uPROLET \REC' JE DELAVSKI LIST ZA »USLECE CIT ATELJE , _ f » Offirial Organ Yu#o»luv Ketlerttliuti, S. I'. - - (,la»il» Jugoslovanske Socialistične Ztmc — GLASILO — PKOSVETNE MATICE J. S Z. ŠT. — NO. 1627. >— « — — —• - • <"— mmmummmmm >. CHICAGO, ILL., I«. NOVEMBRA H. Hjia isi^KUflii im«ju '-noj r }/vv aimi t^iuj/nr ^ • * k? i < ]{.♦; inm demokrate iz 12 govornerskih ke v državni legbdaturi in do- ,«vetu. se bolj in bolj kr- ™ eni iisu ima ' ' i • i« i i t i i . • .i M v u m 111 11111 'i i ni i bene amnestije, temveč v najboljšem * lučaju prisilno delo, s k a U'rim jih bo "poboljševal". Franco nad uradov. Na drugi strani se pa demokrati tolažijo, da so zmagali v dveh važnih državah — dutnega zastopnika v šolskem N« "'dalje med kontinenti. milijona imen iojalktov. Chamberlain je dobil brco od volilcev Pr\c dopolnilne volitve v angleško poslansko zbornico, ki! so se vršile po Chamberlainovi monakovski kupčiji, s katero1 je Hitlerju prodal čehoalova-ško, so prinesle Chambe-lajnu in njegovim torijem krepko br-! co. Volitve so se vršile v Dart-fordu in kandidat«, sta bila konservativec (Chamberlainova stranka) R. G. MicKrll in laboritka Jennie L. Adamson, I žena delavskega poslanca WH- j liama H. Adamsona. Izid voli-1 tev je prinesel Delavski stranki j a!i laboritom en nadaljni sedeži v parlamentu, torijem pa za-| usnico, kajti zmagala je Adam-sonova. M rs. Adamson je šla pred volilce s sledečim vprašanjem: "Ali nam je premijer Chamberlain zagotovil mir?" Obenem jim je povedala, da jc Chamberlain, z monakovsko kapitulacijo pred Hitlerjeir dovolil fašistom prosto pot pri izvajanju njihovih osvojeval-n i h načrtov. Z njo sc je strinjalo 46.514 volilcev, dočim je dobil njen torijski tekmec 42,27C glasov. Michell jc v volilni kampanji zagovarjal Chamberlainovn "mirovno politiko". Njegova nasprotnica je zmagala z ve- Kitajska vztraja v neenakem boju za svojo svobodo Ceng Kojsek se je s svojimi četami umaknil v notranjost dežele, v težko dostopne province ob gornjem toku reke Jangce. Z njim se je selila industrijo, trgovina in univerze. Cungking je novo glavno mesto Kitajske. Kajšek pravi, da japonske zmage niso strle kitajske volje do odpora. odboru. Tri tnglrtk« bombna letala, kil"«'' katerimi bi se rad mašeč ..))o ^^ w sp|^nlh tolilnin i m i drvet ton. .ho iiri»li- i i o« i,- V Californiji je bil izvoljen te!,tuj°, >w ,dcvet, ton-'^ tela pot iz Ismaila v Egiptu d" v Ncw Vorku, kjer so obdržal« I ^vernerja Culbert L. Olson, ^ ,z v WPt« 2! le kontrolo, in v Californiji, ki je j ki jc obljubil, da sc bo pobri- Po* * l)jle 7 bila zadnjih 10 let pod repu- ^l, da doseže Mooney gvojo.*nas« 7.160 milj, v 48 urah . > ■ blikansko kontrolo. nravi,o. Mo^no so califor- ? prvkoMU rekord sovjet- J k Vb^j priliki ie -o- vrgli po fašisti- * * »eU«cev ki so lani n.pra- JJ3b tej pri, Ik. . d rikroicn zakon i v«> K** Mo*kv* P^o se- ...... . p. . verja Zelo je pa razočaral liberalce in progrcfivce pora« treh pravico. Ltoca-nijski volil c i zav čnem vzorcu prikrojen zakon let sovjetske Rusije nov. jc sovjetska Riv I no proslavila svojo 21. Minnesoti. La Foiletta v Wis- eki zakon je bil porazen tudi v, P^vljena brez prestanka Ta državi Washington. odobren je k°Je tmJ' Amerika Čezdalje volitvah 1. 1935. jo je porazii njen konservativni tekmec z večino nekaj nad dva tisoč glasov. ----—k IK> izidu teh volitev, dartfordskih volilicev ne m e v Chamberlainov kravje kup-lih narodov. še naprej, okrcal tttki1h volitev in Cham- London zaradi izdajstva nad bo ln Astorkina s.,. *»» ------ ------ r------------- .. c .. ir .int ljudskih komisarjev Mo!oto\. . .... najbolj agresivnih govemer- Proti piketiranju in pa načrt | , i i - ^if ^^ J ^ !«ct»r-*l Tx> omenil jev v deželi: farmarsko-delav- *« «30 tedenske starostne po.;C»Hfom ja (6.