261 fleulim.__P Llubllanl, p soboto, l novembra 1908._XL1. leto.
Izhaja vsak dan zvečer izvzemši nedelje in praznike ter velja po posti prejeman za avstro-egrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 Kf za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za Nemčijo celo leto 28 K. Za vse droge delete in Ameriko telolleto 30 K. - Na naročbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 14 h, če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, Če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In oprav ni* tv o je v Knaflovih ulicah Št 5. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari.
Uredništva telefon št 34. Posamezne številke po 10 h. Upravnistva telefon it 85.
Sedaj smo prišli tudi mi na vrsto. V velepatrijotični pozi kapucina v »Wallensteinovem ostrogn« nas dolže veleizdaje, ker v konfliktu med Avstro - Ogrsko in Srbijo ne pozabljamo, da so Srbi naši krvni bratje, ker neverno slepo in suženjsko delati tlake urinsko-madžarsko!u u »Drangu naeh Usten und Siiden« in ker iščemo prijateljskih stikov in smo jih tudi že našli z vsemi Slovani.
Dobro!
Naj nam seda.i Nemci povedo, kaj so oni počenjali takrat, ko država ni hotela biti njih poslušna dekla?
Romanje k Bismarcku in kasneje na njegov grob, sajenje hrastov na čast Bismarcku, imenovanje ulic in trgov po železnem kancelarju, vse to so bili seveda velepatriotični čini!
Takisto je bilo patriotično in ve-lelojalno, ko so hodili nemški poslanci v raj h re vol tirat ljudstvo, da bi javno mnenje prisililo nemško vlado k interevenciji v prid avstrijskih Nemcev.
Vsakomur je še v živem spominu, kako so nemški poslanci v državnem zboru klicali Nemčijo na pomoč ;ter navdušeno klicali: »Heil H a n s Hohenzollern!«
In vendar so Nemci veliki patriot je!
V parlamentu so nemški poslanci javno zas ramo vali državo in cesarja.
Stenografski zapisniki državno-zborskih sej bo nepobitna priča tega.
A Nemci so vkljub temu veliki patriot je!
Dne 2. decembra 1898. je »Ost-deutsche Rundschau« povodom 50-letnice vladanja cesarja Frana Josipa priobčila »slavnostni« članek, v katerem je nakopičila vse veleizda-/jalske govore in tirade, ki so jih kdaj izrekli nemški poslanei v državnem zboru, vse in farni je, ki s<> b;-le naperjene proti cesarjevi osebi, vse žalitve, ki so se tikale cesarske rodbine.
Ta članek je bil pisan tako iz srca naših Nemcev, da sc je hipoma prodalo na stotisoče dotične številk «• »Ostdeutsehe Rundschau«.
V Ljubljani je imel takrat to izdajo »Ostdeutsehe Rundschau« vsak Nemec, v kazini pa, ki jo vzdržujejo edino ces. in kr. oficirji ter ees. kr. uradniki, je visela in ležala na raz-polago več dni, da se je je mogel na pamet naučiti vsak posetnik.
Takrat je pokojni dr. S c h a t -fer izprosil, da nismo pribili v listu tega hudodelstva, kj so ga zagrešili gotovi Nemci v kazini, in da smo stvar zakrili s plaščem krščanske ljubezni.
Sličen zločin se je takrat zgodil
tudi v Kočevju.
A tudi sedaj, ko podla nemška tolpa v hinavskem patriotičnem ogorčenju zavija oči in nas sumniči veleizdajalskih činov, pluskajo visoko valovi nemških veleizdajalskih konspiracij.
Kako so nastopali nemški poslanci v zadnjem zasedanju češkega deželnega zbora, nam ni treba omenjati, ker je to itak znano vsakomur, ki zasleduje politične dogodke. Tudi nemških burševskih demonstracij v Pragi, pri katerih so nemški dijaki dobili sukurz iz raj ha, ne bomo omenjali, navesti pa hočemo veleznačilni izjavi dveh veleuglednih nemških politikov, ki z bengalično lučjo osvetljujete, »nad vsak dvom vzvišeni patriotizem« avstrijskih Nemcev. Poslanec dr. A 1 b r e c h t je na shodu društva »Alldeutscher Vercin fiir die Ostmark« doslovno izustil tele karakteristične besede: »Ako nam ni usojeno, da bi živeli kot narod v tej državi, naj država poskusi, kako bo živela brez nas. Mi nimamo nobenega interesa več na tej državi. Nam nič ne dene, ako nas erno-žolti patroni zato proglase za veleizdajalce. Izbirati imamo: ali naj postanemo izdajalci naroda ali pa veleizdajalci. Pod temi pogoji hočemo raje biti veleizdajalci ...
Naš narod mora živeti, zato naj pogine država! Avstrija naj bo ali nemška, ali pa spi'»h ne ho!«
Poslanec Dohernig, govoreč po nalogu svojega prijatelja dr. E g e r j a v delegacijah o ljubljanskih dogodkih, je rekel med drugim: »Avstrija je mačeha Nemcev, zato si bomo poiskali boljšo mater.«
A vkljub temu so Nemci še ve-j dno glavna opora dinastije in veliki j patriot je, Slovani pa — veleizdaj-I niki!
Zares difficile est satvram non seribere!
Pismo s Hruoikeso.
(Nove   demonstracije.  —  Štrajk s stradanjem.   —   Frankova »prosto-voljna legija« proti Srbiji).
Zagreb, 5. nov.
Sk i talec, pustolovec, nekdanji dalmatinski profesor Pjerotić, ki je prišel na žalosten glas, da je pod svojim psevdonimom »Argns« leta 1906. v Frankovem »Hrvatskem Pravu« obelodanjal senzacionalna »odkritja o velikosrbski propagandi«, zlasti pa o baje podkupljenem poslancu, takrat Se navadnem uredniku »Novega Lista«, Supilu. je zo pet splaval na i>ovršje.
^ILii—U......IIMHI——
Kdo le veleizdniulec?
Nemci so silno ponosni na svojo »Treue und Redlichkeit« in pri vsaki priliki se mogočno bi je jo na junaške svoje prsi, češ, ni večjih poštenjakov pod solncem božjim kakor smo mi.
Toda če se tem poštenjakom le malce pobližje preišče srce in obi-sti, s« takoj izkaže, da ni ta toli proslavljena nemška »Treue und Redlichkeit« v bistvu ničesar drugega, kakor poosebljena perfiduost, za-vratnost in besedolomstvo. Etika je pri njih docela neznan pojem, kar je razvidno predvsem iz nemškega časopisja. Naj očitnejše in najjasnejše pa se zrcali »deutsche Treue und Redlichkeit« iz afere o senzacionalnem razkritju angleškega lista »Dailv TelegTaph«, nanašajoče se na nemško državno politiko in na politiko cesarja Viljema.
Kakor je svoje dni ves svet strmel radi dvorezne politike železnega kancelarja Bismnrcka, ko se je razkrilo, da je istočasno, ko je sklopil zvezo z Avstrijo, sklenil tudi dogovor z Rusijo proti Avstriji, tako se tudi sedaj zgraža vsa poštena javnost ob vesteh, da je Nemčija imela tudi za časa angleško-burske vojne v ogmju dve železi — eno za Bure, eno za Angleže.
A čemu se zgražati, ko je vendar že stara stvar, v zgodovini potrjena, da je Nemcem perfidnost in za-vratnost že takorekoč prirojena lastnost!
Tako so Nemci postopali od pam-tiveka, ko so stopili v zgodovino, tako postopajo še sedaj.
V tem ozim niso avstrijski Nemci v svoji politiki niti za pičico boljši. Perfidija, zlobnost in verolom-stvo v politiki je tudi njim glavni met je v borbi proti pravičnim zahtevam slovanskih narodov.
Odkar se je pričelo v Avstriji ustavno življenje, so Nemci vedno na delu, da denunciraj o Slovane kot veleizdajalce in jih osumničijo, da kujejo proti državi razne ne vam*' zarote, da bi jo upropastili.
A vendar ni grših veleizdajal-cev, kakor so baš ti samo v gotovih momentih velepatrijotični Nemci!
In če bi se enkrat hotelo korenito pomesti nemški Avgijev hlev, bi morali, o tem smo sveto prepričani, zapreti radi Avstriji sovražnih konspiracij polovico njih političnih voditeljev.
Seveda to Nemcev nimalo ne že-nira, da bi ne sumničili drugih radi gTehov, ki teže kakor butara njihovo sicer zelo široko in kosmato vest.
LISTEK.
tla rodnih tleh.
Povest spisal; Fr. Ran t. I.
Vlak sc je ustavil pred majhno postajo, ležečo v mični dolini, ki so jo obdajali zeleni bolmi. V daljavi so se videli zvoniki bližnjega mesta, Topolna, po katerem se je postaja imenovala Sprevodnik je hripavo izkliceval ime postaje.
Marko Košan, ki je bil vso vožnjo stal pri oknu in puseč cigarete ogledoval v blesku junijskega soln-ca pred seboj razprostrto pokrajino, je naglo pograbil svoje stvari in je skočil iz vagona Komaj je bil sprevodnik za njim zaloputnil vrata, je že vlak zopet oddrdral.
Marko Košan se je ravnodušno ozrl po kolodvorskem prostoru in ker ni bilo človeka, ki bi mu mogel izročiti svojo skromno prtljago, jo je sam pobral in krenil ž njo proti izhodu, za katerim je videl stati nekaj vozov.
Topolna! To ime ni imelo zdaj *a njegovo srce nobenega pomena več. Zadnjikrat je bil v tem kraju,
ko je svojo mater spremil k poslednjemu počitku. Poteklo je bilo od tedaj že več kot deset let in ta. čas je bil izkopal globoko brezno med njegovo dijaško mladostjo in sedanjo moško dozorelostjo. Onstran tega brezna je obležalo vse, kar ga je vezalo na ta kraj. Dokler je bil dijak v Ljubljani in potem visokošolec na Dunaju, je bilo zanj največje veselje, če je mogel pohiteti na rojstni dom k staršem, a njegova največja žalost je tedaj bila ločitev od doma Zdaj ga ni nihče pričakoval v stari, trdnjavi podobni hiši, stoječi kak streljaj pred mestom in kar nič ga ni veselilo videti ta dom in napraviti tako zakasnel obisk krajn spominov svoje mladosti.
Pred kolodvorom so stali trije vozovi. Ko je Košan stopil izven ograje, ga je pozdravil star, sključen kmečki človek.
»Dober dan, gospod Košan,« je nekam malo prijazno dejal obriti kmetic, čigar obraz je bil kakor posušen, da so se videle same gube, izmed katerih se je sovražno svetilo dvoje ostrih sivih oči.
»Lej ga -— oče Tomaž,« je ravnodušno odzdravil Marko Košan in najprej staremu kmetu izročil svojo prtljago.    »Nič se niste spremenili,
kar se nisva videla in tega je že precej dolgo. Spoznal sem vas na prvi pogled. Ali ste tudi vi mene spoznali I«
Tomaž je bil najprej poveznil svoj trdi klobuk na glavo in prevzel Košanovo prtljago, predno je dal odgovor.
»Vas bi ne bil spoznal, gospod Marko, v tujem kraju gotovo ne. A vaš oče mi je v spominu, tako dobro, kakor bi ga bil včeraj videl in po podobi vašega očeta sem vas spoznal. Vaš oče je bil večji in močnejši, kakor ste vi, in od solnca ogorel in hodil je, kakor ljudje, ki žive na deželi, ne kakor mestni ljudje, ki so vajeni samo kamnitega tlaka.«
Tomaž je govoril nekako trdo. Spodnjo ustno je pomaknil naprej, kar mu je dalo izraz zaničljivega posmeha, in ne da bi se zmenil za svojega gospodarja, je odnesel prtljago k vozu in vse pripravil za odhod. Marko Košan mu ni ugajal. Ta sloki elegantni mož z bledim obrazom, ki ga je tako površno pozdravil in nepozorno poslušal, se je preveč razlikoval od mogočnega, čvrstega svojega očeta, ki ga je imel Tomaž v spominu.
Marko je sedel na voz. Zapazil je, da je konj nemiren in spoznal se-
Sedaj se javlja — seveda anonimno — v dunajski »Reichspost«. Na enak način, v istem slogu, skoraj z enakimi besedami prinaša danes ista obrekovanja proti najuglednejšim premožnim članom koalicije, da so sprejeli nebroj tisočakov dinarjev iz Bc lg rad a.
Da so razume ta zistem dcu unci jaci j in njihovi nameni in da vsak nepristranski človek takoj uvidi vso neutemeljenost takih infamnih pojav, sj>omnim, kako je ravno ta Pjerotić skrit za Frankovim hrbtom začel ono gonjo leta 1903.
V tistem času se je pričela ona usodepolna borba na življenje in smrt med nuidžaronskim režimom, ki je imel za seboj ogromno saborsko večino in med hrvaško-srbsko koalicijo. Najljutejši boj je vodil proti madžaronskim prvakom v svojem reškem »Novem Listu« g. Supilo. Toda on ni ostal le na časnikarskem bojišču, temuč je zasnoval akcijo približevanja z madžarsko koalicijo — takrat opozicijo — iz katere se je rodila sloveča reška resolucija S pomočjo te je bila potem pri volitvah zrušena madžuronska večina.
Madžaronskim vlastodržcem je šlo v tej borbi za to, da si ohranijo za vsako ceno večino in oblast. Pri tem jim je priskočil na pomoč dr. Frank, ki je začel v »Hrvatskem Pravu« priobčevati senzacionalna odkritja o Supilu, kako je iz Belgra-da podkupljen. Ti članki so bili podpisani z »Argus« ter so se navidezno bavili z odkrivanjem konkretnih dejstev. To je karakteristika tega »Ar-gusa«, dobro ve, da obrekovanja splošno iprečena, ne učinkujejo, zato je najprej napisal tako: ta in ta je dobil tega in tega dne 20.000 dinarjev od tajnika ministrstva zunanjih del. Ako rečete najodločneje, da tega tajnika niti ne poznate, da niste niti bili v Bel gradu, vam odgovarja: prosim vas lepo, spomnite se 1. kako ste se 27. junija ob 7. uri zjutraj leta 1907. sešli v kavarni (pove ime) v Belgradu z N. N. in kaj vam je rekel? 2. siKtmnite se, kako ste 10. novembra potovali iz Belgradu z brzo-vlakoin, s kom ste sc takrat skupno vozili v vozu I. razreda št. 2358 do Mitrovieel 3. Kaj ste sc skupno raz-govarjali? 4. Ali vam ni dotični go-sj>od izplačal v frankih 12.000, do-čiin ste vi zahtevali 20.000? Itd.
Supilo je takrat odgovarjal na vse to z enako satiro ter je takoj tožil »Hrvatsko Pravo« Te denuncijacije so potem na Hrvaškem močno učin kovale, in naraščal je velik sum, da je Supilo morda vendar res srbski ali madžarski r »odkupljeno** . . . Dočim je tako Frank pripravljal teren »navzdol«,   je   madžuronska    vlada na
le zdaj, da je u p reže na mlada, iskra žival.
»Ali je sivka, ki me je tolikrat vozila, še pri življenju?« je vprašal Marko, prižigajoč si cigareto.
»Pri življenju je še,« je jezno odgovoril Tomaž. »V mestu vozi gramoz. Za stare živali in stare ljudi ni več živeža pri vaši hiši.«
Z lahnim usmevom je Marko premotril svojega voznika, ki bi bil tako rad izbruhal, kar se je v njegovem srcu nabralo tekom dolgih let in ki je znal tako slabo prikrivati svoje misli in svoja čuvstva.
»Ljubi Tomaž,« je z lahko ironijo menil Marko, »meni se zdi, da se vi in moj oskrbnik nič prav ne razumeta.«
To je bila opomba, ki Tomažu nikakor ni ugajala. Kakor bi ga bil kdo sunil v hrbet, tako naglo se je okrenil k svojemu gospodarju.
»Kaj ste rekli t Ne razumeva! Kdo pravi to? Prav dobro se razumeva. Kar ukaže, to storim. Kaj meni mar, če ni prav. Sicer je pa gospod oskrbnik izvrsten mož. Zemljo obdelava, da bo kmalu začela kar suhe cekine roditi. Kar se da spraviti iz nje, vse izpreša. Kdor tako skrbi za svojega gospodarja dohodke, temu bi še zameriti ne bilo, ee bi tudi
podlagi tega pripravljala, da pome-če v ječo vse odličneješe voditelje koalicije, da odkrije »zaroto«. Supila so hoteli zapreti, češ, da je hotel vtihotapiti v Bosno mnogo pušk. Vse je že bilo pripravljeno toda v tem so nenadoma prišle volitve meseca maja 1906., ki so vrgle madžarone. Po teh volitvah je prinesel »Pokret« tajno okrožnico takratnega podbana Chavraka, kjer so bili po imenih označeni vsi »zarotniki«.
Končno je prišla Supilova tožba zaradi Argusa pred sodišče. Dočim je Frank izjavljal, da bo pred sodiščem vse dokazal, je hipoma izjavil, da — nima nobenih dokazov proti Supilu, in Supilo se je zadovoljil s to izjavo.
Danes se je pričela enaka igra. Sedaj isti Pjerotie-Argus piše v dunajski »Reichspost«, da bolj učinkuje, ker je koalicija danes močnejša. Izdaja ga popolnoma enaka metoda, ki sem jo zgoraj navedel. Zopet meče okoli sebe z ogromnimi vsotami, s katerimi je baje belgrajska vlada plačala Supila in druge srbske in hrvaške politike. Tej Srbiji se avstrijski i>olitiki neprestano postne-hujejo, kako je slaba, siromašna, a sedaj, ko je treba širiti taka bedasta obrekovanja, se govori o silnih tisočakih, ki jih baje Srbija meče v to monarhijo. Potemtakem bi bila tedaj Srbija močnejša kot cela naša monarhija! Ker, ako so naši politiki podkupljivi, peten sta jih mogla podkupiti Dunaj in Pešta — pa bi ta dva morda ne mogla dati v e č kakor kraljevina Srbija?!
Naša koalicija je sklenila, da toži »Reichspost«, toda kdaj se bo reševalo to pred sodiščem? Sedaj delajo pri onih višjih krogih na vse krip-lje. da ohranijo na Hrvaškem protiustavno vlado, da nadalje zapirajo nedolžne državljane . ..
• *
Našo javnost med vsemi drugirni stvarmi sedaj najbolj razburja pri nas dosedaj nenavadni — štrajk gladovanja »veleizdajalcev«. Do danes je zaprtih 48 državljanov, učitelji, duhovniki, trgovci, občinski uradniki. Mnogi med njimi so zaprti že nad tri mesece, a še niso bili zaslišani, da bi izvedeli, s čira so zakrivili najhujši zločin, ki se kaznuje s smrtjo ali težko ječo od deset do dvajset let!
Kaj je potem preostalo najodloČ-nejsim med njimi, kakor da se oprimejo najskrajnejšega sredstva gladovanja? Z gladovaijem ne nameravajo ničesar drugega doseči, kakor da se izpolnjuje zakon, da se jih zasliši, da se jih obtoži in postavi pred sodišče! Take zahteve se morajo od sodišč* izsiliti z — gladom.
na svoj dobiček malo gledal. A jaz sem stiir človek in moja glava je stara. Ko je živel vaš oče, nismo toliko stiskali iz zemlje, pa je bilo menda le bolje, ker takrat so stari ljudje in stare živali imele do smrti živež pri hiši, zdaj ga pa nimajo več. In vaš oče so bili tudi radi doma, in imeli so čas baviti se s svojo hišo in s svojo zemljo.. .«
»Vem. vem,« je prekinil Marko očitanja starega k oči jaza. Ta očitanja so ga dolgočasila in celo malo jezila, a stadušil je svojo nevoljo, saj je bil Tomaž pri hiši, še predno je sedanji njen gospodar zagledal luč sveta.
Molče sta se vozila dalje. Marko je zopet ogledoval pokrajino. Poznal je vsak griček, vsak studenec, vsako hišo ob cesti, a pogled na te kraje mu ni delal veselja Vedno se je spominjal, da je v zadnjih desetih letih neštetokrat mislil obiskati svoj dom, a da ni ne enkrat mogel pretrgati vezi, ki so ga vezale na Dunaj. Ta zavest mu je bila neprijetna, zdelo se mu je, kakor da mu vest nekaj očita, in to ga je spravljalo iz duševnega ravnovesja, kar mu nikakor ni bilo po volji. Naslonil se je na voz, vrgel cigareto na cesto in se za tre-notek zamislil v svojo preteklost.
(Dalje prihodnjič.)
UB
V Muftl za slovenstvo.
učuj je tako strašan, da se je vendar vznemirila tudi Rauehova vlada, ter je s tem motena v svojih načrtih, da vso preiskavo zavleče vsaj še za tri mesece, ker je od tega odvisen Rauehov obstoj na banski stolici. Ali se naj že sedaj pokaže, da na celi »veleizdaji« ni niti trohice resnice?
* . *
Snoči je bil v Zagrebu velik shod, ki so ga sklicali socialisti. Ta shod je karakterističen, ker se je na njem proglasila skupna borba socialistov in napredni ako v proti Rau-chovemu režimu in dr. Frankovemu špijonstvu.
Napovedana je bila na tem shodu borba na ulici, da se skliče hrvaški sabor, ki bi moral v prvi vrsti skleniti volilno reformo. Po shodu se je burno demonstriralo po ulicah proti Rauchu in Franku.
Aranžiralo se je vse to zategadelj, ker se je vršila danes skupščina stranke dr. Franka. Frankovci so pred skupščino tajinstveno šepetali, da se bo na tej skupščini sklenilo nekaj velikega, znamenitega. Končno se je tajnost odkrila: sklenilo se je, da se po celi deželi organizira legija prostovoljcev pod orožjem z vojaškimi inštruktorji (za take se naprosi vojno ministrstvo), ki bodo branili Hrvaško pred navali — srbskih čet. S tem se naj pokaže kralju zvestobo Hrvatov-Frankoveev, v strah in trepet največjega »sovražnika« ..
Bodisi da je ta predlog še tako smešen, vendar Frank za tem skriva svoje cilje. Na eni strani se hoče s tem priporočiti Dunaju, na drugi strani pa odvrniti pozornost naroda od najaktualnejše nevarnosti— madžarske ter znova razpihati sovraštvo med Hrvati in Srbi. Končno mnogi smatrajo, da hoče Frank na ta način organizirati svoje oborožene »črne čete«, ki bodo na Hrvaškem napadale in klale Srhe in Hrvate drugih strank — vse pod geslom »varovanja monarhije«.
OsaMldovo delo.
Idrija, 4. novembra.
Deželna vlada je razpustila idrijski občinski zastop ter poverila občinsko upravo gerentu — Josipu Za-zula. To je tako izreden in važen pojav kranjske politike, da ga mora registrirati slovensko časopisje. Pisec idrijskih novic v »Slovencu« je pa menda to prikazen na nebu idrijskega obzorja v senci žandarmerijskih bajonetov prespal, ker bi sicer ta stalna rubrika v sobotni »Slovenčc-vi« izdaji gotovo ne izostala, ko je pač znano, da napravi mož iz vsake muhe slona. Morebiti pa ima mož slabo vest, ali pa ne zna napraviti nasprotno iz slona muhe — s tem bi namreč svoji kliki v tem razburljivem času zelo ustregel — ter molči. Naj bo že vzrok njegovemu molku ta ali oni — značilno je, Oswald molči, dr. Lampe molči, dr. Šusteršič molči in orožniki z nasajenimi bajoneti in nabitimi puškami molče ter se molče čudijo, da Idrija tudi — molči. Odredba deželne vlade ni povzročila v Idriji tistega viharja, ki si ga je želela S. L. S. Oswald in njegovi pristaši se prosto gibajo po mestu ob vsaki uri in njihova ponoćna orožni-ška osebna straža je brezpotrebna. Idrijski rudar je politično zrel in izobražen, on ne bode na ljubo Oswal-du žrtvoval svoje eksistence. Maščeval se bode sicer za klerikalno in vladno nasilje, a to bo storil v okviru zakona. Njegovo maščevanje bode mirno in dostojno, a neprijetno tudi onim osebam, ki s« podpirale Oswalda pri njegovem nasprotovanju za duševno izobrazbo našega ru darja. Dan plačila pride tako gotovo, kakor dan novih občinskih volitev.
Toliko zla, prepira in sovraštva ni povzročil s svojo politiko nillče na Kranjskem, kakor Oswald v Idriji. Mož je kratko rečeno nesreča za mesto. Mož dela ravno nasprotno temu, kar kot c. kr. katehet v šoli poučuje. V njegovi hiši se zbira vsak dan ona peščica klerikalnih ljudi, ki so posvetili svoje delo denuncijanstvu in zbiranju gradiva, s katerim polni »Slovenec« vsako soboto svoje predale idrijskih novic. Te zloglasne idrijske novice so Oswaldovo edino kulturno delo. V tej hiši se združujejo pa tudi vse niti njegove zločeste in ljudstvu škodljive politike. Tem njegovim niahinacijem je pripisovati žalosten in sramoten uspeh, da je deželna vlada razpustila občinski zastop ter v zasmeh vsega idrijskega občanstva imenovala za gerenta — Zazula.
