IZGREDI NA IRSKEM. London. 28. Jz raznih irskih mest. zlasti z Belfasta. Corka in Dunkalka JavlJaio nove izgrede, plenitve in po-žigama. V Cureenstownusu so vojaki plenili, da na ta način maščuieio umore svojih tovarišev. Prišlo Je do pocestnih boiev. ki še vedno traiaio Množilo se Protesti in prošnie za corkškega župana. BOJKOT ANGLEŠKIH LADIJ. Ne\v York, 27. Kot protest proti odvedbi škofa Mannixa, so pristaniški delavci sklenili boikot angleških ladli RUSKO BOJNO POROČILO. U)U. Moskva, 28. avgusta. (Brezžično.) Frontno poročilo z dne 27. t. m.: Boji za trdnjave Brest Litovska trajajo dalje. — Pri Lvovu se razvijajo za nas ugodni bojU NaSe čete so privedle nekaj sto ujetnikov, ter trinajst strojnic in mnogo munlcije. — Na Krimu trdovratni boji za Cherson in Orjehov, MIROVNA POGAJANJA. LDU. Moskva, 28. avgusta. (Brezžično). Mirovna pogajanja v Minsku. — Četrti dan. Dne 25. t. m. so se nadaljevala mirovna pogajanja. Poljska delegacija je izjavila, da so ruski predlogi nesprejemljivi In se ie sklicevala na poslednje vojaške uspehe. — Predsednik ruske mirovne delegaclze I)a-nišovski Je izjavil, da ruski predlogi niso končnoveljavni. Rusija hoče mir. Strategič-na konjunktura ne izpreminja njene želje. Z&kaj sovjetska Rusija smatr. to vojno kot voino za mir. Pogajanja se nadaljujejo. Iz stranke. ZaupniSki sestanek se bo vrSil v torek 31. avgusta t. I. ob 8. url zvečer v mali dvorani Mestnega doma. Frederic Zalaznik: Amerika. Ameriško meSčanstvo. Za časa prvega ameriškega predsednika ie imelo največie ameriško mesto samo do Štirideset tisoč prebivalcev. Komaj eden izemd tridesetih prebivalcev tedauie Amerike ie živel v mestu. Danes na primer hna Amerika naimanie sedemsto takih mest. v katerih, živita dve petini vsega ameriškega prebivalstva. Duša stare Amerike ie bila oolicdeJska. Danes Pa raste dežela in vsaka vreneraciia bliža Ameriko meščanskemu Izrazu. Vedno novo naseiievante ie dvignilo ameriško industrijo in z nio so sc dvigala ameriška jnesta. Mirno lahko trdimo, da ie slika prave Amerike na deželi — dočinj ie mesto pretvaria-llšče tuicev v Amerikance. Tretjina navečiih ameriških mest Je naseljena Po tujcih, naimani pa se najde tuicev na farmah. Kakor pred leti zapad — ie danes privlačna s;la mesto. Prejšnji nriselienci so okupirali oolie. da-našni». (to ic: Latinci. Orgi. Slovani. Grki.) na tovarne. r VlaiUi večjih ameriških mest je taka. da Amerika ne more biti nanie ponosna. Mesta, kakor Ne\v Jork. Philadelphia. Chicago. St. Louis, Cincinnati. San Francisco. Baltimore. New Orleans itd., so v rokah zelo kdritmniranih krogov. V zadniih časih so se razmere sicer še nekoliko izboljšale, a še pred par leti so se posluževali vladajoči vseli mogočih sredstev, da so se obdržali nad vodo. Ako ie kdo hotel hitro postati ameriški državljan, ic obliubil in se zaveza!. da vo!i zato ali to stranko, ki mu ie preskrbela oapirie in ea postavila na volišče. Našli so shičaie. da so Poslali liudie državliani. ki so bili v deželi komaj no par mesecev. Teh sredstev sc posluževati ni danes več mogoče. ker ic centralna vlada preostra v svoiih naredbah. Kupovanje glasov in nameščanje nesposobnih strankinih pristašev na odgovorna mesta ie še danes na dnevnem redu. Proti primarnim nagradam dovoliio merodajni faktorii v mestnih uradih, da izkoriščajo gospodarji cestne železnice. vodovode razsvetKavo. publiko, kakor se iim pač poljubi. Zakon prepoveduje ornfesiionalne Igralnice fn prostitucivo. ako oa deliš svoie dobičke v teh