^06 nnl ) v Monukovo ,n ppfatav||f da b, .rai,!U" n\» kega governerja Bensona v kojnine. Omenjeni protidelav- urah Oba poleta sta bila na-i consinu in Murphyja v Michi-ganu. Slednjega je podpiral CIO o). Nestrankarska delav- pa bil v Oregonu. Rectkcionar- bUŽJc ~ EvroPc in ne sile .^o napenjale vse svoje Plen je poceni ska liga. kar ga pa ni moglo sile. da pripravijo volilce v teh Ko so japonci ZHVzeli Can-rešiti. 4seveltovo večino v gov. Lehmana in demokratsko listo ao rešili glasovi newyorške Delavske stranke, ki pa je pri tem izgubila vse zastopnike v državni 'legi:* I a turi. SocialisLi-čtan lista s Thomasom na čelu kongresu, kajti pričakovati jc, da bodo sedeli mnogi demokrati na plotu ter sc nemara nagi-i bali na republikansko stran. Posledice je zaenkrat še težko mero tipa. ki se v Združenih državah prodaja po 3o0 dolar- jev Francovi nameni Angleški krali George VI. je obvestil angleško poslan.sk' zbornico, da so bosta z ženo odzvala povabilu predsednika Roosevelta ter ga obiskaila prihodnje poletje, ko bosta skon- ob lasti v Indo-Kini pre po vedi.-prevoz vojnih potrebščin, namenjenih v Kino. Če je to res. bo to hud udarec za Kitaj-cc. katerim ostane potem same pot preko anb- koliko oddiha pri svojem bra-doseči. Kot privesek demoki a- bo pogajal z lojalisti, "ker so nih torijskih državnikov, kate- ten ju z Nemčijo, kateri je men-tov bo zmirom deležno v ečjih kriminalci" in da le-ti n? mo- rih beseda ni vredna niti toliko - tla že mislil ponuditi nazaj ne-neuspehov kot pa uspehov. rejo pričakovati od njega no- kot konjska figa na cesti? kaj njenih nekdanjih kolonij. Diktator Stalin v koledarju Ali je Jožef Stalin graditelj ali ruiitelj demokracij«? Ali vodi Sovjetsko unijo v »ocializem, ali v razpad, kakor upa Hitler? Kakšna to Stalinova avojatva? Ali je rw krvoločen in ako je — ali v prid ali v ikodo USSR? To »o vprašanja, o katerih je napiaal daljii članek Milan Medvoiek. Priobcen j« v Ameriškem družinskem koledarju sa leto 1939, ki je isiel ta teden. Ta letnik je bogat tudi na teoretičnih člankih. Na primer članok "Fatalizem in delavsko gibanje" je razprava, ki je vredna, da jo vsakdo. ki se aa potek zgodovine količkaj zanima, pašno prečita. Enako članek o končnih eiljih socializma. V povestnem delu koledarja je itirinajst spisov, dalje mnogo informativnega gradiva, pesmi in ilustracij. Posamezen i s vod koledarja •Une 7ftc. Naročila poiljite "Proletarčevi** knjigarni. Dvajset let po premirju, ki nam ni prineslo miru V petek, dne 11. novembra je minulo dvajset let, odkar jc bilo podpisano premirje med zavezniki 111 Nemčijo, s čemur je bila zaključena ena najstrašnejših in najbolj krvavih vojnih epizod v zgodovini človeštva. In zmagovalci so pozvali premagance k zeleni mizi, da jim narekujejo mir. To svoje delo pa so opravili tako neznansko slabo, ustrelili toliko neodpustljivih kozlov, da .ie o-stal mir zgolj pobožna željr milijonov ljudi, ki nočejo vojne. In to vzlic Ligi narodov, ki j c bila ustanovljena na pobudo ameriškega predsednika, idealista Woodrow VVilsona, da bi varovala mir: v veliki meti celo zaradi nje, ker ie postala orodje vfokah brezvestnih an- gleških in francoskih politikov in diplomatov. Kaj smo videli v teh dvajsetih lotih miru na papirju? Nič manj kot devetnajst vojn, v katerih jc izgubilo življenje tri milijone ljudi. In danes smo priče dvema krvavima konfliktoma — v Španiji in na Kitajskem — in pripravlja sc nov svetovni konflikt, v primeri katerim se bodo zdele vse dosedanje vojne tako rekoč otoške vojne igre. Dne 11. novembra 1918., nekoliko ur po podpisu premirja, je izjavil predsednik \Vi!son, "Oboroženega imperializma jc konec." Enako optimistične izjave so podajali možje v visokih uradih širom sveta. Kakvi grdo so se zmotili! Komaj dvaj- set kratkih let jc minulo id