Pri zadnjih občinskih volitvah je bila poražena klerikalna stranka na celi črti. Zmaga v tretjem razredu je tako poparila klerikalce, da se volitve v II. in I. raar. niti udeležiti niso upali. Obupani so vrgli puško v koruzo in konsternirani premišljevali svoj poraz. Le Oswaldu ni upadel pogum, zmislil si je nov naklep. Znano je namreč, da je imela kleri-
kalna stranka dolgo vrsto let občinsko upravo v svojih rokah. A vsi klerikalni občinski odborniki so bili kimovci in ignorantje, ki niso storili za mesto prav nič koristnega. Odkar je pa prešla uprava v napredne roke, se je Idrija po vse modernizirala, pričelo se je za njo novo življenje. Nočem naštevati zaslug stranke, niti ovir, ki so se stavile naprednemu in neumornemu delu. Stranka je prezirala dosledno klerikalne hujskače, šla je mirno svojo napredno I>ot ter si je z uspešnim in vztrajnim delom pridobila simpatije občanov. Tako je tudi razpuščeni občinski odbor vse potrebno ukrenil, da se mestna realka podržavi. To bi hil velikanski uspeh naprednega občinskega odbora, uspeh, ki bi bil z ozirom na razbreinenjeuje občanov nedogled ne koristi za nadaljnji razvoj mesta Idrije. Ta uspeh naprednega občinskega odbora je treba preprečiti — šinilo je v Oswaldovo glavo — in preprečil ga je temeljito ne oziraje se na to, da je s tem oškodoval občinsko blagajno za več nego 60.000 kron. Občinski odbor je imel že meseca novembra lanskega leta od na-učnega ministrstva zagotovilo, da ni zapreke proti podržavljenju realke, da pa mora deželna vlada kranjska izvršiti prej vsa tozadevna preddela. Po nasvetu ministrskega referenta se je podal župan k Schwarzu, ki je obljubil najhitrejšo rešitev te zadeve. In res že meseca marca letos je predložila vlada ves izvršeni eloborat ministrstvu, da bi omogočila podržavljenje realke s pričetkom letošnjega šolskega leta.
V tem trenotku je stopil Oswald v akcijo. »Slovenec« je priobčil brzojav s približno sledečo vsebino: »Šusteršič interveniral pri ministrstvu v zadevi podržavljenja mestne realke v Idriji, intervencija je imela uspeh, podržavljenje zagotovljeno v letu 1909./10. »To je bil Oswaldov triumf. Triumf, ki se ga ni smel javno veseliti, marveč se je trudil, da to svoje zlobno delo prikrije. Da odvrne pozornost od realčne zadeve, je spravil na dnevni red prezidavo mestne hiše št. 509. To je izvršil tako temeljito, da ni samo mesto Idrija, ampak sploh vsa slovenska javnost govorila in pisala le o malenkostni, a prepotrebni prezidavi mestne hiše ter se pozabilo povsem na rešitev vprašanja za Idrijo vitalnega pomena, na podržavljenje mestne realke. Vpil je na shodih in potom časopisja o slabem stanju idrijske občine, intrigiral vsepovsod, farbal deželni odbor in vlado, sploh storil, kar je bilo mogoče, da bi prikril svoje nadvse grdo ruvanje proti podržavljenju mestne realke. Prezidave mestne hiše bi občinske finance niti ne čutile, če bi država prevzela realko v svojo upravo. Pa tudi za to je bilo preskrbljeno, ker je imela občina s stavbnikom pogodbo, da plača zgradbo šele tedaj, ko se podržavljenje realke izvrši. A vzlic temu vsedla sta se deželni odbor in vlada na Oswaldove limanice in zadala občini ogromno gmotno škodo. Tako je Oswaldovo delovanje v dobrobit idrijskih občinarjev.
Razpust idrijskega občinskega odbora brez najmanjše potrebe in v času, ko se gre za podržavljenje mestne realke, mora vsak razumen človek obsoditi kot blazno početje.
Oswald se smeje in brije norce iz Idrije ... _
Slovenski delavec v Trstu
pred postankom Jloro-dnedelavskeorianlzaclle4'.
Še pred nekaj desetletji je bilo v Trstu uslužbenih nad 20.000 slovenskih delavcev. Našel si skoraj izključno naše krajane povsod — v arzenalu, prosti luki, v javnih in zasebnih zavodih. Opravljali so dobra in slaba opravila, težka in lahka. Zaslužek je bil primeroma ugoden. Drugače je bilo z njihovo narodnostjo. Ker je tedaj pomenjalo Slovenec biti, biti ščavo (suženj), se je skušal vsak priseljenec prejkomoč naučiti italijanščine. Kmalu pa ni več čutil potrebe svojega materinega jezika in pljuvati je začel nanj s svojo de-co vred.
Umi j ivo je, da se to delavstvo — ki je bilo tedaj tudi reprezentant tržaškega Slovenstva sploh — ni moglo politiško aktivirati, četudi si je osnovalo »Delavsko podporno društvo« in »Delavsko podporno in bralno društvo«. Šele s prihodom prvih, sedaj še živečih narodnih voditeljev, je .-topilo tržaško slovenstvo in tržaško slovensko delavsko vprašanje na realna tla.
Toda ravno, ko so se začeli tržaški Slovenci po pevskih, gospodarskih, pogrebnih, zavarovalnih in drugih društvih dvigati, se je porodila — trozveza. Vzporedno ž njo pa so počele prihajati v Trst prve trume italijanskih delavcev, takozvanih regnikolov. Takratna, na višku pole-
ta se nahajajoča iredenta jih je burno pozdravljala in tudi ostalo itali-janstvo Trsta je imelo sugestovano iredentovsko prepričanje, da sp re-gnikoli prava sreča za tržaško mesto. Slovenci se seveda nismo regnikolov prav nič veselili, dobro vedoč, da so ti nalašč proti nam naročeni. Slutili pa smo že tedaj, da postane regniko-lo največja zapreka za socialen razvoj delavstva sploh.
Začela se je torej huda bitka med tujcem in domačinom. Ireden-tovski delodajalci so začeli, imajoe vedno pred očmi ustvaritev Velike Italije, dosledno zapostavljati naš živel j ter nastavljati regnikole. Naš delavec pa je bil pognan iz dela, dasi ni zakrivil niti najmanjšega prestopka, in to vzlic temu, da je imel delovodja dovelj prostora. Res je, da se je slaboten regnikolo ponudil za veliko manjšo ceno. Vendar pa je žalostno, da našim ni ničesar pripomogla krepka telesna konstitucija, ničesar izredna vsestranska sposobnost; tudi ni odleglo, da znajo naši ljudje po tri jezike, da plačujejo Avstriji krvni in novčni davek — hvaležni so morali biti, ako so sploh bili v delu in ako so smeli delati najbolj umazane posle, za katere se tujec ni posebno ogreval. Regnikolo pa je postajal delovodja in trpinčil naše ljudi nečuveno. Poboji, izvirajoči iz divje nravi regnikolov in maščevalnosti za vsako malenkost, so jeli delati Slovencem v Trstu življenje neprijetno, nevarno. Izpodrivanje iz dela, konkurenca najslabše vrste, splošno zapostavljanje, poboji, kruto žaljenje našega naroda in psovanje naših ljudi s ščavo, grmadilo se je na pleča našemu delavcu. Le ob volitvah so iskali naše ljudi. A tudi tedaj smo se morali popolnoma zasužnjiti. Cestokrat je moral naš delavec z odprto glasovnico v roki mimo svojega delodajalca, ki mu je napisal laškega kandidata. In gorje jim, ki se niso hoteli vdati temu strahovanju in so volili po svojem prepričanju! Če niso bili takoj odpuščeni, oditi so morali ob prvi ugodni priliki.
Vsej tej gonji je sledilo neizogibno poslabšanje materialnih razmer vseh stanov v tržaškem mestu, a najbolj slovenskih delavcev. Trpeti so začeli v Trstu rojeni italijanski delavci; kajti regnikolo je tudi njih, dasi so bratje po narodnosti, izpodrival in jim jemal na najbolj umazan način boljši zaslužek! Občutili pa so prihod regnikolov tudi trgovci ter obrtniki in skoraj vsi drugi stanovi; kajti regnikolo je sila slab konsu-inent. Živi zelo skromno, dočim pošilja prihranke svojega konkurenčnega zaslužka domov v bedno Italijo. A dasi ima od naših delavcev mnogo zaslužka celo tržaško mesto, ker oni priznauo boljše žive kot re-gnikoli in tudi puščajo prihranke domačemu denarnemu trgu, se je vendar našega človeka vedno manj cenilo nego druge. Vsled protislovenskega sovraštva je postalo marsikateremu našemu očetu skrb za družino izdatno večja in prav težko izvedljiva. Niti za najpotrebnejše izdatke ni bilo več denarja zadosti. Regnikolo je kratkomalo potisnil naše ljudi v socialno bedo in popolno narodno izgubo. Dočim je prejšnje čase oče še lahko poslal svojo druži-nico tupatam na poletne počitnice, je sedaj to postalo nemogoče. In tako je družina slovenskega proletarca izgubila vsak stik s svojo domovino ter se bolj in bolj potapljala v morje tujinstva, dočim so se v prejšnjih časih otroci ob vsakoletnih počitnicah še precej lepo slovenski naučili.
Stališče našega človeka v Trstu je postalo naravnost nevzdržljivo in to toliko časa nevzdržljivo, dokler se bori proti velemoei sam. Kajti niso bili le regnikoli, ki so izpodrivali Slovence, bil je tudi kapital, ki je kakor organizovano nastopal proti nam. A pritiskala je na nas tudi po licija, sodni j a, občina, država, organizacija socialne demokracije in javno mnenje ustvarjajoče časopisje, ki so vsi obračali svoje najstrupenejše osti vedno le proti našincem, in sicer tako, da se je beseda brezpravni suženj, (ščavo), na nas dobesedno izpolnjevala. Vsak naš najmanjši kulturen ali gospodarski, socialen ali naroden uspeh smo morali z največjo težavo izbojevati sami sebi in p r o-t i volji vseh nasprotnikov. Razume pa se, da je naš človek, ki se je moral takorekoč vsak sam zase boriti, skoraj največkrat podlegel organizirani sili.
Edin izhod za rešitev slovenskega delavstva v Trstu bi bila krepka organizacija. Ako se združi samo oni kapital, ki ga poseduje tržaško slovensko delavstvo v dlani, potem je tu moč, ki zamore razmere predru-gačiti in ki more našega trpina povzdigniti na zaželjeno socialno in narodno stališče. — Mislilo se je na ustanovitev »Narodne delavske organizacije«. Imajoči tako obrambo, reklo se je, lahko pokažemo Nemcem, Lahom, in še komu drugemu, kdo da smo!__
(Nekaj razmišljevanja). (DftfjfcM
Kdor je pazno preeital našo definicijo pojma narod, je morda pogrešal jako važno točko: ozemlje, na katerem prebiva kak narod.
Faktično je tako, da ni treba, da bi kak narod prebival kompaktno na svojem ozemlju, a je zato vendar še narod. Židje so čisto gotovo poseben narod, dasi nimajo svojega teritori ja in pravzaprav tudi ne svojega jezika, ker je hebrejščina le še znana posamičnikom, večina Židov pa govori edinole jezik prebivalstva med katerim živi. Tudi Nemci na Ogrskem so raztreseni po celi državi ogrske krone, ne žive nikjer v večjih množinah kompaktno, a narod so zato vendar.
Vsak narod, ki živi kompaktno na gotovem teritoriju, ima v tem veliko zaslombo za dosego svojih končnih ciljev. Ta končni cilj ne mor«? biti drug, kakor da je vsak narod: sam svoj gospodar na svojih tleh in si more svobodno urediti svoje kulturno, gospodarsko in politično življenje. Pri nas Slovencih izražamo ta končni cilj svojih stremljenj z besedama: Zedinjena Slovenija,
Kakor hitro prebiva kak narod kompaktno na kakem teritoriju, je kolikor mogoča samostojnost in neodvisnost naraven smoter njegovega hrei)enenja. Lahko se pri tem zgodi, da pride v nasprotje z državo, kateri pripada dotični teritorij. Države so nastale na različne načine. Mogočen vladar si podvrže gotove dežele ne glede na pleme, narodnost in vero prebivalstva, ali jih podeduje ali priženi (Tu felix Austrita nube!) in postane njih gospodar. V takih slučajih je faktična posest ustvarila dotično državo. Tako državo imenujejo dinast iško državo, v kateri vlada dinastija kakor gospodar kak fidejko-mis. Podlaga taki državi je bila v začetku čisto privatnopravna in ostanki tega privatnopravnega razmerja so se ohranili v nekaterih državah tudi še do danes, dasi so dotične države premenile svoj notranji ustroj in postale konstitucijonalne. Spomini na to privatnopravno razmerje med dinastijo in med državo so tudi v Avstriji ohranjeni. Vojne ladje, ki jih ljudstvo plača in vzdržuje se uradoma imenujejo »Sr. Ma-jestat« Schiff. . .« in tudi armada velja za armado cesarja, ne za armado držčive ali ljudstva, dasi jo ustvarja  in  vzdržuje ljudstvo.
Poleg dinstiške države imamo teritorijalne. Te so nastale iz notranjih časovnih potreb gotovega ozemlja, pa so se potem lahko razširile s silo. Sem spada Pruska. Tudi pri teh državah ni v začetku narodnost imela nobenega pomena.
Tretji, države stvarjajoči princip, ki je prišel šele v minolem stoletju do veljave, je narodnostni princip. Tukaj ustvarja državo ljudstvo, ne potreba gotovih skupin različne narodnosti, kakor teritorijalne države, niti korist posameznih vladarjev. Če prebiva v kaki državi samo prebivalstvo ene narodnosti, je ta država prava in resnična narodna država, in kot taka ideal tega,kar zahteva narodnostno načelo, Lahko pa se tudi zgodi, da prebivajo v kaki državi različni narodi, dasi je to državo ustvarilo ljudstvo (Švica).
Ideal bi pač bil, da bi bilo ozemlje vsakega kompaktno prebivajoče-ga naroda vsaj relativno samostojno in neodvisno. Tako je bilo pred ločitvijo Švedske in Norveške v teh dveh državah. To isto zahtevajo tudi različni narodi v habsburški državi.
V Avstriji se v zadnjih letih močno propagira narodna avtonomija Podlaga narodni avtonomiji je, da se narodi grupirajo v skupine zgolj kot osebe in ne glede na teritorij, na katerem prebivajo. Izvor temu stremljenju je, da je vsaka država pravzaprav zadruga oseb. Nam bi narodna avtonomija samo škodovala, nikakor pa ne koristila, in to vsled naše gospodarske odvisnosti od Nemcev. Dobiček od naše gospodarske delavnosti ima Nemec kot industrijalec. Če bi ta dobiček ostajal pri nas, bi lahko zmagovali stroške, ki bi nam jih nalagala narodna avtonomija. Dokler se pa bo dobiček našega dela stekal v tuje žepe, dotlej nismo v stanu zmagovati stroške narodne avtonomije. Naše stremljenje mora torej biti, da dobimo v okviru monarhije za nase ozemlje relativno samostojnost, da si bomo mogli urediti po svojih potrebah ne le kulturno, nego tudi politično in gospodarsko življenje. Nemci silijo za narodno avtonomijo, da bi morali Slovani vso svoje kulturne potrebščine sami plačevati — dobičke od dela Slovanov pa da bi Nemci popolnoma spravljali v svoje žepe.
Naravna podlaga za samosvoje življenje vsakega naroda je lasten teritorij. Narod pač lahko živi kot narod, tudi če nima svojega teritorija, kakor Zidje in Nemci na Ruskem
in Ogrskem, ali takemu naroda manjka naravne taktike, tak narod ne niore nikdar niti v najmanjšem okviru postati gospodar svoie. lastna usode. In zato se ne sinemo dati ločiti od ozemlja, na katerem prebivamo. Naš teritorij mora biti, oziroma po stati slovenska last. Z narodno avtonomijo bi postali neki gostači na slovenski zemlji.
<JJ»tj« prihodnjih.)
Mit konasbaclje.
Včeraj so se vršile pred tukajš njim c. kr. deželnim sodiščem na nas ugovor tri obravnave zaradi konfiskacij našega lista v zadnjih časih.
Senatu predseduje nadsvetnik Pole, votanta nadsvetnik A n d o I-š e k in deželnosodni svetnik V e d r-n j a k , zapisnikar K a n d a r e , državni pravdnik T r e n z. »Slovenski Narod« zastopata dr. Ivan Milau Hribar in urednik Rasto Pust o-s 1 e m š e k.
Dvorana je polna poslušalcev, med temi veliko število slovenskih dam.
I. Predsednik otvori razpravo, in sicer na podlagi ugovora proti zaplembi v štev. 240. in 241. »Slov. Naroda« priohčenega članka »Kdo pošilja svoje otroke v ljubljansko šulferajnsko šolo?«
Prečita se nemški p red log državnega pravdnika, da naj deželno sodišče potrdi zaplembo, ker članek vsebuje prestopek po § 302. k. p. r.
Potem prečita predsednik nem. ško razsodbo c. kr. deželnega sodišča, s katero se potrjuje zaplemba št. 240.
Zapisnikar prečita zapit njeni članek »Kdo pošilja Svoje otroke v ljubljansko šulferajnsko šolo«.
Predsedni k prečita nato nemški predlog državnega pravdni-štva, da se potrdi zaplemba članka »Seznamek otrok, ki pohajajo šulferajnsko šolo«, v št. 241., ki vsebuje isti prestopek in je le nadaljevanj*-prvega članka in ravno tako kakor prvi hujska k sovražnostim proti šulferajnski šoli.
Deželno sodišče je z nemško razsodbo potrdilo zaplembo.
Zapisnikar prečita zapit-njeni članek.
Državni pravdnik predlaga,da m-ugovor kot neutemeljen zavrne iz razlogov, s katerimi je državno pravdništvo utemeljilo zaplembo.
Prednik Rasto Pustoslemšek: Priznavam, da sem prišel danes semkaj brez upa zmage, prišel sem pa, da se enkrat izpregovori javno beseda o sedauji konfiskacijski praksi pri nas.
Predsednik ne dovoljuje govoriti splošno, ter opozarja govornika, da naj ostane pri stvari.
Pustoslemšek: To vendar spada k stvari.
Predsednik: Konfiskacijska praksa ne spada semkaj, danes ne obravnavamo o njej, o stvari, ki se obravnava, morete svobodno govoriti.
Pustoslemšek: Članek je zaplenil radi prestopka po § 30-.. ki pravi, da je kriv oni, kdor drugi' ščuva k sovražnostim zoper razne narode, verske ali druge družbe, posamezne vrste ali stanove državljanske družbe ali zoper zakonito priznane skupščine. Jaz mislim, da iz toh dveh člankov nikakor ni razvidno, da. In se bilo v njih hujskalo proti kaki narodnosti, verski ali drugi družbi. Članek navaja samo imena učence\ šulferajnske šole in njihovih rodit*' ljev, ravno tako kakor letno poročilo šulferajnske šole. Ako je konfisel-ral državni pravdnik članek, bi bil moral konfiscirati tudi šolsko poročilo.
V uvodu članka se je samo kazalo na razliko med šulferajnsko iII nemško mestno ljudsko šolo in se Hi popolnoma nič ščuvalo proti nemški narodnosti. Državno pravdništvo se je torej popolnoma neutemeljeno sklicevalo na § 302. k. z. In če se že take stvari konfiscirajo pri nas, zakaj se ne konfiscirajo enake stvari, ki jih izdajajo Nemci. Zakaj državni pravdnik ni konf isciral »W e g w e i se rja«, ki ga je izdalo društvo »S ii d m a r k«, v katerem se tudi imenujejo in priporočajo le tisti trgovci, ki podpirajo »Siidmarko«, torej nemški, ne pa slovenski. Ta »\Vegweiser« kroži prosto okrog, državno pravdništvo ga ni konfiscira-lo. Če bi se postopalo proti vsem ena ko, potem bi ne bilo nikakih ugovorov z naše strani proti konfiskaei jam. Zahtevam samo pravico.
Dr. Hribar: Ker je gospod urednik že sam posnel smetano, bom kratek. Konfiskacija zaradi prestopka po § 302. je impolnoma neutemeljena. Ni se ti u j skalo proti nemški narodnosti, kajti članek ni nič dru-gtui, kakor navadni šolski ^oerjpai«-Navaja imena učencev šulferajnske šole, zato vendar ne bo kdo mislil* na se je hujskalo ljudstvo na bojkot
(Dalje v prilogi).
1. Priloga „Sioveiis&emn Narodu" št. 261, dne 7. novembra 1903.
proti tem fan tal inom. Osebno ni bil žaljen nihče. Če je pa bil, mu je prosto, da toži. Ker je konfiskacija popolnoma neutemeljena, predlagam, tla se razveljavi.
Po kratkem posvetovanju proglasi predsednik razsodbo, po kateri se potrdi razsodba z dne 17. oktobra in zavrne ugovor odgovornega urednika Rasto Pustoslemška.
Razlogi: Določba § 302. hoče preprečiti vsako dejanje, ki bi bilo sposobno kaliti javni mir in red v državi med posameznimi narodi ali posameznimi vrstami državljanske družbe. Državni mir zahteva, če se ne more živeti v sporazumu z nemškim narodom, da se vsaj vzdrži nekaka nevtraliteta. Kar gre preko te meje, more pobuditi sovražnosti. V zaplenjenem članku št. 240 se je o zakonito priznani šoli nemškega šul-ferajna pisalo, da je njen glavni namen vcepiti v mlada srea vsenemško idejo in najstrupenejše sovraštvo do Slovencev, navajala so se imena z raznimi pripombami, vsled katerih bi mogle nastati razprtije med prebivalci naše države, posebno pa naše kronoviue. Ravno tako pravi na koncu imen v članku v št. 241., da so to tisti bodoči bojeviti janjičar j i, katere vzgaja s pomočjo »Kranjske hranilnice«. To ni torej samo suh imenik, temveč bi moglo pobuditi sovraštvo proti Nemcem. Taki članki bi t-elo v mirnejših časih mogli spodbujati k sovražnostim in razprtijam, še bolj pa so taki članki sposobni kaliti javni mir v sedanjih razmerah. Komaj pred mesecem dni so bili vsem znani izgredi, ki so se vršili dne 18. septembra v Ljubljani in zaplenjeni članek v »Slovenskem Narodu« bi razprtije in sovražnosti med obema narodnostima še pomnožil. Tudi drugi članek se ne more imenovati seznam imen, ker imenuje do-tičnike kot prihodnje najbesnejše sovražnike slovenskega naroda, prihodnje bojevito janjičar je. To ni suhoparen seznam. Če se ni zaplenila kaj drugega, ni to stvar današnje razprave.
* *
II.   Predsednik nadsvetnik Pole otvori  razpravo o ugovoru odgovornega urednika Rasto Pustoslemška proti  zaplembi  št. 235 Slovenskega Naroda«.
Državno pravdništvo je glasom nemškega predloga zaprosilo za potrditev te zaplembe vsled prestopka po § 302. k. z., utemeljujoč svoj predlog, da zaplenjeni spis Imjska k sovražnostim proti »K r a n j s k i hranilnic i«.
Deželno sodišče je konfiskacijo j*>trdilo z nemško razsodbo.
Zapisnikar K a n d a r e prečita nato zaplenjeni spis, ki je bil priob-(*en v 235. številki med dnevnimi novicami kot prvi: »Kranjska nemška hranilnica — dr. Eger«.
Državni pravdnik Trenz predlaga, da se potrdi prva razsodba, skli-eevaje se na tedanjo utemeljitev.
Dr. Hribar: Zaplemba na S 302. je popolnoma neutemeljena. Spis ne vsebuje prav čisto nič huj-skajočega, kajti to, kar je pisanega o »K ranjski hranilnici«, je le neka kritika. Če se je pa čutila razžaljeno »Kranjska hranilnica«, ji je prosto, tirati list pred ljubljansko poroto. Ravno tako je tudi dr. K g e r j u , ako se čuti žaljenega, odprta pot k sodišču. Zato se mi zdi zelo čudno, kako je mogoče, da državno pravdništvo ni vzelo v svojo zaščito samo »K r a n j s k e hranilnice«, temveč tudi dr. Eger j a. Potemtakem se je res treba čuditi, zakaj se ne potegne ces. kr. državno pravdništvo tudi za gospodično Luit-£ardo Staretovo, katero sedaj oba ljubljanska dnevnika in tudi drugi časopisi tako neusmiljeno trgajo. Predlagam, da se ugodi ugovoru in prva razsodba dvigne.
Državni pravdnik Trenz: Nekoliko moram odgovoriti, ker se gosp. zastopnik tako čudi, da zavzemam proti posameznim vrstam različen položaj. Ne bo mislim odveč, če preberem določbo kazensko - pravdnega reda, ki zapoveduje, kako je postopati. § 493. k. pr. r. pravi: Državni pravdnik sme, tudi ako ne dvigne obtožbe proti nikaki določeni osebi, v javnem interesu zahtevati, da sodišče razsodi o tem, ustanovi li vsebina kake tiskovine kako kažnjivo dejanje, ter da v tem slučaju izreče prepoved   tiskovino dalje razširjati.
Ker dr. Hribar nekaj ugovarja, ga predsednik posvari z odločnim: »Mir, mir!«
Državni pravdnik: Pri vsakem članku moram preudariti dvojno stališče: prvo, ali vsebuje kako dejanje, ki spada pod kazenski zakon, drugo pa, ki je ravno tako važno, ali je v javnem interesu, da se zapleni članek, ki vsebuje kažnjivo dejanje. So slučaji, v katerih sem popolnoma u ver j en, da so dani pogoji za kazensko postopanje, ali javni interesi ne zahtevajo, da se spis zapleni. Ako se napada centralna vlada in se ščuva proti nji, ni v javnem interesu, da bi se članek za-
segel. So pa slučaji, kjer gre proti posameznim osebam, a je prizadet cel narod, in take razmere so sedaj Dogodili so se izgredi, tako obžalovanja vredni, tako hudobni, tako zločinski, da se je nasprotje med obema narodoma tako poostrilo, poglobilo, da je treba zatreti vsak pojav, ki brani, da ne nastane tisti mir, ki ga je treba v vsaki državi. Če ljudje ne bodo smeli govoriti slovensko ali nemško, ne bodo smeli kupovati tu ali tam, zahajati v to gostilno ali ono, svojih otrok pošiljati v ta ali oni zavod, če si4 jih zato postavlja na sramotni oder z raznimi opazkami in šalami, je v takih razmerah jasno, da se mora zatreti vsak izraz, ki bi bil kriv, da se razburjenje ne poleže. To je bil povod, da so sc ti članki zaplenili. Tu so odvetniki, poseben sloj državljanske družbe, nemški, proti katerim se ščuva, ščuva se proti »K ranjski hranilnic i«, zavodu, da jim daje zaslužek. Ne meri to na posameznike, temveč na nemško prebivalstvo sploh.