trgovinah s policijo, ti sledni u garantira svoio protekci!o. Le ma-lukie se naide kompetentne liudi v odgovornih iavnih službah. Skorat doslednii iavni uslužbenec oa posveča več časa v strankin obstoi. kakor, oa v poverjeno mu delo. Proti takim korupciiam ie napo« vedan bo;. V to svrJio so vstanoviie-ni razni klubi, potom katerih raz-iskuieio delo posameznih občlnskili odbornikov (alderman) ter odpirajo oči naivnim zanellanim volilcem. Tudi nekateri Jjoliši dnevniki in mesečniki vodijo boi proti takim korupci-iam 'n razmere se \idoma bolišaio, Vod*teUi delavskih zvez so v neprestani živlJeuski nevarnosti, ker so ali novami politikom ali pa zavidam. Samo v prvih šestih mesecih tega leta so hiM v Chicagi zahrbtno ustreljeni trii« delavski voditelji. V Ameriki se poslužujejo treh različnih cblik občinske uprave. Nav objčaineii ie sistem, da lrudstvo voli občinski odbor, župana ln sodnike. Župan zatem imenuJe načelnika po-lioiie. požarne brambe. zdravstvenega odseka in načelnika za iavna dela. Po povodna v Oalvestonu. Texas. leta 1900 se ie poiavila popolnoma nova oblma občinske uprave. Izvolili sj) pet članov mestne komisjie in sodnike. Ti člani so zasedli glavne uta-de v občini ter aktivno vodili svoie posle. V slučaju, da kdo izmed članov ni bil kompetenten voditi svo-iega urada, ie bil do voJilcih odstav-* lien. Vseh pet članov skuoai ie tvorilo občinski odbor, ki oa Je bil podvržen iniciiativj in referendumu. NaJ-mani petsto manjših ameriških mest se poslužuje tega sistema, ki se prav dobro obnaša, dočim vladaioče stranke večiih mest vodiio bo.i proti uvedbi te moderneiše oblike in se poslu-žtiielo sc vedno župana (Dalje prihodnjič.) % Pcrsitii«© vest!. + Politika pa taka — ali kdor zna pi zua! PiSejo nam: V ministrskem svetu v Belgradu so sklenili, da proglase finančne zakone ministra Stojanoviča potom absolutistične naredbe za veljavne. Dr. Korošec je kar nenadoma — zbolel! Sv. Duh ve, kaj dela. b tem, da je dr. Korošec zbolel, je 1) klerikalni stranki mogoče vzeti, da dr. Korošec ni podpisa! ministrske naredbe; 2) klerikalni listi lahko pišejo proti, češ. dr. Korošec je odrekel svoj podpis in odklonil vsako sodelovanje pri vtihotapljen)« tega proračuna. — Stvar je sicer povsem drugačna. Ako se dr. Korošec ne strinja. mora izvajati konsekvence In iti. Z njim vred morajo zapustiti vsi njegovi somišljeniki svoja mesta v pokrajinskih vladah'. No —- ne bojimo se! Ne bodo tega storili, ker so dobri »politikarji« In vedo, kaj delajo*. O, komedija, ki ti pravijo »politika*. — Mi smo to že pribiti, da je vlada morala prej sprejeti proračun, preden ga je iinančnl minister objavil. To naše povsem logičn-J mnenje potrjuje tudi ta dopis. Zato pa smatramo to ravnanje klerikalne stranke in ne manj liberalne za veliko dcmogogljo, če se sedaj kažejo »]c%no« na proračun, .lavno naj pokličejo na odgovornost svoje zastopnike v vladi, zlasti KoroScn. ti Ic Stran 2. NAPREJ. Ste v. 199. Hačelnik klerikalne stranke. Tega pa no storite, ker se strinjate z nlimi in proračunom. + Prot! jugoslovanski reakciji. Znani srbski žumaiist Krsta Crcvarič, -ki izdaja v Belgradu neodvisen list »Beogradski Dnevnik«, Je napisal v svojem listu ob priliki obCinskih volitev v Belgradu članek proti Jugoslovanski reakciji. V tem članku govori predvsem o najzagrizenejši reakci-jonarni stranki v Srbiji, o srbski radikalni stranki. Pred tridesetimi leti, pravi, Je bilo V Be!?radu dve tretjini radikalcev in samo eaa tretjina nasprotniških strank; danes, po