Če se mi očita, kakor tudi včeraj, da me je omamil konfiskacijski furor, povem, da so razmere take, da moram strogo postopati — pritisk zahteva protipritisk. Dokler ne bo miru, ki dopušča drugi narodnosti, da se najprostejše razvija, toliko časa bom zaplenil vsak pojav hujskanja proti osebam, društvom in zavodom druge narodnosti.
Pustoslemšek: Kako se bo pa potem ljudstvo pomirilo, če se uvede popolna tiskovna svoboda?
P r e d s.: Sedaj je še nimamo.
Državni pravdnik: Meni bi bilo prav!
Predsednik proglasi, da je sodišče potrdilo prvotno razsodbo z dne 10. oktobra v polnem obsegn ter utemeljuje razsodbo:
Kar se tiče § 302., sem že prej razložil vse in ni nič več pride jati. § 302. je urejen v poglavje o pre-greških in prestopkih zoper javni pokoj in red, in kar zamore kaliti javni pokoj in red, to se mora zabraniti. Članek se je prebral. V tem članku se napada iz narodnih ozirov peščico ljubljanskih Nemcev, napadajo se nemški odvetniki, napada se »Kranjska hranilnica«, ki se imenuje največja nemška trdnjava na jugu, naj-strastnejše nemško gnezdo, uradniki hranilnice se imenujejo najstrastnej-ši naeionalci, ščuva se torej proti posameznim osebam prebivalstva, proti zakonito dovoljeni skupščini proti »Kranjski hranilnici«, sploh proti prebivalcem države. Ne gre tu proti posameznikom, hujska se proti advokatskemu stanu, ki je nemškega mišljenja, ki ima zaslužek od »Kranjske hranilnice«. Misel je ta, da naj se bojkotira nemška »Kranjska hranilnica«. Vsak bojkot je nemoralen, neestetične, ker ima take gospodarske posledice,ki se ne morejo imenovati moralne, estetične. Bojkot je sovraštvo, ki rodi reakcijo: ljudje postanejo drug drugemu nevarni. To vidimo v Ljubljani, ko se je bojkot upeljal proti vsem slojem, ne samo proti »Kranjski hranilnici«. Ta bojkot se ni npeljal morda zaradi slabib razmer v hranilnici, temveč iz nacionalnih ozirov. V naši državi se kaj takega ne sme dopustiti, zato je sodišče potrdilo prvo razsodbo. Ako je kritika zavoda stvarna, mirna, ako ne hujska, se tudi ne konfiscira, kakor se tudi niso konfiscirali oni članki o »Kranjski hranilnici« v »Slovenskem Narodu«, ker niso imeli hujskaškega smisla, kakor ga ima ta članek.
•
III. Predsednik otvori razpravo o ugovoru proti konfiskaciji št. 236. ter prečita nemški predlog c. kr. državnega pravdništva na potrditev te konfiskacije, češ, da v tej številki zaplenjena spisa vsebujeta prestopek po § 300. oziroma § 302. k. z.
Dr. Hribar: V »Ljubljančanki« pa stoji § 303.
Nadsvetnik Andolšek: To je pomota.
Dr. Hribar: Je res čudno, kajti kdo bi mislil, da je »Kranjska hranilnica« — priznana verska družba! (§ 303. govori o razžaljen j u zakonito priznane cerkve ali verske družbe. — Prip. poroč.) — Smeh v poslušalstvu, katero predsednik ukori.
Predsednik prečita nato nemško razsodbo c. kr. deželnega kot tiskovnega sodišča, po kateri se potrjuje zaplemba, utemeljena po ces. kr. državnem pravdnistvu, češ, da zaplenjena spisa ščuvata k sovražnostim proti posamezni vrsti državljanov in oblasti.
Zapisnikar prečita nato konfiscirana članka: »Nemški uradniki Kranjske hranilnice« in »Nezaslišano postopanje deželne vlade«.
Državni pravdnik predlaga, da se ugovor zavrne in se sklicuje na utemeljitev, s katero je podprl predlog na potrditev konfiskacije.
Dr. Hribar: Spis »Nemški uradniki Kranjske hranilnice« po mojem mnenju  nikakor ne vsebuje
prestopka v smislu § 302.. ali ker sem uvidel, da se visoki senat ne strinja z menoj v tolmačenju določb tega paragrafa, ne bom dalje razpravljal o tem. Drugače pa je glede na § 300. Spis »Nezaslišano postopanje deželne vlade« gotovo ni naperjen proti deželni vladi, oziroma proti uradnikoma deželne vlade, svetniku Gozaniju in Kremenšku, kakor da bi jima očital hudobnost v njunem poslovanju. Spis je ediuole kritika. Saj je pozneje prinesel »Slovenski Narod« celo vrsto člankov iz strokovnjaškega peresa o »Kranjski hranilnici«, iz katerih je razvidno, da za vloge v »Kranjski hranilnici« razen rezervnega zaklada, ki znaša 9 milijonov, ne jamči nihče. Dokaza-fo se je v teh člankih, da je vlog vedno manj in manj, začele so rapidno padati. Z ozirom na to, da ima drugod pri enakih denarnih zavodih revizor po cel mesec opraviti, predno izvrši svoj posel, se je pri »Kranjski hranilnici« izvršila revizija v tako kratkem času, da je dvom o temeljitosti te revizije popolnoma utemeljen. Spis je le kritiziral postopanje deželne vlade, s katerim je deželna vlada hotela pomagati »Kranjski hranilnici« z ozirom na padanje vlog. Ker pa je kritika,in sicer upravičena stvarna kritika dovoljena, to-lej predlagam, da se ugovoru ugadi in prva razsodba razveljavi.
P r e d s e d n i k proglasi razsodbo, s katero se ugovor zavrne in potrdi v celem obsegn prva razsodba.
Ker se občinstvo ob tej priliki zasmeje, izreče predsednik oster ukor: »Mir, ne se smejati, stvar je popolnoma resna!«
Glede spisa »Nemški uradniki Kranjske hranilnice« opozarjam na svoja prejšnja izvajanja iz razlage. Spis je zmožen zavesti občinstvo k sovražnostim proti uradnikom »Kranjske hranilnice«, ki so v smislu § 302. sloj državljanske družbe, in članek bi mogel tudi nahujskati ljudstvo k sovražnosti proti zavodu samemu. Vemo, kako nevaren je bil položaj, da so se šipe razbile na poslopju »Kranjske hranilnice«. Javni mir in red zahteva, da se tak spis zapleni.
Spis »Nezaslišano postopanje deželne vlade« vsebuje prestopek, ki spada pod § 300. in tudi § 302., ker hujska proti ljubljanskim Nemcem in je sposoben kaliti mir v današnjih razburjenih časih. Pravi pa tudi, da tudi vlada stoji na pomoč Nemcem. Vlada ima po regulativu iz leta 1844. ne samo dolžnost rednega nadzorstva nad hranilnicami, temuč tudi izrednega, in to posebno še tedaj, ko je od poslovanja odvisno več drugih v gospodarskem oziru, da se prepreči nesreča. Saj čitamo v slovenskih časopisih, da je »Kranjska hranilnica« odpovedala tolikim Slovencem kredit, ki so prišli vsled tega v gospodarske zadrege. V pravni državi kaj takega ne sme biti. Gospodarski razvoj mora biti svoboden, pa bodi Slovenec ali Nemec, kredit v hranilnici mora biti vsakomur na razpolago, samo da je varno. Ako vlada pošlje svoje odgovorne uradnike v hranilnico, da pregledajo njeno poslovanje, stori s tem le svojo dolžnost, in če se potem očita, da je to javni škandal, ako se očita uradnikom nesposobnost, ako se postopanje deželne vlade tolmači tako zasmeh-ljivo, je to gotovo posebno z ozirom na dogodke v onih dneh kažnjivo po § 302. Da je vse to bilo zapopadeno v zaplenjenem članku, ne more biti nobenega dvoma, dočim sta uradnika storila edino le svojo dolžnost.
S tem je bil konec obravnave.
Demisija Beckovega mi-nistrsrva.
Dunaj, 6. novembra. Ministrski predsednik baron Beck je bil danes pri cesarju v daljši avdijenci, da je poročal vladarju o notranje-po-litičnem položaju. Uspeh avdijence je bil ta, da skliče baron Beck jutri ministrski svet, v katerem se sklene demisija celokupnega ministrstva. Beckov naslednik — baje baron Bie-nerth — bo skušal sestaviti novo ministrstvo na parlamentarni podlagi; ako pa se mu to ne posreči, pomagal si bo za prve čase z uradniškim ministrstvom. Sedanje posestno stanje se ohrani tudi v novem ministrstvu, namreč: dva krščansko-socialna, dva češka, dva poljska in trije nemško napredni pristaši. Tudi barona Bie-nertha čakajo velike težave. Preden se sploh sestavi novo ministrstvo, bo treba rešiti vprašanje, na kateri podlagi se sestanejo v novem ministrstvu zastopniki češkega in nemškega naroda. Čehi kakor Nemci bodo zahtevali, da je treba napraviti jasnost v jezikovnem vprašanju, ker se nobena stranka ne mara tolažiti z bodočnostjo.
Hrvaška stranka prava za slogo Hrvatov in Srbov.
Zagreb, 6. novembra. Hrvaška stranka prava je imela včeraj svojo veliko skupščino, na kateri je
sprejela glede novega položaja, ki je nastal vsled aneksije Bosne in Hercegovine, sledečo resolucijo: 1. Poslancem stranke prava se izreče za dosedanje politično delovanje popol-program za zedinjenje in samostalno zaupanje. 2. Stranka smatra svoj program za zedinjenje in samostalnost Hrvaške, kateri program temelji na dogovorih, zakonih, kraljevih prisegah in v narodnih načelih za zakonitega in posebno sedaj aktualnega. 3. Da se odstranijo zapreke, ki jih stavijo nasprotniki hrvaškega naroda na pot izveden j u tega programa, smatra stranka slogo za jk>-trebno. Složno in sporazumno mora biti delo celega naroda na Hrvaškem, v Dalmaciji, Istri, Bosni in Hercegovini, v Međimurju in na Reki. Zaradi tega bo stranka negovala slogo in vzajemnost z istokrvnimi brati Srbi in mohamedani v prepričanju, da bodo delovali za politični in materialni razvoj ter za zedinjenje hrvaške kraljevine v samostalno državo.
Madžarska volilna reforma odklonjena?
Budimpešta, 6. novembra. »A Nap« poroča, da je ogrska vlada takoj po zaključenju delegacij predložila vladarju volilno reformo, a vladar je odkonil sankcioniranje. Ker je grof Andrassv izjavil, da stoji in pade s svojo volilno reformo, je Wekerle prosil vladarja, da ga odpusti. Kralj pa je vztrajal na svojem stališču rekoč: »Ne pustim ga, mora ostati.« Grof Andrassv je vsled tega moral izdelati novo volilno reformo brez pluralnega zistema, da bo odgovarjala paktu med koalicijo in krono. — Temu nasprotno pa se poroča z dobro poučenih virov, da je vladar že odobril prvotni načrt An-drassvjeve volilne reforme. Tudi sprejem v poslanski zbornici je zagotovljen, ker bo ustavna stranka glasovala kakor en mož za volilno reformo. Istotako stori večina neodvis ne in ljudske stranke.
Dogodki na Balkanu.
Rusija o aneksiji Bosne in Hercegovine.
Petrograd, 6. novembra. Rusko časopisje poroča, da bo ruska vlada v slučaju, da Avstro - Ogrska ne sprejme njenega konferenčnega programa, obelodanila ofici jalni protest zaradi kršenja berolinske pogodbe. Zmernejši politiki in državniki, med njimi tudi minister Izvolj-ski, pa nasvetujejo, naj Rusija ne protestira, toda pridrži si naj pravico, da se povrne k temu vprašanje v bodoče.
Bolgarsko - turška pogajanja.
Sofija, 6. novembra. Bolgarsko - turška pogajanja so prispela tako daleč, da je Bolgarija stavila svoja maksimalna priznanja, Turčija pa svoje minimalne zahteve. Pogajanja bodo še dolgo trajala.
Boj z bolgarsko četo.
Solun, 6. novembra. V Sere-su je bil boj med turškimi vojaki in bolgarskimi vstaši. Pet vstašev je padlo.
Reakcija na Turškem.
Carigrad, 6. novembra. Reakcija se zopet bliža. V Smimi se je osnovalo društvo mohamedanskih duhovnikov, ki ima namen, nadzorovati delovanje vilajetskih oblasti v smislu mohamedanske vere. V organizaciji so sami Staroturki, t. j. re-akcionarji, ki so nevarna ovira mla-doturškemu gibanju. Bolgarski  kralj se odpove prestolu.
B e 1 g r a d , 6. novembra. Iz dobro poučenih sofijskih političnih krogov je došla vest, da je odstop kralja Ferdinanda že gotova stvar. Odstop se razglasi že v nekaterih dneh. Takoj po odstopu se kralj odpelje za vedno iz Bolgarije. V Sofiji vlada vsled te vesti veliko razburjenje.
Oboroževanje v Srbiji.
B e 1 g r a d , 6. novembra. V Kovinu se oborožujeta dva polka za vojno. Polka sta prišla v ta namen iz Smedereva.
Zemun, 6. novembra. V Srbiji se nadaljuje oboroževanje z mrzlično naglico. Ob celi Donavi in Savi so nastavljeni konjeniki in pešci. Mostovi in predori so zastraženi. Včeraj so zasedli zemunski vlak preko Save. Vsak vlak preiščejo. Vojni materijal neprestano dohaja, a ker so liferanti morali nabaviti naročeni materijal z izredno naglico, so tudi cene zvišali za 10—20%. Zaradi tega ne bo zadostovalo 16 milijonsko posojilo.
Ruski  konferenčni  program  je ponarejen.
B e 1 g r a d , 6. novembra Program, ki ga je poslala ruska vlada glede evropejske konference, so dunajski časopisi ponaredili. ,Tretja točka programa se ne glasi s konstatiranjem aneksije Bosne in Hercegovine, temuč kratko »Bosna in Hercegovina«.
Priprave v Sandžaku.
Sarajevo, 6. novembra. V Raski (Novi pazar) so imeli Srbi in mohamedani skupni ljudski shod, ki se je izrekel proti Avstriji in aneksiji Bosne. Po shodu se je začelo ljudstvo na javnem polju oborože-vati.
Glasovi angleških časopisov.
London, 6. novembra. Vse angleško časopisje sodi o razmerju med Avstro - Ogrsko in Rusijo zelo pesimistično. »Daily Exprcss« piše, da so razmere med Avstro - Ogrsko in Srbijo na eni strani, in med Bolgarijo in Turčijo na drugi strani tako napete, da skoraj gotovo pride do spopada, Potem je prav mogoče, da se sklene med balkanskimi državami zveza proti Avstro - Ogrski.
Črnogorski mohamedani za vojno.
C e t i n j c , b\ novembra. Dose-daj so bili v Črni gori živeči mohamedani izključeni iz črnogorske narodne armade. Te dni so prišli na Ce-tinje voditelji črnogorskih mohanie-danov ter so zahtevali od vlade orožje za vse mohamedanske može in mladeniče, ker hočejo za slučaj vojne tvoriti svojo brigado. Preden so mohamedani s črnogorskimi zastavami na čelu odrinili s Cetinja priredili so pred knežjo palačo ovacije ter popevali po mestu črnogorske bojne pesmi.
Bosanske deputacije na Dunaju.
Dunaj, C. novembra. Danes zvečer je prispela na Dunaj deputacija bosanskih mohamedancev pod vodstvom sarajevskega župana Kulo viča, da se pokloni cesarju. Deputacijo so slovesno sprejeli zastopniki dunajskega občinskega sveta in trgovinske zbornice. V nedeljo prispe na Dunaj deputacija bosanskih Židov (Spanjolov).
Mobilizacija na Turškem.
Carigrad, 6. novembra. Vlada je odredila, da se odpošlje v Sandžak Novi pazar zopet šest bataljonov. — Francoski in angleški poslanik sta posredovala pri turški vladi, naj preneha z mobilizacijo ter odpusti rezerviste, ker je tudi Bolgarija isto storila. Minister zunanjih del je obljubil, da se rezervisti odpuste prihodnji teden.
Konflikt med Francijo in Nemčijo.
Pariz, 6. novembra. Minister Piehon je predlagal nemški vladi, naj bi obe vladi obenem izjavili, da obžalujete dogodek v Casablanei in nasilstva, ki so se dogodila na obeh straneh. (Kakor znano, je bil dogodek sledeči: Nemški podaniki, ki so služili pri francoski legiji prostovoljcev, so dezertirali na nemško ladjo, kjer jih je vzel v varstvo uradnik nemškega konzulata. Francosko vojaštvo je vsled tega naskočilo ladjo.) Nemški cesar noče ničesar slišati o kakem obžalovanju.
Berolin, 6. novembra. Državna vlada je razposlala velesilam diplomatično noto. Obenem so sklicani v Berolin ministri vseh nemških zveznih držav.
London, (5. novembra. Vso kaže na to, da hoče nemška vlada dogodek v Casablanci tirati do skrajnosti, ne meneč se, ako nastane vsled tega vojna s Francijo, da se z diplomatično zmago nad Francijo rehabilitira pred lastnim narodom, ali pa da odvrne javno mnenje od znane neprevidne cesarjeve izjave.
Protldemonstraclle pred sodiščem.
Razžaljeni Belgijci.
Rajko Boltavzer, uradnik mestnega magistrata v Ljubljani, stanujoč v Šiški, je obtožen, da je dne 27. septembra popoldne v Šiški grozil vojakom 27. pešpolka. Zagovornik dr. F u r 1 a n izvaja namesto obtoženca, da je šel B o 1 t a v z a r omenjenega dne v družbi treh tovarišev »Sokolov« iz Šiške proti Ljubljani, hoteč v kavarno Evropo. Kar zagleda, da prihaja po cesti z ene strani neki civilno oblečen človek (bil je to oni Piraat, ki je bil v Ljubljani obsojen na 14 dni, v Gradcu pa na dva meseca), z druge pa neki vojak s potegnjeno sabljo. Videl je nato vojaka udariti s sabljo po Pirnatu, katerega pa obtoženec prej ni poznal. Stopil je bližje in zahteval od vojaka ime. Vojak, pri godbi 27. pešpolka, mu ga ni hotel povedati. V tem pride zraven neki vodja 27. pešpolka in ta pove, da se dotičnik imenuje H a n u š. Nato je šel Boltavzar z družbo proti Ljubljani.
H a n u š , zaslišan kot priča, izpove v slabi nemščini — stotnik ga opravičuje, češ, da je Čeh — da je bil tisti dan večkrat napaden. Pirnat je šel proti njemu in nekemu drugemu vojaku 27. pešpolka z vzdignjeno palico, zato da je potegnil sabljo zlomivši Pirnatu palico. Pove, da ga Boltavzar ni žalil, temveč samo vprašal za ime.
Orožnik Pivoda iz Šiške tudi izpove, da Boltavzar sploh ni kričal in da ni žalil vojaka. Orožnik je izpovedni zelo dvoumno in je šele po intervenciji zagovornikov i potrdil, da Boltavzar ui zakrivil ničesar.
Ker stotnik Sehoebinge? ne vzdržuje več obtožbe proti Bolta v z a r j u , oprosti sodnik Boltavzar j a, P i r n a t a pa spozna sicer krivim, a mu ne prisodi nobene kazni, ker se je kažnjivi dogodek dogodil ob istem času, kakor oni, vsled katerega je bil obsojen že na dva meseca, in je smatrati, da je kazen tudi za ta prestopek vključena v oni dovolj visoki kazni.
Kakor smo čuli pozneje, bo funkcijonar državnega pravdništva v tej Pimatovi zadevi vložil priziv.
Zapisnikar O h m - d a n u schovvskv se je enkrat pošteno opekel, ko je nekaj ugovarjal dr. F u r 1 a n u zaradi protokol i ran ja. Dr. Fnrlan mu je z vso odločnostjo povedal, da ž njim ne govori!
Pirnat je že nastopil svoj dva-mesečni zapor in je bil pri obravnavi kot kaznjence.
Popoldan sodi sodni tajnik B u-lovec.
Pavel Princ, delavec južne železnice, je tožen, da je dne 22. septembra popoldne grede mimo vojašnice 27. ]>ošpolka pljunil pred Umikaj na straži stoječim vojakom. P r i n e prizna, da je šel tedaj mimo vojašnice na delo. Kadi veliko. Vojaka ni videl nobenega. Pljunil je res, a ne namenoma. Aretiral ga je neki na rednik ter ga peljal na stražnico v vojašnici. Ko je prišel stražnik, so <z-\ izpustili. Kot priča zaslišani stotnik V e i t h izpove, da je imel tedaj gar-nizijsko inspekcijo. Javili so mu slučaj. Prišel je na stražnico. Prine je prosil, da ga izpuste, ker mora na delo. Povedal je obtoženec, da je nekoliko pijan. Da se zaslišijo še na-daljne priče, se obravnava preloži.
Antonija Legat, šivilja, zastopana po dr. Šavniku, je obtožena, da je razžalila dva vojaka 27. peš polka, ker jima je rekla „Pfai Schufte".
Obtoženka ni navzoča in zagovornik izvaja, daje šla obtoženka dne 27. septembra s svojo prijateljico iz Šiške. Mimo prideta dva vojaka, ki ju pozdravita, ne da bi ju poznala. Obtoženka je bila prepričana, da se vojaka hočeta norčevati ž njo ali kaj podobnega iu zato je izrekla one besede. Pljunila ni! Zagovornik predlaga, da se obravnava prelož* v svrho zaslišanja tedanje obtoženkine spremljevalke.
Zagovornik ugovarja, da bi imel polkovni poveljnik pravico tudi v privatnih zadevah, ki ne t čejo splošne vojaške časti, pravico zastopati posamezne vojake.
Sodnik proglasi sklep, da je stvar sodnika o tem odločevati po § 259, 1., ker lahko izreče oprostilno razsodbo, ako ne smatra težite! ja legitimiranega.
Vodja Johann Fluch je izpovedal, da je toženka pljunila in rekla „Pfui Schufte". Oa ia njegov tovariš sta šla za njo do „Leva" in toliko časa čakala, da je prišla ven, nakar sta jo izročila stražniku.
Zagovornik predlaga,  da se za sliši kot priča stražnik Vidmar, ki bo izpovedal, da vojaka nista tedaj govorila o nikakem pljuvanju.
bodoik zavrne predlog, kakor tudi, da se zasliši že prej predlagana priča.
Ker sodnik ne dovoli zaslišanja razbremenilne priče, se odreče zagovornik nadaljnemu zastopanju stranie in sodnik obsodi toženko na 20 kron globe, oz. 48 ur zapora.
Bes interesanten je slučaj Frana ŠvigeljnSf veleposestnika, tovarnarja in trgovca na Bregu pri Borovnici. Obtožen je, da je na Duoajski cesti dne 26 septembra pljunil pred štirmi vojaki 27. pešpolka.
Zagovornik dr. Š vi gel j izvaja, da je toženec prišel ta dan po opravkih v Ljubljano ter Šel iz trgovine Sobneider-Verovškove proti pošti. Toženec je bolan, dr. Oražen ga zdravi že 4 leta, trpi na kroničnem bronhijalnom katarju in poleg tega tudi na katarju v grlu. Izpljunil je, ker se mu je nabralo toliko slu za, da je moral izpljuniti. Vojakov niti videl ni. Ko je izpljunil, bilo je to med Piccolijevo lekarno in „Sionoma, ga je prijel vojak in gnal v vojaško oskrbovaliŠče. Toženec, ki se mu je s tem zgodila velika sramota, se je takoj opravičeval, da je bolan.
Zaslišijo se štiri priče, trije kor-porali in en četovodja 27. pešpolka. Josip Mayr, korporal, izpove, da je pljunek padel kakega pol koraka pred njim na tla. Aretiral je obtoženca, pograbil ga za prsi, ter potem gnal v oskrbovaiišče. Toženeo je bil ves bled in je nekaj slovensko govoril, Česar pa priča ni razumel. Toženeo je izpljunil mimogrede. Šel je popolnoma mirno ž njim.
Prvotno izpovedbo tudi ostale priče ter potrdijo, da je bilo tamkaj na pločniku veliko ljudi, da toženca niso videli prej, in da jih je mogel tudi toženec videti Šele na dva, tri korake.
Stotnik Sohoebinger natančno poizveduje po tedanji situaciji, ali je
I mogel toženeo videti vojake, afr ner ter opozarja pričo Mavrja, naji dobro premisli, kaj bo izpovedal. Vojaštvu se ni treba pustiti dopasti pljuvanja, aH položaj se mora popolnoma resa bistriti.
Zagovornik je predložil spriČe valo zdravnika dr. Oražna, da to ženca zdravi že štiri leta vsled omenjenih bolezni, in predlaga kot priče poleg dr. Oražna tudi ženo in hčer tožeučevo, da je bil toženeo tisti dan res bolan
Sodnik za'me te predloge, če5, da je  položaj  pop- ln cm a pojasnjen.
Funkcijonar  državnega pravdni Štva  in  stotnik Sohoebinger predlagata, da se toženca obsodi.
Dr. Š vi gel j graja najprej dejstvo, da funkcijonar državnega pravuniStva govori iu pred aga iz-Ključno ndm&ko« dasiravno je obravnava slovenska, v toŽenčevi zadevi pa predlaga oprostilno razsodbo.
Sodnik oprosti obt«. ženca v zmislu § 259 3, k pr. r
Ludvik Eagil$v ključavničarski pomočnik, prizna, da je 1. oktobra cklofutal par vojakov 27. pešpolka. Soduik ga obsodi na pet dni zapora.
Slovenci
zbirajte za žrtve i
Dnevne vesti.
V I^UbJjauu  7 novembru
— Zopet uplenjeni Saočnjo številko natega lista nam je drlavno pravdništvo zopet zaplenilo, in sicer zaradi oele vrste sestavkov, o „Kranjski hranilnici", o Koslerjevem pivu, o gospodarskem osamosvejt-nju itd So pač „vese'i" časi No, poguma si ne damo vzeti, pa naj se zgodi karkoli.
— Trst pre3 Ljubljano. Šolsko vodstvo družbe 97. Ctrila in Metoda je prejelo te dni ob izpremembi na tržaški Šoli od namesfcaiškega svetnika V Trstu slove ti ski dopis. O tej stvari iičoči se dveh u^itsljev premeščenih iz Kranjske v Trst., je bila obveščena družbu s? C.riia in Metoda od o. kr. dežtii.ega šolskega sveta v Ljubljani z — nemškim odlogom. Slovenske člane deželnega šolskega sveta opozarjamo, da je že skrajni čas, da pride naš jeaik v šolskih ob last ih do veljave, ki mu gre v slovenski kranjski d-želi. Celo maren berški okrajui šolski svet dopisuje naši šolski družbi slovensko, a naj višje šolsko obl&stvo na Kranjskem se krčevito drži nemščine in z njim vred vsi r krajni šolski sveti.
— Sako sodijo Nemci o ruvanja proti narodni m obrambnim društvom? Nemci imajo m-d podporniki ia pospeševatslji Schuuereina „Suimarke" pristaše vseh političnih strank in stanov v najlepši sir gi. Nedavno pa je kršč.-socijalna „R^ichs-post" predlagala, ker se je na nekem shodu „Siidmarke" napadlo župana Luegerja in krščanske socijaliste sploh, naj si krščanski socijalisti ustanove svoja posebna obrambna društva. K k temu • e je oglasi „Salzburg^r Tag biattu sledeče: Bilo bi res v posmeh sedanji stiski (?) avstrijskega uemstva na severu in jugu moraihije, ako bi se resno mislilo na tak načrt. Ali naj res Nemci v Avstriji nudimo spojim nasprotnikom v sedanjem resnem tre-notku prizor, da niti v obrambo naših narodnih interesov ne moremo na sto pati slžno in sklenjeno? Slovanski nasprotniki pridguj^jo v besedi in pisavi Čiščenje meŠovitih in slovanskih pokrajin, pridigujejo bojkot ter groze nemškemu življenju in premoženja. Ali bi bilo mogoče, da bi se ta vprašanja v obrambnih društvih razpravljala z dveh ali celo treh političnih stališč Kdor se je enkrat resno bavil z obrambnim delom, bo takoj poj mil. da je zato delo le eno merilo; le eno vprašanje vidimo vstajati zopet in zopet: Kako koristim svojemu nar du? Kako je v mogoče pri rešitvi tega vprašanja varovati interes mojega naroda? Ustanovitev „političnih" narodnih društev bi pospeševalo le stremljenje tistih, ki zbliževanje in slogo Nemcev v Avstriji na čisto narodnem polju zasledujejo neprijazno iz sebičnih namenov. Neizogibnemu in tudi po trebnemu strankarskemu boju med Nemci v Avstriji ostane žalibog Še vedno neizmerno polje izven narodnih obrambnih društev." — Ako zamenjamo v članku pojme nNemoiu in „S ovenoi", stopi nam pred oči drama, ki se v našem majhnem narodu že igra nad leto dni, ker me rodajni ljudje niso hoteli spoznati velike nevarnosti, kakršne se boji ves mnogobrojni nemški narod.
— Tako pa ne. Gospa Antonija Keršič ima v Spodnji Šiški gostilno, kjer toči tudi pivo. Kako pivo hoče točiti, to je njena stvar oziroma nje-
nih gostov, Se se hoče nanje ozirati. Po dogodkih 20. septembra niso raz-lični gostje ui£ več hoteli piti Kcsler-jevo pivo Zahtevali so Aurovo pivo. Gospa Keršič je a svojimi gosti sklenila kompromis, d* bo točila Aurovo pivo, Koslerjevo pa prodajala samo v steklenicah. Nekaj dni se je gospa Keršič tega tudi držala. Nabila je tudi A virove tablice. Te tablice vise Še — Aurovega piva pa ni več dobiti, neg1? toči se Koslerjevo pivo kot Aurovo pivo. Zgodilo seje, da je neki gost izrecno vprašal, če so mu dali Aurovo pivo in potrdilo se mu je to; gostu se je stvar z iela sumljiva in prepričal se je sata, da se mu je Koslerjevo pivo prodfel" kot Aurovo. Tako ravnanje ni dovoljeno,
— Prva *br\avna*a radi sne*' manja tabel se vrši pre 1 tusajmjiin deželnim sodiščem, v ponedeljek 9. t. m. ob 9. dopoldne. Tožen je hudodelstva java* nasilnosti pravaik gospod Rudolf E s t. Zagovarjal bo obt ženca gospod dr. I M. Hribar. Obdoižen ja, da je bil 21. seprembrr v knjigarni Klein mayr & Dam-berg na Kongresnem trgu ter poz al poslovodjo ts- fcvrdke, naj od strani nemško napisno tablo nad prodajalno.
— Razžaljeni orožnižk! rit*
mojster Lelleck Znam orožaiSki rit-mojster Leileok, je vložil pri sodišču tožbo radi ra2Žalj«vtja časti proti profesorja Alojziju Tavčarju G profesor Tavčar je bil namreč" zaslišan o dogodkih na Pogačarjevem trgu dne 20 septembra kot priČa> da magistratu in je izpovedal, da< je a-i^al, Kako je kritičnega dne neki orožniski ritm jster z dolgo pelerino na Poga-čarjevem trgu zakričal na ženske, ki so klicale   „& vio":   „Wena  sie noeh
eiu uia>
.3
iou sel
reien werdesr; werae
Ker
a
ieh sofort &chies3eu lassen." eua i?.med žensk še zaklicala „živio je na to om-njeni r t mojster takoj ukazal orožnikom z nasajenimi bajo neti navaliti na ženske To je- sub-strakt tožbe. Iz te tož »e je razvidno, da bi gotove ostbe rade s kazenskmi tožbami ustrahovale priče, da bi se ne upale sved.»čitJ o septembrskih dogodkih Obn-.vosva na to tožbo se vrsi pred tukajšnjim okrajnim sodiščem v četrt&k dne 12 t. ni. ob 10. dopoldne
— Pomanjkanje krme — n&~ ročevssje sena in drugih krmi po znii&aan cenab P--uj07.no akcija,
si bi naj našim kmetovalcem ublažila pomanjkanje krme, leze s f£ g matično počasnostjo pravega poiža — včasih naprej včasih nazaj, stmo ne na cilj. Povsod jo nastala glede te pomožne akciji popolna nejasnost in zmedenost in skoraj bi opravičeno rekli, da je pobožna akcija povzro čila več sitnosti posebno našim župa .stvom, kakor pomanjkanje krme »amo Vsled čigave bnhtnosti se je pomožaa akcija že kar v začetku za vodile., na to vprašanje upamo dobiti odgovor v deželnem zboru, kjer se bo o tem glasno govorilo, in smo prepričam, da je ne bo strauke, na katere meč bi se mogel dotičaik opi rati. Na vsak način se bo tudi pi&a a temeljita zgodovina cele pomožne akcije iu smo prepričani, da bode ta zgodovina po deželi odpirala oči in marsikomu jako neljuba. Začetkom avgusta 1908 nabirala so županstva prvokrat naročila za seno po znižanih cenah Sduo, ki se je na podlagi teh prvih naročil priznalo kmetovalcem, pa Še do danes ni vse v rokah kmetovalcev; prava sreča je prilično ugodno vreme,, da se more živina pasti, ker bi sicer vkljub pomožue akoije živina brez pardona od lakote pokrepala. Sedaj se sprejemajo pri županstvih v drugič in zadnjič naroČila za seno, lahko se pa naroČuje tudi razna druga krmila — vse po znižanih cenah na račun državne podpore, katera se je, kakor znano, zdatno zvišala. Kjer je pomanjkanje krme, se naj torej kmetovalci še oglasijo pri županstvu za krmo po znižanih oenah in sicer tisti, ki se prvokrat t. j. v avgustu niso celo nič oglasili, a tudi tisti, ki so že pri prvi dobavi prosi i za seno a premalo dobili. Kdor je potreben, se naj oglasi, ker bi vendar le bilo presmešno ali pa žalostno, ako bi se cela dr žavna podpora vsled premalo naroČil niti ne razdelila. Ta zadnja naročila se sprejemajo pri županstvih še nekaj dni i. s. kolikor znano, do 10. novembra t. j. do torka. Veljavna so le ona naročila, ki se oddajo pri županstvu. Županstva sama pa najnatehnaročilih, predno tista odpošljejo, iz reono vpišejo, da želijo naročeno krmilo potom „Zveze slovenskih zadrug" v Ljubljani.
— Kdaj bodo novo občinske volitve ¥ Idriji? O tem nas pouči občinski red, ki pravi v § 18, da naj
j glavar oznani volitev vsaj osem dni ! prej, predno se začne, in odredba deželne vlade, s katero se je naložilo gerentu, da volitev najdalje v 6 tad-uh razpiše. Volilni imeniki morajo biti vsaj štiri tedne pred volitvijo ▼ občini javno razpoloženi, morajo biti tedaj imeniki za nove volitve v Idriji V teku dveh tednov dogotovljeni. Saj ni v Idriji nobenega povoda, da bi se volitev zavlačevala. pa bi to vlada le poskusila, bo naletela na odločen odpor pri napred&em občinstvu, ki ie doslej ostalo mirno upajoč na nepristranost dežeine vlade. Proč pa bo s potrpežljivostjo idrijskega ljudstva, če bi se vlada ne revnala »a ljubo klerikalcem po obstoječih zakonih.
— Za pričo je bil ptkltean k deželnemu sodišču gosp. S ca m o ar, uraduik trgovinske zbornice. Pri-držili so ga in odvedli v sapor. Za vzroke ne vemo.
— Slaboumen človek kot vladni zaupnik. Idrijski gerent Zasula je pred leti v najboljši dobi stopil v pok« j. Predložil je tako zdravniško spričevalo, da se je le čuditi, zakaj ga niso poslali direktno na Studenec. Med tem Časom pa mu je lenuhareaje in pes-nikovanje vendar postalo predolgo-č&sno, lembolj, ker ni imel posebno visoke pokojnine. Kar naenkrat je spet pri&ei — k pameti. Dobil je zaslužek v čipkarski so«i >u danes je celo občinski gerent. Mi smo sicer prepričani, da se mu je pamet povrnila &t* vedno; vendar bi radi vedeli, kakšne garanoije ima v tem oziru deželna vlada; ali se je dal g. Zazula zdravniško preiskati, predno je nastopil novo službo? To* vendar a« gre, da bi se uprava tak"* velike občine kar brevi manu izročila 5'-o veku, ki je Še nedavno moral zapustiti državno službo, ker se je b?lo bati. da mu dan popolnoma potemni dan z zdravniškim spričevalom! Dokler ni tega, si lahko mislimo, da g Zasula Še ni popolnoma normalen ali pa, da je ČHto navaden simulant, ki držaro pehari. Niti ta, niti ona lastnost ga ne usposob ja za gerenta, ki ima nalogo „spraviti v red zavoženo občinsko gospodarstvo."
— Ljudsko voljo naj pride po-s'u^at g. deželni predsednik na javni ljudski shod, ki se zar; di razpusta občsnskega odbora vrsi das 8 t m na šolskem trgu v Idriji. Tam b de slišal, kakšne so ljudske zahteve, če se bode petem še dal komandirati od kakega Oivalda žalostna mu majka!
— Dr Bindei% realčui profesor iu organizator kranjskih nemlkonaoi-jona!cev je revidiral včeraj javne napise ljubljanskih nemških tvrdk. Kaj bosra z dr. Egrom pogruntala, se bo kmalu videlo!
— Zaplembe stovenskib 11-Sto7 Ta teden so bili zaplenjeni: „Slov. Narodu, „Slovence", „Notra-njee", „Narodni list", „Domovina" in .Slov. Gospodar".
— Aroganten človek. Potnik tvrdae KaćiČ na Dunaja, ki prodaja različne papirnate stvari, je prišel te dni v neko trgovino v Litiji. Ko ga je prodajalka slovensko pozdravila z „dobro jutro," ji ni nič odzdravil; ko ga je vljudno vprašala, kaj želi, je osorno zarezal: nEch spreohe nur deutsch, ioh kann nicht slovenischu. Prodajalka ga je na to primerno odslovila. Potnik je potem obiskal tvrdko Eisner; Če je tam kaj prodal, ni znano. Ker mož zdaj po Kranjskem potuje, ga slovenskim trgovcem toplo priDoročamo.
— Zaveden trgovec. Gospod Ivan Repovš v Št. Janžu izpolnjuje vestno dolžnosti narodnega trgovca. V*e ponudbe nemških tvrdk in vse potnike nemških trgovcev od-slavlja s kratko, a jedrnato z izjavo: „Ako hočete, da bom kupoval od vas, morate 1. se naučiti slovenskega jezika, 2. uvesti slovensko dopisovanje in 3 morajo biti prej žrtve 20 sept. trikrat prekopane. — Čast gospodu RepovŠu!
— Na dan z izkazom o podporah pogoreicem Z Bleda se nam pise: Nekaj nad 20 tisoč kron, nabranih za naše pogoreloe, se je razdelilo med nje. Nekateri so dobili več, drugi manj, štirje pa nič. Ti bi radi dobili izkaz razdelitve v roke, da bi se videlo, kako je pomožc.i odbor delil denar. Ali tega izkaza ni mogoče dobiti. Župan ga ne da ne z lepa, ne z grda. Okrajno glavarstvo je enemu pogorelou odgovorilo, da ga tudi ono ne more od županstva dobiti. Res ne vemo, zakaj župan ta izkaz skriva in ga oelo pogoreloem odreka, torej tistim, ki so najbolj interesirati pri razdelitvi. Mislimo pa in sumimo, da ima pomožni odbor slabo vest, ker ne objavi razdelitve in da je šlo nekaj denarja v druge namene, ne pa pogoreloem, katerim edino je bil denar nabran in darovan. Dobro bi bilo dobrotnike vprašati, ali so darovali pogoreloem ali za kak drug namen, n. pr. za regulacijo ali cerkev. Še nekaj je treba omeniti. V tistem pojasnilu, ki ga razširjajo Nemoi po deželi zaradi „Kranjske hranilnice", trdijo, da se je od Nemoev sa blej-
ske pogoreloe nabralo 20 tisoč kron. Enkrat se je bralo v „Slovencu", d« je vsega denarja okoli 23 tisoč kron. Ako verjamemo Nemcem, so Slovenci torej darovali samo tri tisoč, kar pa ni mogoče, ker je sam g župnik iz. kazal te tisočake, brez tistih, katere so darovali ljudje po fars h pri ofrih. katerih pa tudi ni izkazal.   Tudi županstvo je dobilo Aent tisoč, ostalo pa pomožni odbor G s bi torej Nemci sami nabrali zg rej imenovano vsoto, mora denarja saj še eakrat toliko biti, torej nad Štirideset tiaoč.    Če pa ta trditev od Nemoev ni resnična, am pak  s?ma   baharija, je  pa dolžnost župana, da bi take neresnične trditve na podlagi § 19 zavrnil, ne pa rabil ta paragraf za domače razmere. Doli nost našega županstva je gotovo, da take trditve Nemcev ovrže a dokazi, t. j. da objavi darovalce in izkaz razdelitve, kar ravno pogoreloi žele ia zahtevajo   Potem bo pa mir. V Ra-tečfih na Gorenjskem so pred leti nabrali 54 tisoč kron, pa ni bilo nobe nega Nemca v odbora. Denar so razdelili med vse pogorelce nobenega niso izvieli, vsem je bila znana razdelitev in ni bilo pritožbe, ker so bili vsi zadovoljni.   Naredite Še pri nas tako, pa bo mir.   Naši narodni nasprotniki Nemci stavijo sebe v najlepšo luč s takimi neresničnimi trditvami, zato je pa dolžnost županstva, da jih pošteno i a vrne.    Saj je Se to grdo- od Nemcev, da oponašajo BUj eem dobrote, ki so jih ob Času požara delili ljudem, kakor je bilo brati v „Grazer Tagbiattu" št 266.
— Zmkaj so se izrekli spodnje čtajerski nemški učitelji proti pouku Slovenščine. Kakor znano, so zborovali nedavno učitelji nemških Šol na Spod Štajerskem v Celju o tem, ali se naj na nemških šolah (šulvereinskib) poučuje tudi slovenščina Razpravo so proglasili aa tajno, kar pa zborovalce seveda ni motilo, da so za honorar vse podrobnosti sporočili graŠkim časopisom, iz katerih sedaj zvemo, da se je proti slovenščini izreklo 19, za pa le 13 glasov. Vzrok je bil po nemškem priznanju ta, ker večina učiteljev na nemških šolah ne zna slovensko. Hipernacionalna „Ta gespost" piše k temu: „Temu bi se dalo pomagati tako, da se dotični učitelji začno učiti slovensko Vsekakor bi bilo priporočati, da bi se nemški mladini priskrbelo znanje slovenščine. Pogledati je treba le na Češko, da vidimo, kako škodo imajo Nemci, ker ne znajo drugega dežrl-nega jezika. Na Spod. Štajerskem se položaj še poestruje s tem, ker so Slovenci tako pametai, da puste svoje otroke nemško učiti." — Razlika je pri tem velika Slovenska mladina se igraje nauči tujega jezika po osuovnih Šolskih naukih, ki jim mora dobivati v materinščini, dočim o s t h n e Nemcu trda glava in okoren jezik, posebno ako bi učil slovenščino privandrani šalferajnar, ki našega jezika še sam ne zna. S cer pa nas veseli, da so vodilni Nemci začeli spoznavati, kako važno je znanje slovenščine.
— Iz štajerskega deželsega
zborOa Kombiniram riaančni in naučni odsek je predložil v včerajšaji seji poročilo glede ustanovitve novih šol. Prošnje so se vložile za ustanovitev še ene dekliške meščanske šole v Mariboru in v Gradcu, deške in dekliške v Furstenfeldu, Roltenmannu, Donavicu, Miirzzusohl8gu, Gradca, deške v Ljubnem, Eggenburgu itd. Glede vseh teh prošenj je podal deželni šolski svet svoje mnenje, večinoma pritrjevalno, le glede prošenj za meščanske šole s slovenskim učnim jezikom v Žalcu, Št Jurju in Trbovlju ni mogel deželni šol. svet ničesar poizvedovati in ničesar poročati. Zstem! Potem so nemški nacionalci predlagali zahvalo ministru dr. pl. D e r s o h a 11 i za njegovo skrb za štajerske železnice. Socijalna dem krata sta razvnela daljšo debato proti Dersohatti, kar je nemške naoijonaloe strašno jezilo. Pri glasovanju so Slovenci in soo. demokrata zapustili dvorano. — Pri razpravi glede pokritja primanjkljaja v dež. proračunu — primanjkljaj znaša 13,793.851 K — je po8l. grof Stiirgkh predlagal resolucijo, s katero se deželnemu odboru naroča, proučavati in poizvedovati, kako bi bilo mogoče obdačiti surovinsko produkciio železne rude, magnezita, cementa in mineralne vode. Razvnela se je dolga debata. Daljši govor je imel tudi posl. dr. Ploj, ki je razpravljal v prvi vrsti o saniranju deželnih financ po drŽavi. Končno je govornik predlagal, naj se deželnemu odboru naroči, naj deluje pri vladi na to, da se Čimpreje odpo-inore finančni stiski dežel, in sicer ne samo z napovedano akcijo tako, da se prepusti nekaj povišanih državnih dohodkov deželam, temuč se mora vprašanje o saniranju deželnih haanc sploh temeljito rešiti, namreč tudi politična stran tega vprašanja. Resolucije* je pozdravil, ker je država industrijo sploh preveč razvadila.
— Vseh volilne? sa bližnje de-želnozborske dopolnilne volitve je v mestni kuriji ljubljanski 3274.
2. Priloga »Slovenskemu Naroda" ftl 261 dne
7. novembra 1908.
— Dezelnozborske volitve v {Stri. V petek so se vršile v Istri volitve v kmečkih občinah. Izvoljeni so bili kardidatje: v ITT. volil, okraju prr f M u tko M and i 6 in prof. Oinro 6 e r v a r, v IV. okraju Dominik T r i-DBJstič in A'guSfcin RajČič, v VI. okraju pa Luka Kirao in dr. Iv. Zuocon.
— Pnskar F. Kal str v Šelen-turgovih ulicah je napovedal konkurs. Tako pada list sa listom.
— Odvotoiiki Izpit je položil oa tržaškem višjem dež. sodišču g. dr. J. Wiifan. Prihodnji mesec odpre odvetniško pisarno v Trstu.
— Iz politične službe. Okrajni glavar v Ljubljani, Ivan Kremen-Še k, ki je doslej imel naslov in značaj dež vladnega svetnika, je ime novan za dež. vladnega svetnika extra statum pri deželni vi adi v Ljubljani
— IZ Šolske Službe- Dosedanja gnplentinja v Šmartnem pri Kranju, gdč. Ana Fajdiga, je imenovana za provizorično učiteljico v Tržiču.
Iz gledališke pisarne. Danes zvečer se igra prvič Lud. Fulda igrokaz nMaškaradau. Drama se odlikuje z vseskozi zanimivim dejanjem, duhovitimi zapletki in dramat skimi efekti, ki predstavljajo Fuldo le kot velespretnega dramatika in odličnega pesnika, nego tudi kot zastopnika  demokrata svobodomisleoa.
V njej nastopi prvič šele koncem septembra t. 1. angaževana gdč Win-terova v velesimpatični vlogi uči-teljioe Marte. Poleg nje nastopi prvič v večji vlogi mladostni ljubimec g. Ljubisa IliČič. dalje ga. Borštnikova, g. D r aguti n o vi ć , g. Toplak in drugi člani drame. — V torek, dne 10. t. m se poje pri navadnih cenah tretjič velika opera .Samson in Dalila". — V petek je operetna predstava.
Vela NigMnova. „Mali Žurnal" piše: „Najsijajnejša zvezda na nebu srbske umetnosti, dika in ponos našega gledališča, svečenica boginje Talije, prva tragedinja na slovanskem jugu, omiljena in slavna Vela Nigri nova, poživlja sedaj poslednje dneve svoje. Njena bolezen se je tako shujšala, da je ostala samo vera m nada v Boga vsemogočnega, da on milosti j ivo vrne moč in zdravje naši veliki umetnici, da bi jo Še dolgo gledali krepko in božanstveno v njenih velikih in tragičnih vlogah. Zadnje dni se ji je bolezen preokrenila na slabše, da seje dala sprevideti. Sedaj ji je zelo, zelo slabo. Včeraj sem jo obiskal in srce mi je pokalo od žalosti. Silno je oslabela, glas ji je slab in tih, onemogla je naša velika umetnica. Z drhtajočim glasom mije govorila o svoji žarki želji, da bi še enkrat nastopila na odru, kjer si je pridobila svoj lovorjev venec in kjer je pretrpela tudi toliko zla in bolesti.
V njenih očeh. ki so še vedno polne sijaja, se zrcali vsa tragika njenega življenja, ona ve'ika borba, ki jo vodijo ona vzvišena bitja, ki hodijo po trnje vi, a slavni poti umetnosti. Vse belgradsko občinstvo in mnogobrojni spostovatelji njene umetnosti so vznemirjeni vsled strašne resnice, da katastrofa lahko nastopi vsak trenotek in da se vsak bip lahko Talija za vedno zavijŠe v žalost, ker je izgubila najdražje dete svoje. V vsem občinstvu vlada velik strah in velika skrb, da ugasne ta sijajna zvezda. Tako je jela ga s ne ti najsijajnejŠa zvezda na nebu umetniškem, ki je dolgo vrsto let sijala v najdivnejšem svojem sijaju z višine svoje umetnosti; tako se tužno končuje veliko življenje, velika kariera idealnega bitja, ki je vse svoje življenje korakalo po slavni poti umetnosti, ostavljajoč za sabo svetel sled, ki ga čas ne bo izbrisal in čigar slavni spomin bo večno živel v dušah naših ter blestel divno kakor solnce.a
Spored Jutrišnjega koncerta »Glasbene Matice'1 v hotelu Union. 1) Anton Dvorak: 149. psalm „Nova pesem stvarnika proslavi!a za mešan zbor in orkester. 2) a) Karel Loewe: „Menih iz Pizeu. Balada; b) Peter Iljič Čajkovski: „Hrepenenje". Poje g. Julij Betetto, na klavir spremlja g. Anton Trost. 3) Franc Sohubert: „Simfonija v h-moluu. I. AUegro mo-derato. II Andante oon moto. Izvaja orkester „Slovenske filharmonije" pod vodstvom gosp. kapelnika V. Talicha.
4) H. Hermann: a) „Trije potniki", b) rSalomon*. Poje g. Jnlij Betetto, na  klavir  spremlja  g. Anton Trost.