tridesetih letih, pa Je v Belgradu ena tretjina radikalcev in dve tretjini nasprot-niških strank. In niti toliko bi ne bilo več radikalcev, da ni v Belgradu toliko visoke birokracije in toliko urauništva, odvisnega od vladne moči radikalcev. Tudi v Srbiji je začelo ljudstvo sovražiti reakcijo, ki se vzdržuje le še potom nasilja. Radikalna stranka izgublja med ljudstvom zaupanje. Radikalci so danes kamarfl?' a stranka in računajo samo 5e na podporo vojske, to Je pripravljeni so tudi na meščansko vojno, ker svoje diktature nočejo dati iz rok. Toda motijo se; kajti vojska sama ni več Indiferentna nasproti demokraciji in peščica polkovnikov in generalov, ki tvori tako-zvano »Belo roko«, nima danes več zaslombe v voiskl, niti ne več pri častnikih. Reakcija se tudi v Srbiji ne bo mogla več vzdržati. Najbolje bi bilo da se »Belo roko« razžene in razžene tudi reakcijnnamo civilno kamarilo, kjer Imata sedaj prvo besedo Ninčič In Spalajkovič, In če jo drugi ne razžene, Jo bo razgnal narod sam... + AH ni to Ironija? Iz Belgrada poročajo, da Je ministrski svet sklenil, da naj minister za socijalno politiko, liberalec dr. Kukovec, Izdela predlog zakona za pobi-jnnje draginje! To je torej sklenil Isti ministrski svet, ki Je odobril zviSanJe železniških tarifov, in ki na povsem absolutističen način uvaja nove davke In gromad! ljudstvu na radena pezo umetno zvišane draginje! Zakonski predlog za pobijanje dra-ganje hočejo ti gospodje, ko sam! delajo Gradnjo 1 AH ni to Ironija? In ali ni ironlla tu** to da naj zdela zakon za pobijanje draginje dr. Kukovec, torej liberalec, ki je Se nedavno tako silno vneto govoril v Celju za povišanje draginje, za uvedbo povsem svobodne trgovine, za popolnoma svoboden 1zyo7 Iz naše države?! Ali sl morete misliti se kako podobno državo neverjetnosti? + Vojno stanje v Pulju končano. Tr-5*lk! glavni civilni komlsarijat Je razglasil, da se s 27. t m. konča vojno stanje. 4- Razprava proti zagrebškim komu-nlfttlčiilm občinskim zastopnikom se bo vr-fila pred sodiščem v Zagrebu dne 31. t. m. Komuniste bodeta zagovarjala dr. Stopar in Karlovič. uspehu komunist ..' obč;.T,?!b volitvah v Srbiji piše zagrebški soc. dem. Ust »Sloboda*: »Mi se uspeha koriiunistov V Srbiji veselimo, ker sedaj tudi v Srbiji nastopa Isto, kar smo mi predvideli že oS prilik! komunističnih zmag na Hrvatskem ta kar *e je v tolik! mer! Izpolnilo. »Cisti« (t. j. komunisti) bodo sedaj moral! dokazati, kaj zmorejo In morejo in če pri tem Izpito propadejo — o Čnmri ml niti najmanje oe dvomimo — potem se pač tudi v Srbiji za-Cenja začetek njihovega konsa.« + Nepomirljiv razredni boj.« V klerikalni »Narodni politiki«, ki Uhaja v Za- grebu, utamtf: »Clrkvenlca. Dvanajst Ei-munisUčnlh odbornikov Je oddalo svoje glasove za popa Josa Pavačiča...« — Brez komentarja. + Ruska strokovna delegacija pride v Italijo. Kakor je poročal »Corriere della Sera*, bodo koncem tega meseca obiskale ruske strokovne organizacije razne evropske države, da prouče strokovno gibanje v Evropi. Taka delegacija bo začetkom oktobra prišla tudi v Italijo. + Poljski imperijalizem. Zadnji uspehi poljsldh Čet ra rusko-poljskem bojišču so poljsko buržoazljo zopet navdušili in sedaj nadaljuje Poljska svoj imperljaiističen pohod proti Rusiji (ki se ji — mimogrede povedano — nič kaj ne obnese) — z Istim im-perijalističnim ciljem, s katerim Je vojno začela. Poljska buržoazija se le vedno ni prebudila Iz svojih imperialističnih sanj. Njen cilj je vzpostavitev Velike