5) Anton Dve Jak: „Te Denm". Za sopran in bassolo, mešan zbor m orkester. Sopransolo poje ga. L. Nord-gartova, bassolo g. Julij Betetto. — Začetek točno ob 8. uri zvečer. Cene prostorom: Sedeži po 5, 4, 3 60, 3 in 2 K, stojišča po 1 K; za dijake po 60 vin. se dobivajo pri gospej češar-kovi v Selenbnrgovih ulicah in na večer koncerta pri blagajni. Besedilo brezplačno istotam.
Izredni občni zbor Slovensko Filharmonije v Ljubljani je bil snoči ob 6. v kiši „ Glasbene Matioeu. Na dnevnem redn je bila samo volitev novega odbornika, ker je eden zadnjič ^voljenih (g Trtnik) izstopil. Soglasno je bil izvoljen g. Matko Cadež, ki je tudi prevzel tajniške posle, katere
je d< slej provizorično opravljal gosp. dr. Šeigelj.
Družba sv. Cirila In Metoda
j*» imela septembra 1<» 930 K 38 v dohodkov in BI50 K 93 v stroškov. Nabiralniki so dali 1369 K 80 v, razglednic se je oddalo 2800, računskih listko 31.300, narodnega kolka pa 45 100.
4338 E 19 v je nabralo uprav-
ništvo „Slov. Naroda" v 3. četrtletju letošnjega leta za družbo sv. Cirila in Metoda. To je najvišji znesek, ki ga je doslej prejela družba od kakega lista v enem četrtletju.
Na mestu venca umrlemu gosp. Antonu Albertu, bivšemu odborniku in Članu zadruge gostilničarjev v Ljubljani, je darovala ta zadruga družbi sv. Cirila in Metoda 10 K.
Odkritje spomenika Adamiču, Lundru Id Rodetii bo dne 20. septembra 1909
Za večen spomin so se venci in trakovi — darovani na krsto narodnih žrtev — shranili v prostorih mestne hiše. Vsako leto se bodo rabili na Vseh svetih dan.
Ob priliki obsodbo demonstrantov so darovali v restavraciji pri ,Novem svetu" za obsojenoe nastopni gospodje: D o 1 e n e o, Skofja Loka. 3 K; Ž gon, Škofja Loka, 2 K; J e r a s, Gameljni, 3 K ; Že-r o v n i k, Žapuže, 2 K; Koleneo, Goričane, 2 K, A. Hafner, mesar, Škofja Loka, 2 K; Podgoršek, Skaručina, 1 K; V Mrak, „Novi svet", 2 K Skupaj 17 K.
Telovadno drustro Sokol v Ljubljani je sklenil prirejati v svoji društveni telovadnici godbene koncerte pri pogrnjenih mizah, na katerih bo proizvajal orkester „Slovenske Filharmonije" vseskozi izbrane pro-gramne točke. S tem se bo vsakemu nudila prilika izrednega glasbenega užitka in bratske prijateljske tovar -šije. Koncerti bodo dostopni vsakomur, pripomni se pa, da se posebna vabila na koncerte ne bodo izdajala. Prvi koncert se bo vršil v četrtek, dne 12. t. m. Vstopnina za člane po 40 h, za vsakega drugega po 60 h.
Telovadno društvo „Sokol Iu
priredi v soboto 14. novembra 1908 svoj IV. zabavni večer v meščanski restavraciji (A. Dekleva) na Sv. Petra oesti štev. 47. Sodeluje ljublj. sekstet in društveni pevski zbor. Na sporedu bo t vidi komični prizor in šaljiva pošta, po sporedu ples. Vsi prijatelji sokolstva dobro do Šli. Začetek ob 8 zvečer. Vstopnina 40 v.
Eno noč na Japonskem ali japonski zabavni večer priredi telovadno društvo „Sokol I" v soboto 9. januarja 1909 v „Mestnem domu". Vsa narodna društva se naprosijo, da se ozirajo na imenovani večer.
Veselični odsek „Sokol L". Nadaljevalni nčni tečaj za
lalčlno otveri slovensko trgovsao društvo „Merkur" v ponedeljek dne 9. t. m. ob 9. zvečer v društvenih prostorih. Poučeval bo g. dr. Robert Eržen, ki je s tako dobrim uspehom vodil že lanski začetni tečaj. Gospode, ki so se za ta tečaj prijavili in ki bi se še za obisk odloČili, vabimo k polnoštevilni udeležbi.
Odbor akademičnega plesnega klnba vabi k svojim prireditvam vse one gospode akademike, prostovoljce akademike, letošnje a bi turi-jente prostovoljce ter absolvirane gospode akademike, ki bi se hoteli udeleževati plesnih in zabavnih večerov, kateri se bodo prirejali v mali čitalnični dvorani „ Narodnega doma." Prosi se vse te gospode, nsj se prijavijo g. cand. iur Albinu Pleskn, rProsvetaM, Ljubljana, Mestni trg. — Priredite lj i.
Napeljava plinove razsvetljavo- Zadnje dni so montirali plinove svetilke z Aurovo lučjo v naslednjih ulicah: v Čevljarski, Peter-nelovi, Gosposki in Vegovi, dalje v Betovnovi ulici, ter na spodnjem delu Kongresnega in na Turjaškem trgu.
Slovenski ali slovanski optik
bi imel lahko v Ljubljani dober zaslužek Dotičnik naj se oglasi ustmeno ali pismeno v našem uredništvu.
Zastavljalnica nemške Kranjske hranilnico se opusti. Samo do 26. t. m. se bo še jemalo v zastavo, potem pa ne več. S 1. februarjem 1910 se vse sastavljene reči odstranijo iz zastavljalnice.
Nadaljevalni risarski tečaj bo tudi v glavnih počitnicah 1909 na tukajšnji pripravnici. Tečaj bo sa učitelje ljudskih in meščanskih šol.
Znaki milo leseni. Gdč. učiteljica MalČi Jegljič nam je poslala iz Dovjega pestro o vetje, kakor tro-barvne mačehe, rezedo, ostroge itd. Cvetje je natrgala na Šolskem vrtu, a to v sosedstvu zasneženega očaka Triglava. — Gospodični Marija in Marta K urnik pa sta nam poslali z Brda pri Lukovici šopek zrelih jagod. Srčna hvala ljubkim daroval -kam za pozornost!
V Silkl je danes vinska trgatev s prosto zabavo in plesom. Del Čistega dobička je namenjen za narodne žrtve.
Martinov večer priredi tambu-raško društvo .Zarja" v Rožni dolini v gostilni g Balija dne 15. t. m. z raznim Šaljivim sporedom, katerega priobčimo drugi teden.
Prodavanje o živinoreji la sadjarstvu piiredi vodstvo kmetijske šole na Grmu v S t. Lovrenou v nedeljo, dne 8. novembra in v S t. Jerneju v nedeljo, dne 15 novembra. Poučevala bodeta vodja V. R o h r-m a n in adjnnkt Z H o 1 š e k. Pričetek na obeh krajih o:> B  pop old an.
Par besedi o gimnaziji v Novem meatu« Gimnazijsko poslopje v Novem meatu je že tako slabo, da se je bati, da se ta zgradba osemnajstega sto-let j a vsak hip sesede. Vkljub temu, da je to poslopje tako staro in slabo, so spravili v prvi g m o azijski razred oe lih 68, z nesedami: osemin&estdeset cadepolnih fantov. Skrajni čas je že, da se napravi za prvi gimnazijski razred paralelka in to ne samo iz zdravstvenih, ampak tudi stavbnih ozirov. — Strop fisikaličnega kabineta je podprt, ker se je bati, da se zruši. V takem bt.au j u je poslopje novomeške gimnazije.
Za IV. porotno zasedanje v Novem mestu, ki se prične dne 30. novembra 1908 so poklicani sledeči člani sodnega dvora: Predsednikom dr. Jakob Kavčič o. kr. okrožne sodni je predsednik Namestnikom c. kr. viš. dež. sod. svetnika Ivan Škerlj in Anton Leveč Sodnikom o. kr. dež. sod. svetnika Emil Rizzoli in doktor Edvard Volčič. Namestnikom "Weik-hard Gandini in Blaž Dolinšek. Zapisnikarjem avskultantje dr. Rupreht Celestina, Anton Kajfež, dr. Beno Sabothv, Milan Kalan in Vladimir Golia. Za glavne porotnike so izžrebani: Ferdinand Sterbeno, posestnik v Konjskem Hribu št. 5; Franc Drobnič, posestnik in pek v Ribnici št. 100/1; Janez Zamida, posestnik v Malem Riglju št. 8; Martin Ambrožič, posestnik v Žrjavini št. 2; Anton Krese, posestnik in trgovec v Salbi vasi št. 2; Alojzij Vehovec, posestnik v Žužemberku Št. 63; Janko Puhek, posestnik in trgovec v Črnomlju št. 7; Franc Prijatelj, posestnik in trgovec v Tržiča; Franc Smolič, posestnik v Knežji vasi; Andrej Spilek, posestnik v Prilipi št. 10; Janez Kramar, posestnik in usnjar v Zabrdju št. 5; Janez Ziher), posestnik v Spodnji Brezovici; Jakob KambiČ, posestnik v črešnjevou št. 10; Anton Dejak, posestnik v Dolenji vasi št 25 ; Anton Šuler, posestnik v Mirni Št. 28; Fran Prijatelj, posestnik in župan v Št. Janžu Št. 6; Franc Rueb, posestnik in klepar v Kostanjevici št. 50; Franc Mauser, posestnik v Dol. Toplarebri št. 26; Alojzij MaruŠič, posestnik in gostilničar v Spod. Radulji št. 9; Franc Baje, posestnik in trgoveo v Malem korenu št. 9; Nace Miklič, posestnik v Lukovku št. 15; Jožet Bučar, posestnik v Št. Jerneju šfc. 56; Karel Govaneo, posestnik in trgoveo v Metliki št. 26; Janez SimoniČ, posestnik v Podrebri; Franc Pečjak, trgoveo v Hribu št. 2; Leopold Vajs, posestnik in usnjar v Metliki št. 39; Franc Pioek, posestnik in trgoveo v Ribnici št. 54; Ivan Mežnaršič, posestnik in gostilničar v Metliki št. 9; Jožef Pire, posestnik v Vel. Trnu št. 8; Jakob Kenda, posestnik iz Gradnika št. 14; Janez Novak, posestnik iu pek v Ribnici št. 84; Janez KraŠevec, posestnik v Gor. Lokvici št 42; Adolf Pečjak, posestnik in gostilničar v To-plioah Št 15; Anton Vidmar, gostilničar v Mirni št. 20; Alojzij Kirar, posestnik v Slemenu št. 3; Jožef Fink, posestnik v Šal ki vasi št. 27. Nadomestni porotniki so: Jožef Ži-bert, posestnik in ključavničar v Žabji vasi št 27; Janez Burgar, posestnik v Šmihelu št. 5; Vinko Umek, posestnik in mizar v Novem mestu št. 140; Anton Šali, posestnik iu gostilničar v Novem mestu št. 245; Jožef Vovk, posestnik in gostdničar v Kandiji št 8; Jožef Bergman, posestnik in lekarnar v Novem mestu št. 45; Alojzij Vindišer, posestnik in trgoveo v Novem mestu št. 84; Anton Osolnik, posestnik v Muhaberu Št. 5; Ivan Pintar, posestnik in slikar v Novem mestu št 106.
Znamenita spominska plošča na pokopališču v Novem mesto. Na mrtvašnici novomeškega pokopališča je vzidana spominska plošča, menda edini spomin, katerega so pustili Franoozje Novomeščanom, kateri so bili od leta 1809.—1813. pod francosko oblastjo. Napis, ki je iz leta 1810. se glasi:
„CAR0LI LIB BARONIS BRETEVIL PARISDS STAT?S CONSILII AVOITORIS ILLIIRIAE
INFERIORIS CARNIOLIAE INTENOENTIS FAVOREPIO FVNERA QVIEcJ-CVNT"
Letni oa 1810 se dobi iz večjih latinskih črk.
UmTll pisatelj Trdina nima na svojem grobu na novomeškem pokopališču niti bornega križa. Sploh ni nikakega   znamenja, tako, da celo
Novomeščani ne vedo, kje počiva. Skrajni čas je že, da se pisatelju „Bajk in pripovesti o Gorjancih" postavi dostojen spomenik na grob.
Oiedallftcna predstava v no* VOmolkl čitalnici v korist družbi sv. Cirila in Metoda, ki je bila za soboto 7. novembra napovedana, odpade zaradi nepričakovanih slučajev. Nedvomno pa se 21. t. m. uprizori druga predstava, v isti namen, kar bomo Še posej naznanili.
Vinski semenj v Novem mosta
bo letos v četrtek 19. novembra t 1. v spodnjih in zgornjih prostorih gostilne Jukac v Novem mestu. Semenj se prične dopoldne ob 11 uri, tako da se ga lahko udeležijo vnanji knpoi, ki pridejo z dopoldanskim vlakom v Novo mesto. ŽelezniČna sveza do Novega mesta je sploh jako ugodna za ljubljanske, gorenjske in dolenjske trgovce in gostilničarje. Ker je letos dosti in dobrega vina, pričakujemo mnogoštevilne udeležbe.
Klotarskl tečaji Znano je, da je kletarstvo na Kranjskem v primeru z drugimi, bolj naprednimi vinorodnimi deželami še na jako nizki stopnji, — ter da je nujno potrebno, da se naši vinogradniki z vso resnostjo po-primejo boljšega kietarjenja, ako hočejo pridelovati dobro, okusno in stanovitno vino in ako hočejo vino izvatati ter s pridelki drugih dežel uspešno konkurirati. — Kaj pomaga najlepše grozdje iz najboljšega vinograda, ako iz njega gospodar ne zna pripraviti fino, žlahtno in stanovitno vinsko kapljico ? Istotako je znanje umnega kletarstva neobhodno potrebno za vinske trgovce in gostilničarje, ki posredujejo prodajo vina med pridelovalcem in občinstvom in ki lahke iz najboljšega vina najslabše naredijo, ako ž njim pravilno ne ravnajo. Da se ponudi interesentom prilika izobraziti se teoretično in praktično v umnem kletarstvu, priredi o. kr. vinarski nadzornik B. Skalickv pri državni vzorni kleti v Novem mestu tekom prihodnjih zimskih mesecev več trodne v]n i h kletarsih tečajev in poleg tega en enodnevni tečaj izključno za gostilničarje ne vinogradnike. Pri teh tečajih bode razlagal tudi novi vinski zakon, katerega znanje je vsakemu potrebno. Kdor se misli enega teh tečajev udeležiti, mora se pismenim potom ali ustmeno takoj pri c. kr. vinarskem nadzorstvu v Rudolfovem zglasiti. Ker je število udeležencev za vsak tečaj omejeno, priporoča se, da dotičniki prošnje prej ko mogoče vpošljejo. Vsak, kdor bo v tečaj sprejet, bode pravočasno in sicer vsaj en teden pred pri četkom tečaja, pismenim petom obveščen.
Vinski semeni v Ravnem pri Krškem. Kakor že naznanjene, priredi kmetijska podružnica v Ravnem svoj prvi vinski semenj v ^Ravnem (Dolenisko) v četrtek, dne 12. t m. Zanimanje med vinogradniki je veliko in zato bo tudi v izobilju izvrstnega vina iz poznano dobrih vinskih gorio: Drenovec, Volovnik, Nova gora, Apnenik itd. Želeti je torej prav o bile udeležbe tudi od strani gosp. kupcev, zlasti iz Ljubljane in z Gorenjskega.
Sankališče v Bohinju Zaslugi deželne zveze za tujski promet na Kranjskem je zopet pripisati, da se je pričelo delati sankališče v Boh. Bistrici, ki bo jako velikega pomena za tujski promet tudi po zimi. Ker leži sneg v Bohinju včasih prav do konca aprila in sicer visoko, bo postala Boh. Bistrica prava postojanka za zimski šport, s katero se zimski šport, kar se tiče daljše dobe in priprav nejšega prostora, na Semeringu daleko ne bo mogel meriti. Za Trža-čene in Goričane bo Bohinj to, kar je za Dunajčane Semering, pa tudi iz drugih dežel bo imelo novo sankališče mnogo ljubiteljev, kakor hitro sankališče postane znano po svetu. Z delom se je pričelo in najbrž bo vsaj večji del proge dovršen do prvega snega, da se bo lahko že letos drsalo in sankalo. Proga sankaiišča bo izpeljana na levi strani kolodvora nad tunelom, torej približno na poti, ki vodi na črno prst. Končala se bo prav blizu kolodvora, torej bo tudi v tem o žiru jako udobno sa sankače, ker bodo imeli blizu postajo. Glede prenočišč in hotelske udobnosti je v Bohinju dovolj preskrbljeno.
Pogreb dr. It ana Dečka se je vršil ob najkrasnejSem vremenu v petek, dne 6. nov. ti, ob 3. uri popoldne s kolodvora Južne železnice v Celju na okoliško tamošnje pokopališče, kjer si je rajni dr. Dečko že pred leti oskrbel lastno grobišče. Sprevod je bil vprav velikanski in udeležilo se ga je ogromno občinstva iz vseh slojev in tudi mnogo kmetskoga ljudstva. Tu je bila zastopana vsa inteligenca slovenska ia Celja in okolioe pa tudi iz drugih krajev slov. Štajerja smo opazili dosti veljavnih ljudi. Udeležil se je pogreba „Celjski Sokol" korporativno, istotako akad. društvo „Triglav", po znatnih depu-taoijah pa „Ljubljanski Sokol" in Sokoli iz Brežic, Zagorja, Žaloa BraslovČ, Mozirja in Šoštanja. Videli smo re-prezentante vseh celjskih društev in
zavodov. Zastopani so bili: Celjska Čitalnica, Celjska posojilnica, Zadružna zveza, Južnostajerska hranilnica,Lastni dom, Celjsko pevsko društvo, Slov.-štajersko zdravniško društvo. Učiteljsko društvo za celjski okraj, Delavsko podporno društvo, Društvo slov. odvetnikov, Slovensko obrtno društvo, Društvo slov. odvetniških in notarskih uradnikov v Celju, Moška in ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Celju. Nadalje so se ndelež li pogreba nekateri slovenski profesorji in slov. deželni poslanci Štajerski ter obč. odborniki celjske okoliške občine. Skazala je velikemu rodoljubu tudi zadnjo čast šolska mladež — višji razredi — okoliške deške šole s svo-j m učiteljstvom ter isto tako dekliška šola pri šolskih sestrah. — Na kolodvoru in na pokopališču so zapeli združeni pevoi celjskega pevskega in delavskega društva žalostinki pod spretnim vodstvom dr. Ant. Schwaba. Ob odprtem grobu je govoril dr. Karlo vŠek, dostojno c slavij aj o č pokojnega dr. Ivana veliko rodoljubje ter plodonosno njega delovanje za narod slovenski, zlasti na Štajerskem. — Ves pogreb je bil dostojen velikemu možu, a tudi časten za štajerske Slovence. Zamrlemu pa: večnaja pamjat!
Opomin celjski okoliški občini I Piše se nam iz okouoe mesta Celja, dne 4. nov. t. 1.: Znano nam je, da je slavni mestni magistrat celjski ptujskim „Špeharjem" prepovedal, rezpečavati svojo robo v Celju. Seve celjski mesarji pašujejo, a mestni urad jih čuva; konsumenti pa so izročeni mesarski milosti. Ob draginji, ki že itak v obče vlada, bi vendar morala mestna uprava gledati kolikor toliko na to, da prebivalcem Življenske pogoje o lahkoČi. A kaj Še! Iz same zagrizenosti ne privoščijo m t i svojim ljudem priboljška. Ti & peharji jao „bindišarji" in s tem basta. — V okolici celjski recimo: na Bregu, v Gabrjih, ali kje drugod, bi se menda vendar našel prostor, kjer bi se lahko Slovencem po ugzdnejših cenah prodajala maŠČa, svinjina in drugo, nego pa v mestu. Opozozorimo si. upravo okolišjke občine oelj-s&e na to okolnost ter jo prosimo, da jo uvažuje in omogoči, da bodo lahko oni, katerim 'to mesto zabranjuje, prodajali svoje blago slovenskim odjemalcem. (Prepričani smo, da bodo radi hodili kupovat tudi stanovalci iz mesta!) — Znano nam je tudi, da je mestni magistrat celjski lansko leto preprečil nekemu trgovcu, ki je nameraval celjsko mesto oskrbovati z raznimi ribami, to izvrševati, čeravno bi gotovo mnogi v mestu si časi radi privoščili to živilo, ker je vendar primerno ceneje od mesa. A vsemožni mesarji so bili proti in kajpada tudi naš skrbni celjski magistrat. Tako izvaja slavni mestni magistrat celjski svojo avtonomnost ter prebivalstvu ne dopušča, da bi si eventualno nabavil zdrava in cenejša živila! Zato pa prosimo še enkrat okoliško občino celjsko v na-pominanem smislu pomoči. — Celjski okoličan, ki pa v mestu biva.
V odbor „Sokola11 v Ptuju so bili izvojeni: Za starosto brat Zupančič učitelj (koliko je pa pri nas na Kranjskem učiteljev Sokolov ?), brat Bezjak za podstarosto, odborniki so bratje Lenart, Zelenik, SenČar, Koomut, Stuheo in Jožef BrenČič. Preglednika sta dr. Brumen in Fr. Mahorič. Novemu „Sokolu", ki je velikanskega pomena za Ptuj in okolioo, želimo najčvrstejši razvitek in obilne gmotne in moralne podpore. Na zdar!
Veselica sredi sovražnikovih naskokov v Ptuju 13 septembra je nesla Čistega dobička naši šolski družbi 900 K.
Ob Oko jO prišel slovenski odvetnik dr. Glaser v Maribora. Šel je zvečer domov in zadel z glavo ob nizko mesarsko streho, kjer si je iz-taknil oko ob ostrem robu. Dotično streho so odstranili, ker je sploh nevarna za mimoidoče.
Nemška kultura Na vernih duš dan so celovški falotje pobili okna pri tiskarni Mohorjeve družbe, pred hišo, kjer stanuje dr. Brejo, pa posadili lepo dišeče rožice nemške kulture. S'aven kulturni čin!
Koroška dežela sa cesarjev Jubilej V današnji seji sklene koroški deželni zbor, da odpošlje po-klonstveno deputacijo na Dunaj ter nakloni v proslavo cesarjevega jubileja 850 000 K, in sicer 030 000 K za deželne dobrodelne zavode, 170 000 K za nakup nekega posestva, kjer se ustanovi kmetijska šola in 50.000 K za otroško skrb.
Velikanski  parnik    V reški
ladjedelnici je naročila parobrodna družba White Star Linie parnik, ki bo pač največji, kar jih je bilo doslej zgrajenih. Dolg bo 860 angleških čevljev, širok 102, prostor bo znašal 48 000 ton, hitrost pa 20 vozlov na uro.
Otrok zgorel V Zagrebu je zgorel dietni Štefan Foči Č, sin delavčev,   ko je bil brez nadzorstva.
Nadel je uiigalioe in prižgal i njimi posteljo.
Zaklalo se je v mestni klavnici ljubljanski od 18 oktobra do vite vsi 25. oktobra 90 volov, 5 krav, 6 bikov, 201 prašič, 162 telet, 45 kostumov in kozlov, 7 koz ičkov; zaklane živine se je vpeljalo 1 vol, 13 prašičev, 5 telet, 3 kozlički in 978 kg mesa.
Prvi „Kinematograf Pathe11 prej „Edison" na Dunajski cesti ■naproti kavarno »Strope" ima od
danes do vštetega torka sledeči spored: Ljubimec premogarice. (Komično). Ognjegasci v Madridu. (Interesantno, po naravi posneto). Bdeča kapioa. (Fantastično) Materina skrivnost. (Žaloigra v 24. slikah). Doživljaji blaznega. (Jako komično). Priporočamo!
Vse, ki se hočejo preskrbeti z izbornim letošnjim štajerskim vinem (sromeiića&om) opozarjamo na današnji oglas veletrgovine K. Gr egorič.
Tajinstvena poškodba. Ko je predvčerajšnjem po Cerkvenih ulicah 521etni posestnik Fran Dremelj iz Rudnika prodajal šoto, stražnik opazi, da je po glavi zelo krvav in ker je bila poškodba videti opasna, ga pokliče v stražnico, da ga omije in pokliče zdravnika. Došli policijski zdravnik g. dr. Illner mu je dal prvo pomoč in ko je konstatoval, da je poškodba težka, je odredil, da so ga z rešilnim vozom prepeljali v deželno bolnišnico. Mož glede poškodbe zelo zagonetno govori. Izpovedal je prvotno, da so ga nakresali v neki hiši v Vodmatu, ko je prodajal šoto, potem se je začel pa vrt iti okoli Stefanje vasi in tako ni prav nič pozitivnega, kje se je pravzaprav poškodoval ter ter sc bode stvar morala pojasniti še-le pri sodišču.
Pes napadel je predvčerajšnjem na Starem trgu 121etnega Alojzija Dermoto. Dečka pes ni poškodoval, pač pa si je pri padcu prizadel tako poškodbo, da ga je morala neka ženska prenesti domov. Lastnik psa je trgovec Gotzl s Starega trga. — O tem psu smo dobili že več pritožb, katerih dosedaj nismo objavili. Mrcina se postavi v obližju trgovine čez hodnik in se mu morajo pasanti izogibati na cesto. Kadar pa pride mimo električni voz, ki pelje tam zelo blizo hodnika, morajo pasanti toliko časa počakati, da odide voz dalje in še-le potem jim je večkrat mogoče, izognivši se pasje dlake na cesto, nadaljevati svojo pot. To naj bi se odpravilo! Pasaža na ta način ne sme biti ovirana!
Tatvine. Na Poljanski cesti št. 60 je bilo večim strankam pokradeno perilo, obleka in druge reči. Sraki so prišli na sled v osebi neke služkinje, kateri so obleko odvzeli, njo samo pa izročili policiji, ki jo je oddala sodišču. Gostilničarju g. Tomažu Krivcu je bilo predvčerajšnjem iz podstrešja ukradenega približno za 30 K perila. — Nekemu hotelskemu uslužbencu je neka ženska v njegovem stanovanju izmaknila za 30 K denarja in jo neznano kam odkurila. Dolgoprst-nica je znana in ne odide kazni.
Na poti v bolnišnico obnemogel. Včeraj popoldne so našli ležati na cesti na južni kolodvor nekega starega moža. Ko so ga potem prepeljali na osrednjo policijsko stražnico, se je dognalo, da je neznanec Ivan La-nišek, rojen 1833 v Kamniku in tja pristojen, ter da je bil namenjen v deželno bolnišnico, ki je pa na poti obnemogel. Po identifikaciji so ga prepeljali v navedeni zavod z rešilnim vozom.
Delavsko gibanje. Včeraj se je iz Amerike povrnilo 8 Hrvatov, iz raznih krajev se je povrnilo v Kor-min 35 Lahov, v Pasavo se je odpeljalo s Štajerskega 76 rudokopov.
Izgubila je posestnica ga. Terezija Fajdigova 160 K denarja. — Sluga Fran Omahen je našel zapestnico. — Pasar Jožef Prešel je našel srebrno ovratno verižico.
Drobni mmi
— Slavo Evropejcev it naročnino« V francoski koloniji Gan dernagor izhajajoči časopis nJagantartf poživlja BeDgale, naj pokončajo Evropejce ter izjavlja, da od svojih naročnikov ne zahteva druge naročnine, kakor da mu vsak pošlje glavo E vro-pejoa.
— Štrajk z gladovanjem so
začeli tudi v B a da pest i zaradi „veleizdaje" zaprti Srbi.
— D t Obol« V Zagrebu je bil dvoboj med sinom velikega župana Vučetća in bančnim uradnikom Smi-čiklasom. Zadnji je dobil tako hud ndareo čez glavo, da mu je lobanja počila, ter skoraj gotovo umre.
— Za pogor>lce v Sarajevu je daroval oesar 10.000 K.
— Velikanska pone ver Jenja na finskem. V nevaki ladjedelnici so prišli na sled poneverbam, ki znašajo 6 milijonov rabljev. Odpuščenih je ved mornar nični h častnikov, a v preiskavi je tudi več selo visokih uradnikov.
— Poslanec dr. Kramar je
zbolel tako resno, da se mora iti zdravit v Egipat.
— Za 4 novo velike vojne ladjo zahteva italijansko mornarnično ministrstvo 200 milijonov lir.
— Črni gori le podaril car
parnik „Cherson".
— fttra|k gladovanla v zagrebških zaporih nadaljujejo zaprti Srbi. Duhovnika Milica in sodnega pristava Pri bičevi ća, ki gladajeta že osem dni, so morah prenesti v bolnišnico, ker sta tako zelo oslabela. Posianoa dr. Surmin in Stojanovič sta zaman posredovala pri jetnikih, naj sprejmo hrano.
Razne stvori.
* Kako so motijo mfljonarke
Milijonarke iidavajo seveda velikanske svote za priprave in svatbe. Gostija Vanderbiltove, ki se je omožila z ogrskim grofom Szeohenv jem, je veljala nad 1 milijon kron. Samo za ovetje je izdal Vanderbilt 40000 K, za okrasitev cerkve 60 000 K, za obleko 200 000 K. Kot poročno darilo je dal Van derbi t svoji hčeri Ček za 4 milijone, prekrasno graščino in Škatljo polno najdražjih draguljev. Tudi gostovanje prinoezinje Lu jize Orleanske s princem Bonrbon-skim v Bostonu je veljalo nad 1 milijon kron. Svatba angleške gospodične H zier je veljala 100 000 K. Darovi, ki jih je dobila ob tej priliki so bili vredni 12 000 K. Vsaka njena srajca je veljala 80 K, vsak žepni robec pa 40 K.
* Odpuščena z radi lepoto. V
Njujorkn je bila odpuščena is konfekcijske trgovine prodajalka Rose Timble zaradi — lepote. Gospodična je prodajala moške obleke, a kupci so o ostrmeli nad nenavadno lepoto mlade prodajalke ter jo kot zamaknjeni gledali, pri tem pa poza bdi, po kaj so prišli. To je trgovcu kvarilo posel, vsled česar je prodajalko odpustil. Za odpuščeno se je zavzelo časopisje, vsled česer je dobila kra-sotica mnogo ženitnih ponndeb. Toda kot pametna prodajalka ni sprejela nobene ponudbe, temuč je šla k gledališču, kjer dobi njena lepota več priznanja in odličnih čestilčev, a končn   pa še kakega milijonarja.
* Idealizem in materijalizem. Stara polemika med idealizmom se je razvila v novejšem času med dvema enakovrednima učenjakoma Angležem Ladgejem in Nemcem Haok-lcm. Haoklovo razpravo „Zagonetki vsemirja", ki je spravilo znanstveno teorjo na polje s učajev in hipotez, skuša Lcdge ovreči s svojo razpravo „Življenje in materija". Glavni temelj Lodgejevi razpravi je. Verske zgradbe ni lahko porušiti z znanstveno filozofijo, ki jo zastopajo materi -jalisti, a vodja j m je Ha okel. Zadnja resnica vsemirja še ni znana. O Lodgejevem delu piše Artur Graf: nčesar noče in kaj trdi avtcr." Lodge noče, da je življenje oblika energije, iz katere sestoji vsako drugo mehanično delo, gibanje, elektrika, svetloba, toploba itd. Trdi, da je življenja oblika drugačna od materije in energije. Trdi nesmrtnost du$ vsega živalstva brez razlike. Trdi, da obstoji še višje življenje, ki ga ne moremo videti. Govori o vsevedoČi in vse upravljajoči pameti, ki Je temu svetu napol vidljiva in napol prikrita Grcf govori o Lodgeju kot o ateista. Na svetu je vrlih ljudi, ki se zgražajo, kadar se o drogi b tako govori. Teist veruje, da obstoji neka višja „pamet", ki ni izven sveta, temuč t njim vlada. Kaj je strašnega pri tem? Ni se še dokazalo, da je vse podvrženo neki mehanični potrebi, ki se ne menja, temnč obstoji.
* Hovl komet Na neba se je letos pojavil že tretji komet. Našel ga je astronom Morehonse 1. septembra t. 1. Svetel je bil kakor A dro-meda Kep ima 2l/2 stopinj dolg. Pomiče se od zvesdovja „Lire" proti „Herkulua in „Orlu", kjer se izgubi na joga. Meseca novembra bo blizu „Orla". Ta komet se šteje med ne-periodične, ki se ne pozaže več.
* Trgovina a antnjl. V južnih
delih Afrike so prišli na sled nečloveški trgovini z zamoroi. Portugalski trgovoi so hodili v angleške pokrajine ter lovili zamorce kakor divjačino. Vzete zamoroe so zapirali v zaboje ter jih pošiljali v Perzijo, kjer so jih kupili za evnuhe. Na ta način so trgovoi na tisoče zamoroev razposlali v razne kraje Azije. Angleška vlada je odredila najstrožjo preiskavo.
* Blasnei v kraljevem dvora
V Bndimpeitl- Te dni je prišel v kraljevi grad v Budimpešti sedlarski pomočnik JanoŠ S a r b a n, da se zapiše v imenik tistih, ki prosijo za avd jenoo. Na vprašanje, česa želi pri kralju, je odgovoril, da ga je kralj imenoval sa carja. Odvedli so ga v blasnioo
* Novi način samomora Baski
Časopisi poročajo o Čudnem slučaju samomora Neki mladenič je izjavil svojim tovarišem, da izvrši samomor
a kolero. Najedel se je svežega sadja ter se napil vode. Ker v Petrogradu razsaja kolera, jo je na ta način lahko dobil. Hipoma se je zgrudil, a že na potu v bolnišnico je umri sa kolero.
* Odlikovanje 2. decembra
Povodom 601etnioe cesarjevega vla danja bo dne 2 decembra ti. v Avstro Ogrski odlikovanih nad 4000 oseb
* Smrt vsled veselja. Računski
revident pri finančnem ravnateljstvu na Dunaju je bil nedavno imenovan za računskega svetnika. Ko so mu dostavili dekret, vzradostil se je tako zelo, da ga je zadela srčna kap.
* Blaznost in zločin. Pariški policiji dela zadnje čase mnogo preglavice poponoma nova vrsta zločinov. Zadnje dni je bilo namreč poškodovanih 27 dragocenih avtomobilov, in sicer na ta način, da neznane osebe polivajo z močno kislino stene in streho avtomobilov. Kislina učinkuje tako močno, da vse kožne prevlake razpadejo, a tudi kovinski deli postanejo krhki. Vkljub neumornemu zasledovanju policija dosedaj ni mogla priti zločincem na sled.
* Lase ponoči spletati, je pri ženskah sila razširjena navada. A za lase to ni posebno dobro; ako so lasje spleteni ali naviti, jih namreč to več ali manje vleče in škoduje njihovim koreninam. Priporočati je torej ženskam, naj zvijejo za ponoči lase le narahlo v vozel.
* Umetne roke rešiteljice življenja. V Pittsburgu je zgrabil po neprevidnosti Viljem Wilson z rokama žico električne cestne železnice. Napolnjena je bila s tokom 1500 voltov. Wilson se ni mogel na noben mičiii oprostiti žice. Slučajno jj* prišel mimo sorodnik znanega detektiva Pinkertona, Harry Pinkerton, ki se mu je posrečilo rešiti nesrečneža. Pinkerton ima namreč obe nogi umetni, narejeni iz plute in lesa, kateri nista dobra električna sprevodnika. Zato se mu je posrečilo oteti smrti Wilsona.
Knjižeunost
— »Ljubljanski Zvon«. Vsebina novembrskega zvezka: 1. Vladimir Levstik: Sonet. 2. Dr. Ivo Š o r 1 i: Iz dolgega časa. 3. V o j e -slav Mole: Iz cikla »Spomini«. 4. Dr. Jo s. Tominšek: Slavna in bedna Italija, 5. A. Funtek: V mrtvaščnici. 6. F r. J. D o 1 i n a r: Sredi noči. 7. Dr. Bogumil Vožnja k: Slovanski shod v Pragi. 8. C. Gol ar: Pesem. 9. Josip Prem k: Na podružnici. 10. Pod-limbarski: Iz starih zapiskov. 11. C. Colar: V življenje. 12. Milan Pugelj: Pogled v bodočnost. 13. Koritnik: Razpoloženje. 14. Koritnik: Neznanemu. 15.K n j i-ževne novosti. Pavel Poljanec: »Kratka zgodovina slovenskega na-- Grof Lev N. Tolstoj: Ko-Dr. Jos. Tominšek: R. Fr. Porivi. — Dr. Jos. Tomin-Fr. Magver: Rasad. — Jan-
roda«. — zaki. — Magjer: šek: R.
ko Bratina: Balkanska književnost v nemščini. — Ant. Za vadil: Cesko-slovinsky slovnik. — Janko Bratina: Konstatinov Aleko: Baj Ganju. 16. Gledišče. Dr. Zbašuik: Slovensko gledišče. A. Dratnav B. Opera. — Dr. VI. Foerster: Giacomo Puccini: Madame Butterflv. — Dr. VI. Foerster: Oskarja Straussa opereta Valčkov čar. 17. Med revijami. Dr. Jos. Tominšek: »Glas Matice Hrvatske«. — Dr. Jos. Tominšek: Srpski književni Glasnik. 18. Splošni pregled. Danilo Fajgelj. — Katalog slovenskih skladbenih del. — Slovenska Matica. — Janko Bratina: Prevod Prešernovega soneta, — Dr. Jos. Tominšek: Asan-aginica v \Valter Scottovem prevodu. — Tiskovne hibe, oziroma popravki.
— »Slovenski Sokol« ima v letošnji 10. številki tole vsebino: 1. Proste vaje. 2. Otvoritev »Sokolske-ga doma« v Žireh. 3. Telovadba na zletu v Pragi. 4. Vestnik slovenskega Sokolstva, 5. Raznoterosti. 6. Književnost.
— Ilustrovani narodni koledar 1909. Uredil profesor dr. Anton D o-1 a r. Založila Zvezna tiskarna v Celju. Ta priljubljeni koledar je okrašen z različnimi prav čednimi ilustracijami. Poleg koledarske vsebine ima zabavon del, ki obsega več pesmi Vojeslava Moleta, potem povesti »Slaba družba« Ivana Cankarja, »L' Exterminateur« Vladimirja Levstika, »Eno noč na Španskem« Vojeslava Moleta, »Flora« dr. J. Šor-lija, »Vaški ateist« Antona Novača-na, in končno politični pregled. Cena broš. s poštnino 1 K 20 v, vez. 1 K 70 vin.
— .Matica Brvataka" je za
leto 1906 izdala 10 knjig, in sicer: I. Redovna izdaja: 1 Posljednji Zrfnjski i Frankopani. Str. 340 in 4» 8 106 slikami. 2 Današnja fiaanoijalna znanost. Napisao Stjepan Radić. Str. 400 (Pončn. knjitn. XXXIV) 3 Hrvatsko Kolo. Naučno književni sbornik. Knjiga IV. Str. 448. 4. Pa-
stolovka. Pripoviest. — Napisao Ivan Lepnšič. (Zabavna knjižn ) Str. 184 B. Novi rod („Nov."). (Roman) Napisao I S Turgenev, preveo M Lov-renčevič. (Slaven, knjižn. XVII) ritr. 296. 6 Izabrane pjesme A Miokie-wiosa. Preveo Isa Velikanovič. (Prevodi novijih pjesnika. Zvez. II) Str. 232. Te knjige dobe redni člani Slovenci za 4 K. II Izvanredna izdaja:
7 Kolo Hrvatskih Umjetnika. HI. (12 slik v barvah ) Cena za člane K 2.
8 Uljudba prastaroga svieta. Napisao Stjepan KuČak. — (Mala knjitn. V.) Str. 144 Cena K 0 60. 9. Povjest hrvatska. H (1526—1790.) Napisao F. Š.šič. Str. 192. (Mala kej. V.) Cena K 0 60. 10 Glas „M. H.a III. 1908. Cena K 150. Vseh 10 knjig za 1. 1908 velja K 10 60.
Izpred sodifto.
Bazenske razprave prod deželnim sodiščem
Zakotni puikar Jakob Čarman je bil sicer po svojem poklicu Čevljar, a je deial v tovarni na Savi. Bd j s pa na sumu, da izdeluje za lovske tatove puške. Pri hišni raz iskavi se je našlo troje izdelanih takih pušk, in več posameznih delov raznih vrst pušk. Pri tej priliki se je pa našlo tudi 24 kilogramov žeb-Jjev, katere se je v tovarni prilastil, kakor tudi več starih cevi za puške. Obsojen je bil na 2 meseca težke ječe.
Napad na cesti. Franjo Zupan, tovarniški delavec na Javcrniku, in Anton Jano, posestnika sin, sta se dne 30. julija v Jegličevi gostilni v Begunjah sprla, ker je Zupan Janou očital, da je njegov oče kriv, da je moral biti vojak. Ob polu 7. zvečer se je Jano iz gostilne odstranil, takoj mu je sledil Zupan in ga brez povoda začel po životu z nožem obdelavati. Med več poškodbami je zadobil Jano na obeh nadlehtih dve gl boki vrez-nini. Obdolženec, ki v celem obsegu vse prizna a, je bil cbsojen na eno leto težke ječe.
8 pijanostjo se Je izgovarjal.
V Križaj e vi prodajalni v Gor. B ta ju, je 17. avgusta t. 1. popivalo voč domaČih fantov med njimi tudi Peter Križnar. Nekoliko kasneje je tj* prišel tudi France Ro zman, posestnika sin iz Stražišča, in tega tovariš Miha Hafaar. Oba sta jela domače funte izzivati, in ker je kazalo, da nameravata zadnja dva pretep povzročiti, se je Križmar od-1 ranil in se napotil proti domu Takoj je pa sa njim prišel Rozman ter ga sunil z nožem v levo stran prsi. Običajni zagovor, da je bil p jan mu ni pomagal, kajti obsojen je bil na 10 mesecev ječe.
Nasledki toibe Anton Žgavo, tesar v Stranski vasi, je dvakrat ovadil Matijo Bizjana delavca na Šujvioi zaradi žalenja časti in zlobne poškodbe tuje lastnine, za kar je bil Bizjan obakrat obsojen, kar je tega tako razkačilo, da mn je zagrozil, da ga bode že v kozji rog vgnal. Dne 31. avgusta je pa Bizjan okoli 9. zvečer vrgel skozi zaprto okno poleno v spalnico Antona Žgavoa. Pri tem sta se zdrobili dve šipi, ter je p rile telo poleno z veliko silo v zibelko, ker je spalo Žgavčevo dete. Sreča je bila, da ni bil otrok zadet, pa tudi zakonska ŽgavČeva sta bila v nevarnosti. Bizjan trdi, da je bil takrat pijan. Obsojen je bil na 4 mesece ječe.
Telefonska in brzolnunii poročila.
Avstrijski monitorji ustavili srbsko ladjo.
Belgrad, 7. novembra. (Poseb. brz. »Slov. Nar.«) Včeraj so avstrijski monitorji nad Zemunom ustavili parnik »Srbskega brodarskega društva« ter ga prisilili, da se je moral vrniti. Zabranili so mu nadaljno plovitbo, navajajoč kot razlog svoje mauevre.Kapitauu srbskega parnika je bilo z monitorja sporočeno, da lahko po preteku dveh ur nadaljuje svojo vožnjo. Srbski parnik se je na to vrnil v Zeinun. Ko sta pretekli dve uri, je srbski parnik zopet odplul iz Zemuna. Pred njim sta plula dva pamika avstrijskega dunavskega društva. Ta parnika sta plula vštric monitorja, ko se je približala srbska ladja. V tistem hipu je ^priplul k ladji patruljski čoln avstrijskega monitorja ter ji zabran i 1 nadaljno vožnjo. Komandant je zaklical kapitanu srbskega parnika: »Takoj nazaj!« Kapitan je zahteval, da se mu pojasni to uredbi svobodne plovitbe nasprotno postopanje, a dobil je za odgovor kategorični ukaz: »Takoj nazaj!« Srbski parnik se je moral vrniti v Belgrad. Ta dogodek je vzbudil v Belgradu v vseh krogih silno ogorčenje.
Zadnji trenotki Beckovega kabineta.
Dunaj, 7. novembra. Dopoldne je baron Beck sklical zadnji ministrski svet. Pri seji so bili navzoči vsi ministri. Ministrski svet je tra-
jal do V| na 1. popoldne. Beck in oni ministri, ki še niso podali demisije, so podpisali skupno prošnjo na cesarja, naj jih odpusti iz službe. Po seji se je baron Beck odpeljal v Sen-brun, kjer ga je cesar ob 1. popoldne sprejel v posebni uvdijenci.
Povratek srbskega prestolouasledni. ka Gjorgja v Belgrad. Belgrad, 7. novembra, (Poseb. brz. »Slov. Nar.«) Opoldne je prispel prestolonaslednik Gjorgje s posebnim vlakom iz Paračinajcjer jesnoti na povratku iz Petrograda prenočil. Ves Belgrad je prišel k sprejemu. Na ulici je bilo vse, kar leze in #re v popolnem pomenu besede. Navdušenje je bilo tako in toliko, kakor gu še nisem videl. Ko je vlak prišel na postajo, so na trdnjavi zagrmeli topovi, godba častne stotnije, po6tira-ne na peronu, je zasvirala, dostojanstveniki pa, ki so bili na peronu, med njimi ruski poslanik Sergejcv z osobjem poslaništva so navdušeno pozdravili prestonaslednika, ki je resnega obraza stal pri oknu vagona in salutirah Po tem je izstopil in korakal k častni stotniji med navdušenimi živio-klici. Pri izhodu iz kolodvora je imel nagovor župan Vulo-vič, ki se je zahvalil kraljeviču na uspešno izvršeni misiji. Rekel je, da pod Karagjorgjem osvobojeni del srbskega naroda za srbstvo priča kuje popolno osvoboditev pod Kara-gjorgjevim pravnukom. Kraljevir je odgovoril s krasnim govorom, ki je naravnost elektriziral silno maso ljudstva rekoč, da je dobil v Rusiji vtisk, da Rusija ne zapusti svojih bratov. Ako glas silne Rusije in dru gin prijateljskih sil ne bo pomagal, potem bo nam mir težji od vojne, življenje težje od smrti. V tem slučaju ne bodemo vprašali, koliko je sovražnika, nego kje je. Ta govor je bil sprejet z velikanskim navdušenjem. Na to se je kraljevič Gjorgje med hrupnimi ovacijami odpeljal v dvor. Vse ulice so bile črne ljudstva, ki je kasneje manifestiralo pred ru skim in angleškim poslanstvom.
Stradalni štrajk. Zagreb, 7. novembra. Vlada je včeraj dala prepeljati v bolnico srbska „veleizdajaloa" prof Pribičevica in župnika Milica, ki sta najvztraj-neje v ječi izvajala stradalni šTajk Župnik Milic že 9 dni ni nič jedel in nič pil. V bolnico so jih prepeljali, da bi jih s silo hranili na umeten način.
Odvzet postni debit.
Budimpešta, 7. novembra. Trgovinsko ministrstvo je odvzelo poštni debit srbskim listom „Odjeku, „Samouprava", „Večernje novosti za otač-binu", „Politika14, „Pravda", in „Trgovinski glasnik*.
O novem ministrskem predsedniku.
Praga, 7. novembra. Napram dopisniku „Narodnih L'stovu se je baron Bienerth izrazil, da je sedaj še vedno minister notranjih zadev. Ako ga bo cesar poklical ter mu ponudil sestavo novega ministrstva, bo ga prosil, naj poveri to nalogo sposobnejši osebi. Ca bi pa cesar le vstrajai pri svoji želji, bo poskusil sestaviti nov kabinet. 3 kompetentne strani se je dopisniku zatrdilo, da je med tem B enertb že dobil nalogo sestaviti kvalioijsko ministrstvo.
Ministrsko me d vi dje.
D on a 1 7. novembra. V parlamentarnih krogih se sodi, da se barona Bienerthu njdgova misija najbrže na bo tako hitro posrečila. Pjgajanja s strankami bodo najbrže trajala do 2. decembra, kar bi pomenilo toliko, da se do tega časa tuđine skliče parlamenta.
Darila.
Ipravništvu našega lista so poslali:
Zs družbo sv Cirila In Metoda
Mala družba zbrana pri Cerova v Kostanjevici 25 K. — Gg. uradniki banke „Slavije" v Ljubljani K 5850, povodom neke večerje v hotelu „Ilirija*. — Vesela družba Tomačevcev nabrala v gostilni gosp. Iv. Semrajca pri novem pokopališču K 1140 v nadi, da se ondi kmalu ustanovi podružnica šolske družbe. — G Ivan Premrov v Litiji 20 K, mesto venca na grob svoje sestre. — G. I P. 5 K. — V gostilni „Črni orel* nabrano K 6 60.
— Štirje možakarji v kavarni „Prešeren" v družbi g Polajnarja brez p sebnega povoda po 1 K, skopaj 4 K. — Strelki klub „Triglav** v Ljubljani povod m praznovanja godu člana g Dragotin* Fakina K 1340. — K—c 2 K. — G Brna Keršičeva nabrala v Radovljici pri ig" »črni Peter" K 130. — Skupaj 146*20 K. Srčna hvala! Živeli!
Za ranleaee: 0. J. p. 6 K. —
G. Franjo Gradišar, kleparski mojster nabral v veaeli družbi pri Trpincu a» Tr-žaški cesti K 340. — G Mici Rab**, natakarica ▼  restavraciji   „Perle-s"   1 K-
— GA. Vengar, fotograf ▼ Rad vljici K 11*20, kot 20«/« popast od zneska 56 K-pri računu za „Narodno knjigarno* T Ljubljani   — Ia Žulemberka K 820 K.
— G. E. Fantini, trgovski potnik, nabral
veseli družbi v gostilni g. Ant. Jure-tifat v Kobaridu K 6*20. — Skupaj 29 K. Srčna hvala l
Za ob ojence: 6. I. P. 5 K. Xa Trubarjev spomenik: G. Kr.
podboj v Št Petru na Krasu nabral med Kneiani in Zagorci K 2'90, neimenovan pa 5 K. — G I. P. 5 K. Skupaj 12*90 K. Živeli!
Za društveni dom v S t II Ju:
K—c 5 K. Živel!
Za dražbo sv. Cirila ln Metoda:
Gg. Vidrih in Rudež v  Gr«dcu K 2*18.
— „Sokol" v Domžalah 5 K, katere je plačal gosp. Fr. Košak, čevlj. mojster kot globo, ker je razžalil omenjeno tel. dr. — Vesela dražba v Zalemlogu 5 K. — Zadruga gostilničarjev 10 K, mesto venca umrlemu bivšemu odborniku in elanu g. Ant. Albertu, hotelirju v Kanalu. — Gospića Filomelica Senekovič 1 K. — Kot stava za cigarete dr. Premrov in Slane — zgubil in plačal seveda Slane 20 K. — Gospa z Bleda 20 K. — Skupaj 63*18 K. Srčna hvala!
Za kočevskega Sokola. Go*Pa
pl. \Vurzbach 20 K kot zgubljeno stavo z dr  Premrovom. Živela!
Za ranjence:   G. Mimiea Gruden
iz Vinice pri Sodražici nabrala v domači gostilni K 4-10, dodala pa še sama ter g. T« ni k a Gruden 4 K, t »rej skupaj 8 10.