Poljske, kakršna je obstojala pred L 1772. Poljski imperij naj bi segal od Baltiškega do Črnega morja. Taka Poljska bi bila povsem Imperialistična država In bi obsegala nepolj-ske In Poljakom celo nenaklonjene narode, kakor so n. pr. Ukrajinci, Belo-Rusi, Litav-ci, Leti, Kurlandc! In Nemci. Za vse te narode je poljska buržoazija sedaj po zmagi pred Varšavo zahtevala »samoodločbo«, dočim je n. pr. dobro znano, da so si LI-tavci In Leti že ustanovili svoje samostojne države in da se Ukrajinci (in 5e prej bi se Belo-Rusi) vsakokrat uprli poljskim za-sedbam Da ima poljska buržoazija nevarne imperijalistične cilje, to dobro vedo tudi ententnl imperijalistlčnl krogi in treznejši meščanski francoski listi zadnji čas sami svarijo poljsko žlahto pred prenagljenostjo. Ameriška vlada sama je poljsko vlado opominjala, naj poljska armada nikar ne prekorači mej določenih v versallski mirovni pogodbi. + Socijailstična vlada na Rn-nunskem. Vlada generala Averescu je demisijonirala. Novo vlado bo senstavil socijallrt Florescu Sestavil bo popolnoma soci]-" )tičii vlado. + Uloga mesta Gdanskega. Znano je, da je pariška mirovna konten., a proglasila Gdansko za svobodiiu i -to. T :da z v: ':'.n dnem se JasnejSe c-'-., da Je storila to antanta na prit* k Anglije, da bo mogla vplivati na položaj In plovbo v Vzhodnem morju. Sedaj, v riM-o-poIjskem sporu vporablja Anglija Gdansko l.iko za izkrcavanje vojaštva. Tako zopet poročajo iz Anverse (Antverpna), da je parnik Varšava zapustil pristanišče ameriško s strelivom in odplul proti OJa ’ »i. Zvit 't Anglije je ve...»a. + Grški podanik g. Nikola Mavriadls Je odpotoval 28. t. m. v Solun. General Wrangel javlja osvojitev No-voroska in Jekaterinoslava? + Carlo Herrero je z veliko večino glasov imenovan za predsednika Guate-maiske republike v srednji Ameriki. + Nečloveško postopajo »zmagovalci« v zadevi prevoza 100.000 mlečnih krav, ki so jih darovali amerikanski Nemci svojim rojakom v Evropi Nemški zastopniki so prosili Angleže in Prancoze za potrebne parnike, da izvedejo velikodušno dejanje v prid trpečim in gladujočim prebivalcem Nemčije. To profinjo so antantne zverine na nečuven načlu odklonile! Nadaljnlh komentarjev k temu v nebo kričečemu zločinu ni treba. Toda naše trdno upanje je, da pride dan obračuna tudi za take ne-usmiljence. Pnevne vesti. Število voliiccv v Ljubljani. Volilni Imenik za občinske volitve v Ljubljani izkazuje v celoti 25.419 voillcev. Izmed katerih Je 10.861 moških, ženskih pa 14558. Torej približno 4000 volilk več kakor vo-lRcev. Seminar za kmetijsko > gospodinjske učiteljico se otvorl na kmetijsko gospodinjski šoli v Marjanlšču s pričetkom novega štJIskega leta t. J. ib. oktobrom t. 1. V seminar, ki je enoleten, se sprejmejo ljudsko Šolske učiteljice, ki so kmetskih starlšev, W delujejo zunaj na deželi In imajo že večletno prakso. Za oskrbo v Marjanišču Jim bo plačevati za enkrat po 660 K mesečno. Prošnje za sprejem je vlagati zadnji čai do 10. septembra t. L z navedbo starosti, stanu starlšev, dovršenih šol in dosedanjega delovanja. Za potrebne šolske dopuste bo v seminar sprejetim učiteljicam prosilo poverjeništvo za kmetijstvo. Župnika Berceta ljubljanski škof še vedno preganja. Ni še tako dolgo, ko sta se knezoškof Jeglič in župnik Berce pobo-!a,a ,n K. Berce je dobil župnijo. Sedaj pa je zopet prišel v nemilost pri škofu, zakaj moral je zapustiti župnijo Oiševk pri Kranju. io je huda kazen za župnika, zakaj tudi župnik zlasti sedaj ne more živeti brez