— Češka družba v gostilni pri Hanušu v Fra^i K 2 50 ■— Hrvatski in češki umetniki 3 K, kot cisti donesek v ta namen prirejene pn-dstavt* v Cerknici. — Vesela Iružba v Zalemlogu 5 K. — Gospa z iJieda 20 K. — Skupaj K 3860. Srčna hvala!
Za obsojence: g Mjci Puncer ?
Litiji nabrala v gostilni pl. VVurzbach 9 K. In sicer so darov«li po 1 K sledeči: go-spice R. Loznik, Ana Ćuk, Mici B >c, Cirila Čeme, nabiralkp. g pl. Wurzbach, g. Pustoslemšek, g Šegula ter g. Vovk. — V gostilni Stergulc v Begunjah nad Cerknico zložila družba Cerkničanov in Ljubljančanov K 7 20. — Vesela družba v Zalemlogu 5 K. — (i. Vinko Sk**t v II. Bistrici K 15*26, od katerih je nabral g. Lampert K 12 06, g. Par daroval 1 K, g. Val 1 K ter ostanek od cehe v Šem-bijah K 1 20 — Skupaj K 3646 — Srčna hvala !
Za spomenik irtev: Domžalski
narodnjaki K 5 Ot, vrni vsi se od pogreba dne 22. septembra. — G. Vacl. Schwarz, garderobar mest. gledališča v Černovicah K 1 30. — Vesela družba v Zalemlogu 5 K. — Skupaj K 1L34 K' Ž>veli!
Avstrijska specijaliteta. Na RetOdCU Do gh*jit^im ljudem priporočati je porabo pristnega „Moli »veaa Seidlit»-pra*ka:*, ki je prest usuno domače adrav 'o in vpliva na fe!o dec kropilno ter pospešimo na prebaviienje in sicer z ras! očim uspehom Skatljica S K. Po poStnem povzetji razpošilja io zdravilo Tsak dan lekarnar A MUL L, c. in kr dvorni ■alagate^, DUNAJ, Tuchlauben 9 V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLirov preparat, zaznamovan z varnostno src&mko in s podoiaom. 6 35—15
Kašlja j oče opoza-jamo na inserat o Thvmomel Sc llae, preiztcišenen izdelku, ki ga pogosto zapisujejo zdravniki
Ugodni uspehi, ki so se s porabo praškega domaćega mazila vedno dosezali, so mu zagotovili stalno mesto med doma rabljenimi in rabljivimi sredstvi Tolažeče, hladeče ii antiseptično svojstvo pripoznavajo pri vseh vrstah ranjenj, kar ima večkrat presenetljive uspehe in je pridobilo izdelovalcu B Fragnerju, lekarnarju in c. in kr. dvornemu dobavitelju v Pragi najboljši glas po vsem svetu. Dobiva se tudi po tukajšnjih lekarnicah. — Glej inserat. C
r - M
m
W
Za otroke in odrasle.
Prve avtoritete, tuzemstva in inozemstva priporočajo „Kufeke" kot najboljše tlviio
proti bije vanju, driski, črevesnemu katarju itd. 380i -1
THIERRYJEV BALZAM
% uleoo M'.\0 kot varstveno znam to. K*xpoi;lj»m j n«;m*nj   12,9  ali g/l  ali pat. potov rodb ttekleuioo ' 6 K. Zavoja i u* zastonj
Thierryievo centifolijjko mazilo
K»e,.oml.*wn uajtn*aj ^ an ..iji  K đ «»«» Zavoj« /».»tovi Povaod priEjani kot najbuhni dvnutči z*tmt*M proti slabostim želodca, gore'-ici, trčeni, p jtlcodoura, raitavt td.  — Na«lov sa naročitve in dnnarue r. vfeaziu e :
A. Thierrj, lekarna pri angelu varim v Pregradi pri Rogatcu. 1359 3U
/.ilu^a v v»«i, lekarnah
Hfie)tft tast I.
Dr. J. Z., loboidravnik, Moravika
Natančno in temeljito sem preia-kusii Vašo ustno vodo in Vaš zobni prašek, ki ju že dolgo rabim sam kakor tudi moji bolniki, zato Vam z veseljem izražam svoje mnenje: Ustnih vod in zobnih praškov se nahaja veliko, toda v resnici dobrih je zelo malo. Bolniki naj se torej poslužujejo le onega sredstva, o katerem je preizkušnja in
večletna raba izpričala, da je v resnici dobro. In to je: »OajSUisj'1. 1
Proti zobobolu in gmlo&i m
izborno deluje dobro snena
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
iSrtSI čilem t •■»■Hraftea
In o«a»«i-f.saJvajf> **M»o tsi ums* navada«! i R.
BI gorodnemu gospodu M. 1^«v m t i ltu, lekarnarju v Iajubljani. Vaea taborna Melusine ustna in eobna toda je najboljše sredstvo zoper zobobol odstranjuje neprijetno sapo ia ust in je aoprekosljiv pripomoček proti gnjilobl sob, sato jo vsakemu naj topleje priporočam. Obenem pa prosim, pošljite se 3 steklenice Mama. ustne in sobne vatlu Dovolim« da to javno oananite, Jte-je res hvale vredno.
coopoiit tangi, mestni tajnik Metli**, M. aprila 1906.
M. Itkum Mila L*rs*tik*
« Llfilijani; BtsM*?* mtt it 1
>fce nnajisti ajisiSLie lfrw* foSago^ai
Btae$xa tb 45
Umrli so v Ljubljani.
Dne 30. oktobra. Martin Kapelj, gostač, 76. let Japljeve ulice 2.
Dae 31. oktobra. Valetin Žirovnik, urar, 77 Radeckega cesta 11. — Manja Sušnik, posestnica. 58 let Ilovica 15.
Dne 1. novembra. Amalija Pfeifer, ma-jorjeva soproga, 63 let. Poljaaski nasip 26
Dne 2 novembra. Aaa Švegelj, zasebnica, 7i let Radeckega cesta u.
Dne 3. novembra. Katarina F.radaska, delavka, 77 let. Radeckega cesta 11
Dne 4. novembra. Ivana Wočilka, zasebnica, 71 let. Holzapflova cesta 7.
Dne 5. novembra. Marija Zabukovec, delavka, 48 let, Cegnarjeve ulice 8.
V deželni bolnici:
Dne 28. oktobra. Andrej Jernejčič, posestnikov sin, 24 let.
Dne 29. oktobra, Neža Fink, delavčeva žena, 65 let.
Dne 31. oktobra. Adolf Kopriva, uradn. sin, 4 leta. — Marija Gašperšič, dninarica, 66 let.
Dne 1. novembra. Valentin Vidic, gostač, 42 let. — Božidar Vernik, knjigovođa, 33 1. — Karel Smrekar, delavcev sin, 14 let. Dne 2. novembra.   Andrej   S:egu, hlapec, 48 let
Borzna poročila*
ljubljanske
kreditna banka v Ljubšjani*
?>*dni kanti <&nn. bor%& 6. novembra 1908
. nnjsta renta. . } trebrna renta .
c.>ijtr. kronska
. zlata c: kronska
r     zlata m pcacjiio del. Kranjski J   "; posojilo mesta Spljet . Zads# , --. čofc.-hert. zelezaiaks posojilo 10O2
rev
banka i. a ic     w     *   sX a
s/st. pisma gal. dei. ^potečne banke  . . ?&St kom.  k. a s
fe pt......
sest pisma Innerst.
t"onii?:<ctr.....
... t      i cr^r. eentr. . hraaiipice. . . '  - >. oer. hJp. baa.
i -i. «>k\r- lokainih že-
ii itak d dr.    .   . . . četka tnd. banke
i >k t-t.'ez. Trsa-
v-1 - j. p?Un. lioJenjskih Jei. , mritn ^s?. 4el. kup. lft*L *'*trat*, s**«, za lei. p. a
tal »a L 1600V,  .  . , ;^64 .   .  . ,
, Kssfce......
t    sem. ke«d. I. emfsv^t
*    H. .
u carske hip. banke . ,    frbJkt a trt. 10O—
fetff &k&......
r--i«>:iv:r        e/erTke . . . t -j*? m     .  . .
ii-.i '.!»t ^        t    . •
Č I £v iJLC 9 ...
>••:/».'«:•<«: u     t   . .
t j .•: rdi   brJ2a . ...
• toifcrrs .    , . .
» ■,'.:>i.-"''It-* m      •   • •
sit )^m       .    a .
r»i .
:^:»* btPuađtm.....
- * r>«grake bančne d*ta Iv str. kredi en« banke   . .
.-■* ke . m . . ilvno stenske       ,       . .
RjMOkop t Mosta (Mssj :;•■:-.^kl montan   .   .   . . >>^kt i«l. Iho. dr.   .  . .
ii;''.i-MuranTi.....
. t'j*kt p^m. druibe k*atr. orožne tovr. druiae ?r.a ^idi-ortii druHbe
^      v«t«m. a a c*ida
'.rjnkJ
iT> marke •»•••••
^rke   . . . ♦ 4 baakovcl . «
. . . . #
.....
£>«I>BJr
96 -
95 80
96- ; 114 701
9>-U>9 75i
97 25 101*—
99 20j
97- 15; 96- -
96 —
100*— 103 30
i
98 -I
98 25, 98 50
98 -9975
99 90
98- —I 268
I 99-J
21*75; 262 50 1402 268 -259 — 239-925 177 90 20 5 465-1-0-105-6350 48,5 26--68"-106 -488 -
^11925 6 3-50
1736 — 63J 25
2^750 709 640 — I2422--531 50 268-588-173-
1132 19-14 23 45 23 96 11715 95'15 251 486
KI »•
96 20 96 -9620
1149 > 92 0
1C9 95
98 i5 103 50 100-20
9815
97-
97-
10015
10420
99 —
99' 5
.99 50
99-10075
99-270 -KO —
231 75 266 50 144 25 2 4-265 — 245-98 5 178 90 2215 475 -120 -115-69 50 52 25 28 — 72-116-498 —
12005 6*4 50
1747 — 63 25 739 — 238 5 711 30 641-
2'32* 53' 50 270 — 592 173 50
1135 1916
23 50
24 -117 30
95H5 252 5-
žitne oftn* v Budimpešti.
Dot 29. novembra 1906. T»raat«.
Pšenica za april 1909 . za 50 kg K 1234 Rž za april , . za 50 kg K 10*48 Koruza za maj „ . za 5C kg K 7*47 Oves za april . . za 50 kg K 8*56 EMttv. 5-10 rln. Tiiie.
ffsteorolosieno p
riilna nad teozj* n 30*. Sradajf trpini tU t 79«-» mm
novem. 1	Caa opaso-Ttmjs	Stanje barometra v mm	tb fl	yetrovt	Nek«
.6	H av.	738 7	36	sr.Svzhod	'oblačno
7. •	7. zj.* 2. pop.	738 3 7359	—0-6 39	si vzhod si. jvzhod	pol. obl. fasno
Srednja včerajšnja temperaturi 38, norm. 5*9   Padavina v 24 urah 00 mm
408
Tužnim srcem naznanjamo vsem soroda kom in znancem, prežalostno vrst, da je naša iskreno ljubljei a žena, mati štirih otrok, gospa
3vana Jttali roj. Žvan
po dolgi in mučni bolezni v starosti 35 let, previđena s sv. zakramenti, zaspala v Gospodu.
Pogreb bo jutri, 8. novembra ob polu štirih popoldne iz hise žalosti, Streliške ulice št. 5.
V Ljubljani, 7. nov. 1908.
Žalujoč! soprog In hčerko« bratio la sestro
Pri otročjih boleznih
potrebujejo se cesto kisline preganjajoča sredstva in zatorej opozarjajo zdravniki zaradi milega vplivanja svojega na
faul
katero rad* zapisujejo pri želodčevl kislini, škrofeljnih, krvici, otekanji žlez i. t. d, ravno tako pri katarih v sapniku in oslovskem kašlji. (Dvornega svetni*p Ldschner-ja monografija o Giesshubl-Slatiiri.) lsfvr—2
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih apecerijah, vinskih in delikatesnih trerovinah
Stanovanj
s 2 sobama in kubinjo  se išče za tako|.
Ponudbe pod 9VE. H , poste re-stante, Ljabijana 3998
vir
mfgaozif ?e zaradi preselitve ceno proda. — Kje, pove upravništvo ^Slovenskega Naroda". 4017
Intellgentaa, zastavna gospodična
se takoj ali s 1. decembrom sprejme kot
prodajnih
v večjo trgovino v Ljubljani.
Prosilka naj bo vajena pismenih del, zgovorna in zmožna slovenščine in nemščine
Zagotavlja se stalna služba in dober zaslužek.
Ponudbe pod „zaneslfUra — S im OS tO na,, na uprav. „Slovenskoga Naroda- 4010
Važno za p. n. čeljarje, : krojače in modistke! :
Trakove za Certfo, o v Sive (bor-dure) u železno pltlOHlno ia avitaat«. obeialM trdkovt, opasnino9 vlajato tor šč tko za klobuka,
vse  z   vtkano  frmo izdeluje češki zavod na veliko
Sobeslavska umetniška, ročna in mehaniška tkalnica trakov in vinjet
Anton Ropllans«y
Prago, Smichov 332.
Spretni zastopniki se sprejemajo.
Viorei »astonj in franko.
4006
Absolvent
trgovske šole tiče primerne slnibo
kot začetnik.
Ponudbe pod „Mahrovec" na
uprav. „Siov. Naroda*.
40U —i
stare in nove, velike in majhne proda h Bnggenlg, Lfabl|ana, Cesta na Hndolfovo telexaico št 5. 4015-1
vobro tdoča
restavracija
v Llnblfanl, v sredini   mesta, SO proda
Poieve se v uprav. M Slovenskega Naroda". 4008-1
I Spre Imel O se takoj 3 zanesljivi, po-steni in trezni
potniki
za jako dobro idoči predmet. Ponudbe na upravništvo „Slovenskoga Naroda". 3981-3
Za manjši prentogokop na Kranjskem se ftftte zanesljiv
predkupni
4 a^opkfiinei*).
Ponudbe pod „premogri na upravništvo -Slov. Naroda". 4008 1
9»
Lepa
3888 -2
za 1 gospoda ali za 1 ali 2 dijaka (cena 16 K) se takoj odda na Kar-lovski oestl čt 5, pritličje! levo.
Ob dobri proviziji SO i&ČO
potnik
na Kranjskem, Š ta jersketn in Koro čkem v prodaji vina in žganja dobro uveden.
Reflektamantje naj pošljejo ponudbe do 12« t. m na uprav. „Slov. Naroda". 4 k 0 — 1
izdelane pesteye
is rdečega posteljnega tnleta. Prav dobro napol neno! Pernica sli blazina, 180 cm dolga, 116 cm široka K 10 , K 12-—, K U* in K 18 — 2 metra dolga, 140 cm široka K 14—, K 16*—, K 18 , K 21 —. Zglavnik 80 cm dolg, 68 cm širok K 8.—, K 3*60 in K 4—, 90 cm dolg, 70 cm širok K 4^0 in K 5—. Isdelniem tudi po kakršnikoli drugi meri. H delni mo droci iz dlake za 1 posteljo K 27'—, boljši K 33'—. Pošilja se po&tnine prosto po povzetja od K 10* naprej. Zamenja ali nazaj se vzame proti povrnitvi poštnin stroškov.
Benedikt Sachsel, Lob s 913 4009 pri Planin na Češkem. 1
Vinko Majdič
valjčni mlin v Kranju
proizvaja najboljše vrste pšenično moko In moko za prašiče po najnižjih cenah.
največja produktivnost.
Brza postrežba.
3939-1
PlGss-Staufer-jev klej neprekosljlv za lepljenj« strtih predmetov.
Naprodaj ima Fran Htiilnmnii v IJultljHtil. 3989-1
Lepa, velika soba
M takoj odda, prašna ali meblirana.
Poizve se na Marilo Terezije cesti it. 1, IIL nadatro p]e 3973-3
Stanovanje
▼ I nadstropju, z ono sobo, kn» hinio in pritiktinami 80 takol Odda no Dunaj 3ki cesti At 69. 3919 3
Meblirana
mesečna soba
s posebnim vhodom se takol odda.
Vpraša se pri tvrdki Fr. Iglic, Me itn i trg AL U. 3979-2
Za februarjev termin so išče
stanovanje
2 2—8 sobami v bližini južnega kolodvora. 3961—3 Ponudbe na uprav. „Slov. Nar.u
LljffliiS
so takol odda na Fr&ncovem nabrežju štev. 5 ali v Ribjih ulicah štev 5. 3959—2
Dobro ohranjena
s več stanovanji in ograjenim vrtom ¥ LJubljani so proda« Več pove posestnica M V., Pri« VOZ 17 ali Pmle 4. 396 1
Potnika.
Za dobro vpeljano žganj ar no j & če nt zanesljivega, vestnega, marljivega potnika proti proviziji.
Ponudbe sprejema Friderik Sku-šek v Mat iki 3951 4
MHffiffM.ga araBsaaaaasaasssaBaaaeo^
SJf z gospodarskim po-
«1 I % O     slopjem in njivo
I i AJJj preda v Mokronogu alsnBaPfaP    Za   ceno  4000 kron
Blai Mevželj, gostilničar in posestnik tam. Pripravna je za obrtnika ali rokodelca. Na željo se dobi tudi več pOSCSti pri ravnoistem. 3823—3 suaaa*MasasnaaaaBaaa»aa^
Češka budejeviška pivnica
S*, patra cesta St. 26.
Danes v soboto in Jutri v nedeljo
velika
poleđina
krvavih, jetrnih, riževih klobas ter pečenih klobasic.
3997 Se priporočam
Marija Kavčič
gosti 1M čarka.
Snemajo se sbonenti na nuno.
MflNPEUEVl OTROBI
Z VIJOLIČNIM PUHOM NAIMUŠE SREJSTVD
Zfl GOJITEV POLTI AM0TSCH&C?,PUN/1J
92-92
Predstavo ob delavnikih:
Ob 4., 5., 6., 7. in 8. uri
Ob nedeljah to praznikih:
ob 10. in 11. uri dopoldne in ob 3., 4., 5., 6 , 7., 8 in 9. uri popoldne.
Slike se dobivajo saoao iz prve svetovne pariške tvornice Pitne Frtres.
Kinematograf Pathe
Dunajski cesta, nasproti kavarne „Evropa44.
Ceofi prostorom;
L prostor 00 vin, 11. prostor 40 vin.: I. prostor otroci 40 vin., II. prostor otroci in vojaki do narednika SO vin.
Vsak četrtek lo soboto
od 3. do 6. ure predstave aa učeno© po m liani ceni.   1.  prostor 00 vin II prostor 10 vin. 3991
2
„LE GRIFFON
II Cigaretni papir — cigaretne stročnice
Dobivalo m povsod. - Mama »loga:
Jac. Schnabl I Co., Dunaj, 1. Predlgerg. S.
NAZNANILO.
Podpisani si usoiam p. n občinstvu vljudno naznanjati, da sem prevzel od gospoda z a »talaca 4007
pekov ko obrt
na Rimski cesti št. I v Ljubljani.
Izkušnje, katere sem si pridobil po dolgoletnem delovanju v tej stroki, bodo vsi odjemalci v kratkem vedeli ceniti
Priporočam posebno slasten **A«*a*i ki*iaJt«
Doma izdelani kruh ae bode pekt 1 vsak dan ob 7. zjutraj razen nedelj in praznikov.
Za mnogobrojni obisk se priporoča «y» *   . M
ju eto d j\at\C.
5ČUDEŽ! Sumo K S.
2
Posebni oddelek, poln jesenskih in zimskih
jopic,  paletotov in pelerin
za dame in deklice, po 4 krone.
.Angleško skladišče oblek' 0. Bernatovič
>^jaVasaaW*asss^aa*^j*aa*sa^dn:i
m
M
i*a\
•Cm? t?! ■ i
D« DRALLES
lRK£NpAR«AsSEj?
sito
Ali Vam Izpadajo lasje? ~wt ■sr aii se Vam dela prhljaj ? "W ■sv Ali Vas srbi glava? ~*m
Rabiie takoj, p redno bo prepozno, sla*. MJPvAll^laa
brezovo vodo za lase.
Žlahten prirodni pridelek! Učinek presenetljiv! St LouJa 1904    pmma -a
1906   gT^c^ 3n.cL pris.
> *v#§£? *f£r^;:
Enkrat preizkušeno — vedno rabljeno.
Dobiva se v parfumerjah, drogerijah,
brivnioah in lekarni oah.
Pazite pri nakupu izrecno na ime ,Dr Dralle*
Mnoge ponaredbe samo dokazujejo kako priljubljen je ta izdelek. 3768
Zalega na veliko za Avstro-Ogrsko:
M. Hoffmann & Ko.
Štev. 509/pr,
4C05—i
Pri kranjskem deželnem knjigovodstvu je ispražnjena
služba računskega svetnik
s prejemki III. plačilnega razreda.
Eventnalno bo popolni ti tudi eno mesto
računskega reuMenta
ter po eno mesto
računskega oficilala I. in II. vrste
s prijemki IV., oziroma V. in VI. plačilnega razreda.
S potrebnimi izpričevali opremljene prošnje za to službo je vložiti do
30* novembra 1908.
pri podpisanem deželnem odboru.
Deželni odbor kranjski
v Ljubljani, 5. novembra 1908.
Stroje za pripravljanje krme
slamoreznice, krhalnike za repo, drobilnike, parilnike za krmo, peči s
kotli, črepalnice za = gnojnico =
.zdelujejo  in dobavljajo po najnovejši in preizkušeni bonstrnkoiji
Ph. Mavfarth & Co.
tvornice za kmetijske stroje, železoiivnice in parne fužine.
Dunaj II., Taberstrasse št, 71.
Katalogi gratis In franko. Zastopniki In preprodajalci ae iaće|o.
iič.teljita -
se sprejme.
Ponudbe na upravnifitvo .Slov. Naroda". 3970-3
K&the voda za prsi.
Senzacionalno sredstvo v do* aego čarobnih prsi. Kitko voda za pral se rabi samo
zuoanJE. Zajamčeno nelkod-hivo. Steklenice po 3, o In 8 kron poštnine proste.
Diskretno pošilja po povzetju ^3lf—70
Kotne Menzel, Dunaj Vil.
Martahlllerstrasae 120, II. St T. 32.
1
J*
mi
Opozorilo.
Ako bi kako zemljišče ali trgovino vsake vrste, hotel, vilo, gostilno, graščino, opekar-nico, sanatorij itd. itd. v mestu ali na deželi hitro in diskretno radi prodali ali kupili, ako iščete posojila ah soudeležbe, obrnite se zaupno na
„Prvo zemljlščno upravo11
(Erote Realit&ten-Vervvaltung) t UonsJ, 1 III., Albert**««* SO. o
Prve vrste strogo reelno, kulantno, največje in strokovnjaško podjetje. Zastopstva v vseh deželah Avstro-Ogrske in v sosednjih državah. Generalni zastopnik pride prihodnje dni semkaj.  Ako želite njegovega neplačnega obiska zaradi pregledanja in dogovora, nam, prosimo takoj naznanite. Največji prorvet s kupčijami med Dunajem in provtnoo. 3995
pri kupovanju ali udeležbi največja previdnost!
Resnično reeln^ ponudbe tuk i.^ujib in zunanjih trgovin, hotelov, hi*, obrtnih obratov, zemljišč; graščin vil, ki so naprodaj, P rose »j za soudeležbo vsake vrste itd dobite v mojem obsežnem zaznamka ponudb, ki ga vs»-k. mu * b  natan^n^j^i  navedbi  želje pošljem
brezplačno. Nisem agent In od nobene strani ne vzamem provizije.
S Kommen, Dunaj.
Posredovalni« a za Avst-ijsko Posredovalne reforme za vavatvo koristi prometa « zemljišči itd, IT 1 Scbwlndgasae it 0
(8cj war»enbergpl*tz) II 3*14—1
2e 15 iet obstoječ itnjstaii»e>jda ljub!jam»k£,
osredovalnics stanovanj in s!užet
G. FLUX
Seipesks niica it 6 3992
priporoma In n»mra«ti ta bolj h«
službe iskajoče vsake vrste
kakor privatno, trgovinsko in gostilniško osobfe za Liubllano in zunaj. P u ti. Inu tufeai.
In iLolifitoz* m»£n*» altrs peetreabs saaolovSJoBn.
zunanjim dopisom je priložiti znamko za odgovor-
Prosi so ia naianenl nailov.
Zastopniku Mit
za Ljubljano
Photo- Compognie
Dunaj, VIII. Bncbfeldgaaae 6 m
tvornica fotografiškega oapirja
{{ Rapid, (branovosrebrni pa-pirji), plinova luč, nadomestilo za celoid'n,  P. o. P. b   papir za izkopiianje 3725
Speciahtete barv za Rapid plinovo luč. 4 Dobi se v prodaj al nleali . IMtoto'.
nujno ]e treba
- varovati -
vsako ranjenje d» ho fpo / i-■trapljenju  ne ir.cimi ia njetra teako OBdravlj.v.t runa. o
Za 40 let seje Iskazalo m oči ln o Tlačno is »rilo, tako imenormoo praško domno« omamil«? kot zanetiti vo aredatro s* obvezo To ubTanije rane, olajšuje vnetje in bolečina, hladi in pospešuje ■»celjenj«
BOaT B&jtapoHlljfa •« v »i* te Han TES
1 punica 70 v Proti predplačila 3 K 16 v po poŠti se poSlj • 4 puSice, proti
predplačilu 7 K lo puA.ic
p »etnlm prosto na vsako pnai'M'* Avatro-fjfrrake mo-narhije
Vnt enttoalaie liimi« aakonlte d«-
'•.'•'*<r»if   • ;tmtTeno iiiHmko
(■lavna zaloga
B FHA6NER, c. kr. dvorni dobavttatj
^karna ,,prl ornem »rln*< H MMA'amfjfsa       14*77 5
Mali strana, ogel Nsrudovs ulica 203 2s*M ? IHama Antrt^rtU
Zastonj in poštnine prosto naročajte _ moj novi veliki ■
cenik s koledarje
za vsakovrstna darila, ki je ravno izšel.
FR. ČUDEN rjJC
Tvornica parketov i
Kastelic l Kovacic v £jubljani
priporoča svoje občno priznano izvrstne parkete, ki se glede kakovosti, trpežnosti in line izvršitve lahko kosajo z vsemi drugimi izdelki te vrste.
Vsa v to stroko spadajoča dela se izvršujejo solidno in po konkurenčnih cenah.
Prevzemajo se vsa parketna dela
pri novih stavbah kakor tudi vsa enaka manjša naročila. Strogo stvarno ln strokovno!
3988—1
Samo debelo! Samo debelo i
Lud. Dolenc
LJubljana. Kongresni trg H. 14.
priporoča gg. trgovcem svojo dobro opremljeno
= zalogo s pleteninami =
in sicer: srajce, maje. Jopice, hlare, no^ailce, rokavice, otrt! s we oblekice (skoki) itd.
Bo nt ha ž in volna za pletenje v različnih barvah. Žepne robce likane in delavske sr* ec, ovralnluc, zapestnice. Zcn«!*«* žuoinlkc. Gumbe za obleke, zavratnike in zapestnice. Modne in biserne s:«stihe. 4004—1 =   Pismona naročila poštnino prosto. ---------
Za mnogobrojne naročila se priporoča ter zagotavlja najcenejšo, točno in solidno postrežbo z velespoštovanjem
Lud. Dolenc.
občna zavarovalnica
Assicurazioni Generali v Trstu
ustanovljena leta 1831.
Jamstveni zakladi znašajo   sad  323   milijonov kron
4*9 io Poslovni izkaz
zavarovalnega oddelka na življenje.
	meseca oktobra 1908		Od 1 lanuarja |0O8
Vložilo ge je ponudb ....		1562	16422
za zavarovano vaoto.....	K	13 825 897 48	K 128,555.594-96
Izgotovljeoih polic je bilo .   . .		1313	14033
za zavarovano vsoto.....	K	10,781.891-83	K 109.888.736*3*
Naznanjene škode znašajo .   . •	K	1,226322 —	K 8,111.415-20
Naša glasila so zlata jama 1
Prekrasna glasba za ples in zabavo! — Ugodni plačilni pogoji! — Dražestne novosti pianov, orchestrionov z mandolino in ksilofonom, erchestrion na lok s kraguljčki z navijanjem na uteži, ki se lahko postavijo povsod brez vseh obratnih stroškov. Nada glasbila so porok za največje prejemke zaradi prekrasne glasbe in solidne konstrukcije.
Električki pnevmutlSki erchestrion s čudoolilm zvokom.
Elektriški klavirji
z mandolino, s ksilofonom In mandolino, mmtnl Igralni klavirji, ki lih je koma] razločiti od ročnega Igranja umetnikov. 3990-!
Izboljšani Igralni aparati m varstveno znamko , TION-TION" a apnlčalnlal za denar za gostilničarje in rodbin, aparat«
f. Jtiachinek S sinovi,
Dunaj XVII £ Ortliebgassc štev. 5.
Glasni čisti posnetek glasbe. Cenovniki sastonj Reference prve vrste.
5334
f
V neki {ainosemški predilnici,
>p, katoliški kraj, dobi opravila
kaj družin
moškimi in ženskimi delavci. Lepa tanovanja z elektr. lučjo, vodovodom jo Trtom. Za preselitev so naprej posodi  denar.     Pismene ponudbe pod ,5. K. 5230'1  na naslov R u d o 1 i \ios* e, Augsburg, Bavarsko. 3958—2
Veliko zalogo
sramolonov m pioif
tudi s slovenskimi k omadi;
plošče od K l'St»
naprej
priporoča
FR. P. ZAJEC, urar Ljubljana« S ari trg 26.
2*91
38
Kaaj?____Oče je dovolil.
saj so to ,Jacobi" antini-kotinske cigaretne stročnice, pazite na ime „Jacobi".
Priletno presenečenje! Vsak karton Ima veleznnl-ralvo čarovno karto.
38-»7—2
3
Svoji k svojim!
Pripeljal sem več vagonov svojega
4001-1
domačega, pristnega vina iz lastnih = sromeljskih vinogradov =
kjer jeletos zrastla prav izvrstna kapljica.
Priporočam p. n. odjemalcem in tudi drugim narodnjakom
svoje domače vino po nizkih cenah.
prodajam tudi vinski kis, liter po 26 vinarjev.
KAREL GHEGORIČ
posestnik vino$rr8do* v Srorn jah  p'i Brežicah in velstržec z vinom v Ljubljani   Kongresni trg š*. 4 I. *adst op;e.
I
_ ■ II
.1 -.1
Knjiiti mM
se  aprejme takoj pri p. Im,
krojaču ni Bleda.   3986 -2
i
barhentov, e
flanel :: f
MODNEGA BLAGA ■
platna, damasta, kanafasa itd., '
vse novo, ki jih franko pošilja ■
znamenita uvozna tvrdka ■
■
V. J. Havti&ok a br. Podebrady
311—a        (Kraljevina Če&ka.) _
Zavoj s 40 m raznih ostankov pralnega blaga letnega in zimskega pošiljam za 18 kron franko po povzetju.
S »Svetova knihovna"
EWESfl
Sbornfk sve to vi literatury všech dob a t arodu.
Každe jednoduche Čislo pouze za
= 20 h.=
Každy svazek je ukončen!
Žadne pokračovani!
Ze sbirkv lze jakvkoli svazek je dno tli ve koupitil
Uplnou Svetovou kni-hovnu na sklade m a
Narodnaknjgjnaj
Nizko pod ceno
prodajam radi pomanjkanja prostora
obleke, površnike, zimske suknje in dežne plašče
387i n za gcspode In d. e čire
kakor najmodernejšo konfekcijo za dame in Deklice.
MMM irpina A. Luhlć.
Peka rij o prevzel.
Usojam si naznaniti slav. občinstvu, da sem staroznano pekarno
na Tržaški cesti št. 4
a današnjim dnem prevzel
Potrudil se bodem postrečl in sicer: vsake vrste fino pecivo, kakor češke ro«i»čltf> in buhtir ter vse druge vrste bri in orni itrun, kakor tudi pravi seržnl in zdravilni line<ppov kruh.
Priporočajoč se obilega obiska     z velespoštovanjem
40 4—1
pekarna J. Kosten
TržaSka cesta št. 7.
P. N. 4016-1 Vljudno naznanjam   slavnemu občinstvu, da sem zopet
oivorii staroznano
GOSTIL1TO
v lastni hiši na Sv\ Petra cesti štev. 85.
Na razpolago imel bodem izborna vina, ter mrzla in gorka jedila. Priporočam se vsem znanoem in prijateljem za mnogobrojni obisk Ivan PočiTalniU, mesar in gostilničar.
m s.
«0 W
iS
z  mano trgovino  v Novem Vcdmatu ob
glavni   cesti se
takoj proda.
Kje, pove upravništvo „Slovenskoga Naroda". 28 5-4
Ped ugodnimi pogoji bode dne 16. novembra ab 10 nri dopoldne pri c. kr. s o dni j i na Brdu Udr*zban
z 8 tečaji in kašarrjo
na stalni vodi Bistrici. 145 m doiga močno zidana poslopja in 30 ora lov zemljišč   Lastna električna ffizsve Ijava in moč. Nzko ceijeno &a 51759 kron, nejmanjši ponudek
31506 kron. Vadija 6000 kron,
Kdor želi kaj več izvedeti, naj piše pod st. 6000, poste restante, Tržič, Gorenjsko. <0i2
^aammmamamma^amaiiBigo
HM oteti
je ne le velezanimiv
roman, in kot tak jako zabaven, nego tudi velikega narodnotfzgo-jevalnega pomena, ker nam predočuje silno nemško nevarnost v narodnem in v gospodarskem življenju.
Cena K1 50, s poŠto 1 60. Dobiva se v
'j
Trgovski pomočnlK
na
V I v
rsica
Ljubljani.
se nahaja odslej
v novem domu „ljudske posojilnice"
na Miklošičevi cesti
i
i
nasproti hotela „Union".
4010—i
8. do 12. in od 3. do 7.
prodajalka
zmežna. manufakturne ia Špecerijske j stroki} 86 *^?djmeta v trgovini i. ! Krašovic v Žalen 3942—3
Lepo
v drugem nadstropju hišo štev. 5 v Knallovih ulicah, s 3 sobami, sobo za Služkinjo in drugimi pripadbi, se odda takoj ali za februar 1609.
Več v „Naredni tiskarni4 ali pa pri Jos. Lavrenčiću, pisaroa mest. užit. zakupa na Dunafski cesti št. 31.
spisal
Valentin Žun.
Cena 3 K, s poŠto 20 vin. več.
To znamenito delo, edino svoje vrste v slovenskem je ziku, je prav sedaj, v dobi najhujšega gospodarskega boja, neprecenljive vrednosti za vsakega Slovenca.
fiariliialDjiania'i
v Ljubljani. A
Cjubljana, Jurčičev trg 3
Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami.
SVETOVNOSLAVNi
US-144
*ERNET BRANCA
tvrdne FRATELLI BRANGA v MILAN
EDINE IN IZKLJUČNE LASTNICE TAJNOSTI O PRIPRAVLJANJU
JE NAJUSPEŠNEJŠA ŽELODČNA GRENCICA NA SVETU 1
Neutrpljiva v vsaki družini! Dobiva se v LjubljaH pri: J. Buzzc liniju; Anton Staculu; slaščičarni Jak. Zalaznlka.
Veletrgovina z vinom
Braća Lučić-Roki
3595-19
Vis (Dalmaoija)
priporoča gospodom trgovoem, da prej nego se oskrbe, s vinom, ne pozabijo, obrniti se nanjo, ki je pripravljena tndi posredovati aa nabavo našega
naj glasovitoj šega dalmatinskega vina
OPOLA in BELEGA.
Poajor, trgovci!
Cdino na izvora kupljenemu vino je zajamčena naravnost.
Vzorci na zahtevo.
Delniški kapital: 120,000.000 kron.
Rezervni zaklad: 64,000.000 kron.
3Fod.r-u.Ž3nlca. c, 3s:r. pri^r.
Avstrijskega kreditnega zavoda
25a trgovino in obrt
v Ljubljani, Franca Jožefa cesta štev. 9.
Sprejema vloge na obrestovanje v tekočem račnnn, na giro-račnn in proti hranilnim knjižicam;
izdaja obrestujoče se blagajniške liste;
dovoljuje poso|ila na tekoči račun, dalje stavbna posolila, hipotećna posojila, carinska posojila, davčna Jamstvena posolila itd.
eskomptira menice in devize in preskrbnie njih iokaso,
izdaja nakazila, kreditna pisma in priporočilna pisma na vsa tnzemska in
inozemska tržišča,
kupnjo in prodaja tu in Inozemske rente, zastavna pisma, delnice in srečke
in daje vestna navodila za nalaganje kapitala«
priskrbuje in deponira vojaške ženitvene kavcije, službene kavcijo in vadije
za uaeležbo pri dražbah, sprejema v shrambo vrednostne papirje in oskrbuje njih upravo in razvidnost,
oddaja proti ognju in vlomu sigurne samoshrambe (Safe Deposits) pod lastnim zaklepom stranke ter sprejema vrednostne predmete (preoijoze v hranitev,
zavaruje srečke in izžrebajoče efekte proti izžrebni izgubi in oskrbuje brezplačno pregledovanje vseh žrebanju podvrženih papirjev,
plačuje kupone, Izžrebane papirje in valute pri svoji blagajni,
daje predujme na blago, na vrednostno papirje ter sprejema borzna naročila
za tu- in inozemske borze, 2831 5
priskrbi aa svoje naročnike trgovske informacije v tU* in inozemstvu itd. itd
Centrala na Dunaju.
Podružnice: Bolcan, Bregenc, Brno. Feldkirch, Jablanice, Gorica, Inomost. Karlovi vari, Ljubljana, Lvov, Mor. Ostrava, Olomuc, Pulj, Praga, Liberce, Toplice na Češkem. Trst, Opava, VVarnsdorf.
--—f^jCX*M^iaXai!«^
Ljudska
posojilnica
"bod© od
od ponedeliKn, t. j. od 9. t. m. naprej
počela iirariovnti v svojem lastnem uradnem domu ob USiklošieevi cesti štev, g.
Uradne ure ostanejo kakor do sedaj: od osmih zjutraj pa do ene popoldne.
4002
T
Otuoriteu trgouine
na T^im^i e«$ti |tei>. 16 u Ljubljani.
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem Otvorit
— danes, dne 2. novembra =—
trsovlno 5 špecerijskim in jnlanterljsklm —Mason. .................—
Zagotavljajoč točno in solidno postrežbo, se priporoča
3938-8 ANTON" KORAČIN
mesoreznica.
Trgovina z železnino
Valentin Golob
Ljubljana
3^estaa.i trg: št. ±0
priporoma veliko zalogo razne Železoine, kuhinjske posode, robo lz koattarja, posode za mast, lonoo za mast, lonce za perilo« iehtarje, bonvice za mleko itd. — vse dc mače trpežno ročno delo; stedilna ogniisča, peči/ prsd» pečniko« posodo za premog 3*50 5 Veika zaloga tehtnic, uteii in meril, mesoreznlc, plaht za vozove,
nalbol|ao mazilo za čevlje
daje najlepši blesk in ohranja usnje stanovitno. i^avMfcMCMflnJ je z zdravstvenega stališča toplo priporočati, ker N1GRIN usnja tudi ob neprestani rabi ne zapre neprodušno, torej ne zabranjuje izhlapevanja nog.
Naprodaj povsod. 3746—4
ST. FERNOLENDT. Dunaj,
c. Iw kr dver. dobavitelj.
fcn^JgM'      II TIHIH m«——MM—■
Prva Doroveljska s]£t tvornica orožja
Potor VVernig
o. In kr. dvorni dobavitol)
đ. J2ba z omejeno zavezo
Borovlje na Korcl: ,yy
priporoča 835-86
junnatih cevi in pip tor pristno poslaćenlb nagrobnih hrliev.
Založnik zveze c. kr. državnih uradnikov.
■  #   Slovenci Slovencem
Zelo važno za trgovce In obrtnike
Ker imam še precejšnjo zalogo
• i
n
H
id
CM
in je sedaj skrajni čas, da si jih vsakdo nabavi, zahtevajte vzorce katere radevolje pošiljam na ogled.
Cene so "brez konkurence tako da mi je mogoče s tiskom in blokom vred oddajati
komad I>o IS vin,
Vsem Slovencem se priporoča
frlžllč, ^ubijana, JKlestni trg 11. | g
Podpirano se medsebojno! T slogi je moči'
H. Suttner
urar in trgovec z zlatnino in srebrnino
JKcshntrg, nasproti rotovža Ijubljana jKestni trg, nasproti rotovža
priporoča
svojo veliko zalogo
vseh prvih in najboljših vrst pravih švicarskih :: zlatih in srebrnih :: žepnih ur najboljslo-večih znamk Schaff-hansen, Qlashiitte,
Ornega, $ilodes, Urania. Roskop/ itd., zlatih in srebrnih verižic, obeskov, okraskov, zaponk, uhanov in prstanov z navadnimi in briljantnimi kamni; pristno srebrnega in kina jedilnega orodja, nastavkov ter dragih predmetov ======= iz kina srebra« ~
Vedno  največja izbira najnovejših salonskih ur,  ter specialitete stensk h ur 8 kukavico, budilk in drugih.      3549 10 Zahtevajte noj veliki cenik, ki ga tudi po posti pošljem zastonj in poštnine prosto. Razpošiljanje blaga na jtse kraje sveta!
Karel IFollecls:
tovarnar, Ljubljana
o^a .T«|e 1:
•tu
transmisijske
(Sonllne) Jermene
posebnega strojenja,
3791—e
m m
Dalje jermenčke za »avesavanj^ in drugo enako v ratno jermenje
lovsko  pnakO  vseh sistemov, prjzni.no   izdelki  prve vrste s največjem strelnim nČinkom.
CenovnUd ustonj In poštnine prosto.
nmetni in trg. vrtnar
Korlousko asta $te». Z.
Največja izbira vsakovrstnih sadik, Ustna in cvetoče rastline, vs*Alce, staotrajne cvetlice (perene), lepe cvetoča grmovja, različne konlfere (ciprese), velika izbira lepih rastlin     balkone In okna.
Priporoča s w nasaditve parkov ln vrtov. — Trgovina s cvetlicami.
Izvrševani* šopkov, vencev Ltd.
Okusno dele ln smerne cene. 45
Zunanja naročila točno.
Najbolje za zoba
Singerjevi
šivalni stroji
naj se kupujejo samo v naših proda-jalnicah, ki se vse spoznajo po tem-le kazalu:
Ne dajte se premotiti z oglasi, ki jim je namen, da bi s tem, da merijo na ime 8111S S B, spravili v denar stare ali pa stroje drugega it> vora, Uer nasiti šivalnih strojev ne dajem« prepro-dajaleem, ■msili Jih eaml prodajam« ob^tn»t«u no-ravnost« 1314—19
SINGER Co.
(Ittiliti Mk m iMii streli
llJUlIilt JV. rZliu Ćulu*.
31 I. Wanek
krznar ln izdelorateU ieplc 3647-9
v UUMlanl, Sv. Petru cesta Stev. Zl
r>ri| o -i l si. občinstvu svojo bogato zalogo najfinejših fcssehavie, f- i ux»uu™v, lastno izdelovanje erpte vseh vrst ter velika zaloga raannvratnih It u a*  St. voJaat«/o se opozarja na bogato izbiro ?*»P in varit drusrili uMuHkth potrrae^ln.
Prevzema vsa v svojo stroko spadajoča popravila proti najnižji ceni ter kupuje kose «*! »Jačine po najvišjih dnevnih cenah.
------ Postrežb« točna, cene solidne.    —--- ——
„ ica fina Jrtnik r,. Kapele
h ki je bila tekom 12 let v službi kot šolska babica pod vodstvom g. prof. ((1 dr. Valentc, naznanja, da stanuje sedaj na
3799—4
poljanski cesti štev. 9
in se priporoča velecenjenim rodbinam, zagotavljajoč vsekiar najskraneis^ I --postrežbo.
usietr$ovlnu z železom
„Merkur"
3599 O
Peter Majdič v Celju
se priporoča cenjenim odjemalcem.
Zimske obleke, zimske jufcnie,
kožuhi, (dolgi in Mi),
salonske obleke, pelerine i. dr.
za gospode in dečke v velikanski izbiri.
Strogo solidna, slrokovnjaška postrežba.
Zalogo oMek A. KUNC
Ljubljana, Dvorski trg štev. 3.
HJaim*oemaao k*
858-74
Đl=l
a
LEKARSKA ZV
v Ljubljani, na Dunajski cesti št. 32
priporoča povodom bližajočih se prasnikov
surovoga masla,
kuhan« masi« surovo maslo in sir
domačega izdelka.
Pošilja ee maslo najmanj po B kg, sir pa v celih hlebih
I
po 10 - 30 kg težkih. Cena najnižja.
1—4
Jcscnskc in zimske obleka, |
površnike, snkne in Bežne S flajnoveje mofck \
§1
plašče za gospode in dečTce m m za dame in deklice
s"
po izredno nizkih cenah
priporoča
Uji
A. Lukić
tjj S143 14
g       ikof«o £j«bljana
Emil Dobrič
v Ljubljani, v Prefternoilb ulicah štev. 9.
(poleg c. kr. glavne pošte.) Same m solidni podlagi. Maj« cane vzbujajo pozornost.
Bazar pri »ljubljanskem gradu".
Priporoča svojo bogato založeno trgovino z galanterijskim blagom, igračami, parfumerijami, predmeti za spomin, darila in srečolov; velika izbira najmodernejših soh, vaz, slik in drugih predmetov za ozaljšanje domov, najnovejših albumov, okvirjev za slike, ročnih Šolskih in potovalnih torbic, denarnic, priročnih ogledal nožarskih predmetov itd. itd.       3921 2
Vedno novosti razglednic na drobno In debelo.
Gričar & Meječ
Ljubljana =
Prešernove ulice št 9.
pozor!     Slovenske dame! pozor!
Elegantne klobuke
-= za dame in za otroke =-
2321 16
priporoča
A. Vivod-Mozetič
v Ljubljani, Stari trg št. 21 modna trgovina ter salon za damske klobuke.
/. plialka v Kranju, 6lavm trg. v .\
Slovenci, pozor!
prt ncRupouonju oenceol
Fr. islič
Cjubljana, jViestni trg 11
priporočajnajvecjo zalogo krasnih
Zunanja naročila se izvršujejo hitro ln točno.
Cene brez Konburence!
*0r
X
Največja narodna
KONFEKCIJA
za dame, deklice, dečke in novorojenčke
. Kristofič-Bučar
-v flij ubijan i, Stari trg" št.
priporoča 3927 3
1 težki
krasne
svili, volni ta drugim modnem blaga
najnovejša modna brila, kostume, deine plašče, otročje oblekice, krstno opravo, predpasnike, vsevr*tno perilo in druga oblačila. Najfinejše
otročje kapice,  klobučke, plsscke, pariške modrce, nogavice, x rokavice, Jopice  ln drage pletenine. — rine zsvrstnice, S' ^ ./^   N. naramnice, ovratnike, srajce ln drago perilo za gospode. / £
Zunanla naročila se Izvršujejo tako! In točno. ^s^^fc
9A
Zunanja naročila se Izvršujejo takoj In točno. Cene radi male režije brez konkurenca.
15 KljDtaTničaTStTO
Ign. Fasching-a vdovs
Poljanski naslpSteo.8.
.Reichova hiša.
HTT1 W ,
Izvrstno In
solidno delo.
Cene /meriie. Popravila *<- tofno Is^ršnjejo.
Svoji k svojim!
3527 6
£ud. Ctrne
zlatar, trgovec z urami
ter zapriseženi sodnijski cenilec.
UubijanaTuolfooe iilice 3.
Izborom zaloga
briljantnega blaga, zlatnine, srebrnine in raznih ur.
Lastna delavnica
za popravila Id nota dela.
Cene najnižje. Solidna postrežba.
^ennMj
Svoji k svojim!
mrežna, j
SiE* *Sc* *mL'      *VS* -W« »mL* * st * *■ ai - *wL+ «-St* »m* »aT*
Umetni in trg. vrtnar ^
Iran Blzoniar I
g        Ljubljana *
^ Kolezijske ulice 16
1279     se priporoča za 3i
nasaditev vrtov« parkov in balkonov. — Velika Izbira ^ £2 cvetočih in listnatih rastlin! © vrtnic, prozimniočih cvetlic (poreče), krasna cvetlična 7& grmovja, kcnilere, cvetlico -        za okna in balkone.
Izvršuje aopate, Tfiiie in ■»tiltet«? za razne prilike.
Delo umetniško okusno ln po solidnih cenah.
Trzotlna m ovetllooral S t d. aročlla na deželo hitro ln vestno.
> O
i
n > ca
i
i
t
o Ji
3
o m
•O
N
^5
> > a
O
.co
47
> O
d
<
N c
X
*
J
e s
2
4 «
8
L #
t
9
Otvoritev češke © ^hudejeviške pivnice.
Vljudno na&naujam slavnema občinstvu, da sem otvorila re-stavraoijo
I. Sv. Petra cesta št. 26
(prej „Golobček".) Za izvrstno čeftko (ne nemško) bndjeviŠkO pivo, najboljša
dolen|ska in štajerska vlnav dobro meščansko kuhinjo bo
vedno skrb lj eno.
Abonenti se sprejemajo aa o pol u dansko iu pa tudi sa celodnevno hrano. 3944—9
Pivo v steklenicah po sil j* ao pri naročltvl 25 steklenic brezplačno na dom.
Z odličnim spoštovanjem
Marija Kavčič
prej plačilna natakarica v „Šricariji" in natakarica v „ Uni onu"
PATENTE
M. OELBHAUS 4377 r o
Intentr ln za p rise t eni patentni posrednik na Donajn VII. Slebenaterngasse 7, nasproti o. kr. patentnemu urada.
Uelecenjenim damam
S« najtopleje priporoča v
izvrševanje tudi najelegantnejših toalet
o* • po solidnih cenah   ■ 0>
Olga /freskvar, Ljubljana, J(tlferjeve ulice T2.
3889—2
Fotografski umetni zavod vg. Berthold
Ljubljana, Sodnijske ulice štev. 11.
Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadajočih naročil kakor: reproduciranje, povećavanje, fotografiranje tehničnih ' :  1 - predmetov, interijerjev itd. .
Vsa dela se izvršujejo točno tudi v največji množim.
_____ sMtš
3e63—6
8831 3
Cenjenim odjemalcem v Ljubljani in na deželi
se priporoča.
anb ksjjB! iriraa
na debelo in drobno
M. Spreitzer,
if™^   tjubljana Stari trg (pri plavcu). %e^
(na scmSko)
budjeviško svetlo pivo
in
prodaja
v korist družbi sv. Cirila is Jitctoda v tjubljani
tlouna zalota za Kranjsko
v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 26,
kler bomo ustanovili tudi
budjeviško pivnico
pred več leti jako renomirano pivnico
v Zagrebu* 367i—a
Izdajatelj in odgovorni urednik B a i t o Pnatoalemšek.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
KL
T++G
56