primernega zaslužka. Zupiiani v Olševku so mnenja, da ga je škof odpustil, ker noče agitirati za klerikalno kmetiško stranko. Skof ve, da bi to škodovalo pri volitvah! Žigosanje vojnih in predvojnih posolil. iV kratkem se začne v smislu določb salnt-germalnsko mirovne pogodbe popisovanje In žigosanje vseh vojnih in predvojnih posojil na našem ozemlju in se bodo vzela posojila iz prometa. Pravilnik za tozadevno postopanje In vse podrobnosti se razglasi v Uradnem listu. Dasi se bodo za sedaj popisovala, žigosala in vzela iz prometa samo vsa vojna In predvojna posojila, ki se nahajajo v mejah naše države, ni s tem prejudicirano v nobenem oziru, kako se bo postopalo s tistimi papirji, ki se nahajajo sedaj v Inozemstvu In glasom mirovne pogodbe za sedaj ne pridejo v poštev. Poverjeništvo za socijalno skrb objavlja: Osebam, ki potujejo v Belgrad! Mno-že se slučaji, da se osebe, ki potulejo v Belgrad, zglašajo pri ministrstvu za socijalno politiko s prošnjami za hipno ali trajno denarno pomoč. Z ozirom na to, da za posamezne kategorije prosilcev (dobrovoljce, invalide, begunce, brezposelne delavce Itd.) že obstoje ustanove pri posameznih pokrajinskih vladah, se občinstvo opozarja, da ministrstvo za socijalno politiko v bodoče ne bo nakazovalo nobene denarne pomoči prosilcem, ki bi se tozadevno osebno zgla-Sevali pri njem In bi bilo vsako potovanje v Belgrad v ta namen povsem brezuspešno. Pasja steklina se Je pojavila v Mariboru. Odrejen je strog pasji kontumac. Ministrstvo za socijalno politiko je jelo ustanavljati saoatorlje za bolne invalide. Dosedaj sta bila ustanovljena dva sanatorija. Minister za prebrano Je v sporazumu z ministrom za notranje stvari zahteval 80.000 dinarjev za prehrano sirot in Iiegun-cev, ki so morali zapustiti svoje domove, da se rešijo pred arnavtsko lnv?-?Ho Na zagrebškem vseučilišču sc ustanav-Ua Istočna pravoslavna fakulteta. Splošne vesti. Arhlerejskl sabor pravoslavne cerkve Iz vse države bo sklican v Beograd dne 9. septembra. Dne 12. septembra bo slovesno proglašena srbska patriarhija. Po tem ii- nu se bodo izpopolnila vsa prazna mesta vladik. — Železnica Belgrad—Split. Načrt za gradbo proge Belgrad—Split je že izgotovljen. Dela se v kratkem prično. — Narasla Savinja je odnesla preteklo soboto trgovski zadrug! »Sloga« v Celju lesen most, ki ga je zgradila za prevažanje gradiva za zgradbo petrolejskih rezervoarjev ter ji tako napravila znatno škodo. — Avstrija Je vrnila zaplenjene ladje. Z ozirom na določbe mirovne pogodbe nam je Avstrija vrnila ladje, ki nam jih je zaplenila začetkom vojne. Te ladje so »Drina »Ibar«, »Mačvi«, »Neretva« in »Krajina Ladje so včeraj prispele v Beograd. — Prah v oči. V nepristranost tržaške policije nimajo tamkajšnji socijaiistl nikakršnega zaupanja. »La Riscossa« piše Pred par dnevi so bili nekateri mladi socl-jallsti napadeni od bande tolovajev, ki oku-žuje že nekaj časa naše mesto. Dan nato je Izdala kvestura dekret, s katerim Je hotela baje preučiti izdana orožna dovoljenja in s katerim je zapovedala varnostnim organom, naj preiščejo meščane in naj aretirajo vse one, ki Jih najdejo z orožjem brez tO' zadevnega dovoljenja. — To — oprostite nam gospoda pri kvesturi — so same pa-jacade. Kaj hočete? Nihče vam več ne veruje. Preiskovali bodete meščane in tirali pred vojno sodišče vse one, pri katerih najdete orožje, a ne bodo imeli fašlstovske legitimacije. Toda če so fašisti, — in najsi imajo v žepu ročnih bomb, kolikor se jim ljubi. — ne boste Jih nadlegovali. Kdo bi ne vedel, da dobivajo fašisti orožja iz Reke In ga imajo toliko, da bi lahko stvorili cel batalijon? Vsi to vemo. In ve tudi policija, ki molči ter dovoljuje to Iz znanih nesram-n”- in brezvestnih vzrokov! Kaj mislite, gospoda pri kvesturi, da bi mogla tista pest zločincev strahovati pol Trsta, kal ;r ga sedaj strahuje, brez vaše zločinske podpore? Par s šibo na zadnlo plat — pa bi končala v dveh, treh dneh žalostna slava tistih junakov-krl-čačev... Ampak to je vaše delo, to so vaše kreature In vaše kreacije, o gospoda pr! kvesturi! * — 70 novih ladij sl bo do konca t L zgradila Italija. Ladje bodo obsegale skup-, no 500.000 tojj. — V avstrijski republiki soeljalizlrajo proizvajanje zdraviL Urad za ljudsko zdrav je je ustanovil obratovalnico za zdravila. Zdravila te obratovalnice se oddajajo ljudem po polovičnih cenah In v enotnih zavitkih. Za bolniške blagajne morajo oddajati lekarne zdravila po primernih cenah in morejo zaslužiti pri enem zavitku le eno krono. Deželskim zdravnikom moralo popustiti pri zavitku 50 vin. — Ta socializacija se izvaja v »gospodarsko uničeni« republiki Avstriji, v blagoslovljeni Jugoslaviji nam takih dobrin ni treba! — Francija bo gradila uove podmoral-ke. Francoski zbornici je predložen zakonski predlog, ki predvideva zgradbo šest podmomikov po 1100 ton za leto 1920. — Avijatično društvo ustanavljajo nekateri podjetni žldje v Zagrebu. Obetajo sl od tega dobiček. Kultura. Gostovanje ruske dramske družbe. Tekoči teden posetijo Ljubljano na svoji turneji ruski dramski Igralci in prirede tri, oziroma pet dramskih večerov znamenitih pisateljev. Prva predstava se bo vršila dne 1. septembra. Vprizorl se »Pygmalion« od B. Shawa. Nadejamo se, da LIjubljana ne bo zaostala za Belgradom, Zagrebom itd. Kdor potrebuje pojasnil, naj se obrne na impresarija S. el Syrryja v hotelu »Slon*, soba št 64, ki vodi turnejo. Iz Slovenije. Hrastnik, Pri nas so Driredili v nedelio Dopoldne naši steklarji dis-kuzifo. katere se ie udeležilo oltolo 150 oseb oboieea spola, večinoma steklarjev. Sodrue Svetek iz Liublla-ne Je v dališem eovoru oolasnil stališče strokovnih or?anizacii k raznim sociialističnim struiam. Sodrue! Malovrh. Panež. Kovač in več drueih steklarjev so še izpolnili predavanje, ter dokazali, da so naši steklarji zmožni. da zavzameio prvo mesto v strokovnih orsranizaciiah. Di^kuziia ie bila interesantna, pa so fo prekinili zaradi komunističnesm dioda, ki se ie vršil nozneie v istem lokalu. Hrastnik. Shod komunistov le imel namen ustanoviti *pdružnico steklariev in kemičnih delavcev. Udeležba na shodu ve bila precejšnja, in sicer 15 komunistov - rudarjev, ostali na so bili naši kemični in steklarski delavci. Referent Makuc le razlagal komunizem, bilo ie pa očl-vidno. da v a še sam ne razume, za-kai vsak izmed naših članov, ki so iz radovednosti poslušali, kal bo ta povedal. bi znal mnocro boli tolmačiti sociializem kakor Makuc. Zanj bi bilo boffcv da bi šel k organiziranim soci-iallstom v šolo. Ko ie bilo treba koncem shoda vpisni člane ln voliti odbor. so navzoči lepo odšli domov, razen dveh. ki sta pobiteea Makuca tolažila z bolišo bodočnostjo. Ker ni bilo na raznolaeo nobeucea komunističnega stcklaria in kemičnega delavca. ie predsedoval shodu rudar Peklar. — Vodstvo stranke nai po-svofi razmeram v reviriih mnoeo pozornosti. O tei stvari še lzpresrovo-rimo. ker kakor nam noročaio. bi komunisti radi rt Klari e zooet izrabili tako zlobno kakor zadniič. Sodrugi! Bodite previdni In ne cenite svojih oreranizaci? v veselfe naietim agentom o katerih ne veste, kdo iti zakai lih nodnira! Iz Koroške. Kako »znajo« meščanske stranke agitirati za koroški plebiscit, ki naj bi izpadel v korist Jugoslavije, tega nam ni treba še enkrat ponavljati. Skrajno neumno se nam pa zdi, če se nas upa »Slov. Narod« karati, ker kritikujemo postopanje koristolovcev in maziljenih kramarjev v Belgradu, češ, da to škoduje koroškemu plebiscitu. Ali so morda meščanske stranke mnenja, da s svojimi kolobocijami, z napadi na ljudske žepe, s povišanjem železniške voznine, s podraženjem premoga, z odje-manjem volilne pravice državljanom v obmejnem ozemlju, s postopanjem vojaških prenapetežev proti našim slovenskim sinovom in s podobnimi mahinacijami, pripomorejo plebiscitu? Ravno tako odlašajo v Belgradu z volitvami! Ali mislite morda, da mi tu na Koroškem ne vidimo te nesramne politike, ki jo uganjate reakcijonar-ne stranke klerikalcev, radikalcev in liberalcev? Ta politika torej more škodovat! glasovanju, nikakor pa ne naša upravičena kritika! AH so meščanske stranke v vladi že izdale kako naredbo, ki bi bila v korist delavca In kmeta? Ves proletarijat v Jugoslaviji in Izven nje se že zgraža nad mogotci, ki sl danes prilaščajo vlado nad ljudstvom l Toda delavno ljudstvo Jugoslavije bo vzelo železno metlo v svoje roke In bo pomedlo z biriči! Jn to bo storilo, pa če se še več votira za militarizem 1 Res-, nični demokratizem in svobodo za delovno Uudstvo hočemol Proč s tem meščanskim motovilom v belgrajski vladi! Odloča naj delovno ljudstvo! Si KM ===== KfilSTJOHM ZADRUGA Z OMEJEHO UMI =* TISKOVCKE ZA SOS.E, ŽUPAN« STVA IN URADE. NAJMODERNEJŠE PLAKATE IN VABELA *'• 2* SKOBE EN VESELICE LETNE ZAKLJUČKI NAJMODERNEJŠA UREDBA ZA TISKANJE ČASOPISOV, KMJiC, BROŠUR ITD. STEREOTIPNA. LITOGRAFIJA. Izdajatelj: Ivan Mlinar. Odgovorni urednik: Tak. Vehovec, m PISALNE stroje Remington, lmperial, Adler, Contury, z latinico in cirilico, ter vse strojne potrebščine ima v zalogi Franc Bar, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje Stev. 5. Telefon 423. ■efeuicna delavnica za popravila stralei. Zobozdravnik Di RODOSCHEGG lopat •rcMnfra. kup S za takojšnjo dobsko 5 vagonov 20 mm 4 vagone . 25 mm 4 vagone . 30 mm 4 vagone « 40 mm 8 vagone . 50 mm motne, mehke deske in plohe Ponudbe prosimo na naslov: Trbovelj, premogokopna družba, oddelek za les, Ljubljana, Knafljeva ul. 13. Ozira se tudi na ponudbe za delno dobavo. Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem ctvoril trgovino z usnjem in čevlji ter čevljarskimi potrebščinami. — Priporoča se KAROL PEČENKO, trgovec z usnjem, Ljubljana, Sv. Petra cesta 13, vogal Kolodvorska ulica. Naznanilo I Naznanjam vsem cenjenim trgovcem usnja, sedlarjem in čevljarjem =====. otvorifiv svoie trgovine rr— ■ z usnjem, podplati, gonilnimi jermeni in vsemi čevljarskimi potrebščinami na debelo. i. Sandrin, Ljubljana, Mii lig št. i. Tekstilna tovarna druiba s o. i, Zgože 27, p. Begunje, StovogjfS izdeluje nogavice, volnene jopiče, svitre. spoj*g^°^""* Sčine in različne druge pleteni^ w bombaža Sprejema narotila za |e..n.k« •" *'—RO * ® *1 * ,LANAf izdelke ima v taložbi in naprodaj tvrdka Gričar & Meja*, SEST ■IUHKS2H11 BMOl ! ZLATOROG MILO 1 I 1 je najboljše in najcenejše. Dobiva se povsod. Kristalno sodo, sveče in Prva mariborska to- toaletno milo izdeluje: varna mila, Maribor. Zaloga in zastopstvo za Kranjsko: H. BUNC in drug, Ljubljana, Gosposvetska e. 7. -UftiMttM U*«ae.r i