tedaj in oboroženi imperializem vodi krvave vojne proti ljudstvom širom zemeljske rtblt. Po krivdi angleškega in francoskega imperializma se je dvignila ponižana Nemčija ter oživila nemški imperializem fa-listlčnoga kova, ki je danes, po zaslugi Cmahberlaina in Dala-dierja na pohodu v osrednji Evropi in na Ralkanu. Po zaslugi istih imperialistov je padla Etiopija v Mussolinijcvo bi-sago; zadivjala je vojna v ftpa-niji: po njihovi zaslugi preplavljajo danes Kitajsko hord, krvoločnih jaj>onskih osvajalcev. IJgo narodov, ki naj bi varovala mir. so ti imperialisti posi- ljevali in okuiževali tako dolgo, da jo jc naposled zadela kap. Svet sc je docela povrnil k politiki oboroženega imperializma. zakulisnih spletk, izigravanja drugega proti drugemu in pripravljanju na nov medsebojni obračun, ki bo stokrat bolj grozen in krvav kot jc bil pokolj iz let 1914-18. Ne, prav nič nas ne more veseliti ob 20-letnici premirja. Izgledi so bolj in bolj črni. Ml, v Ameriki, lahko samo uoamo, da ne bomo spet potegnjeni v prihajajoči svetovni konflikt. ! Kakor stvari stoje danes, p t tudi to upanje postaja vedno bolj rahlo. Vzlic temu pa moramo delovati za mir, kajti pri-prihodnji konflikt bo nekaj strašnega. Boj vojni! Ko ao Japonci 25. oktobr: zasedli Hankow, •'kitajski Chicago", in kmalu potem še Car.-ton, največje pristanišče v Južni Kitajski, so s tem domala zaključili zasedbo največjega dela Kitajske/ki je poznan modernemu svetu. Japonci so zdaj gospodarji! Nankinga. Sanga-ja. Pekinga, Cantojia, Tientsi-na In Hankowa — največjih kitajskih me«t—in .kontroli-rajo-vsa kitajska pristanišča ii. brez malega vse kitajske železnice. Na prvi pogled se zdi, da so japonski generali dosegi svoj'cilj ter dobili Kitajsko na kolena. Toda zapadno od Hankotvi« elesistira še ena Kitajska, ^kateri svet ne ve mnogo in s katero morajo računati japonski militarUti. Od osrednje Kitaj-ske. ki je zdaj brez malega v japonskih romali, jo ločijo dolge vrate visokih, strmih, večinoma neprehodnih gora, sko^i katere si je izkrčila pot reka Jangce mesto Cungking, gosjio-soteskah med visokimi navp e-nimi pečinami. Onostran teh gorskih velik#u#tt se razprostira provinca Wvaji. domovina kitajskega kftamjti stični ga gibanja. Na veba te pokrajine leži na skalnatem obrežju reki Jangce mesto čungiking, gospodarsko središče za sto milijonov Kitajcev, ki prebivajo v eni izmed najlepših, najplodnejših in najbolj gosto naseljenih pokrajin na svetu, V Cungking so se že v avgustu preselili iz Hankovva kitajski vladni uradi; industrialci so spravili svojo mašinerijo, kos za kosom po brzicah Jangceja v Cungking; tja so sc preselile tudi štiri velike kitajske univerze: in nazadnje je prišel tja tudi generalisimo čeng Kajšek in z njim en milijon vojakov. To je bilo po padcu Hankovva. Kajšek je tedaj izjavil, da se bo vojna nadaljevala brez pardo-na. Dejal je, da ima Kitajska na razpolago en milijon mož izvežbanih čet, poleg tega pi. dva milijona rezervistov in pro-vincialnih čet. V slučaju potrebe lahko mobilizira samo v pokrajini šečvan nadaljnih šesc milijonov mož. Ta provinca sama je pokupila za sedemnajst milijonov dolarjev kitajskih "liberty bondov", ki so bili izdani za financiranje vojne proti Japoncem, Svet zdaj napeto pričakuje, ali bo*ta imela Kitajska in Kajšek pogum in materialna sredstva, potrebna za nadaljevanje vojne z Japonci? In potreben je zlasti pogum, kajti težko je voditi borbo, ki je videti v naprej izgubljena. Izgledi z n Kajška so dandanes videti slabši kot so kdaj bili izgledi za George VVashingtona v ameriški revoluciji. Toda mož je do-kaj ur po govoru, ki ga je, ključitev Avstriji in Sudetske imel pretekli teden angleški k Reichu povzročila tolikšno premijer Chamberlain, ki je pomanjkanje surovin, da ae ga govoril, da "se je treba naučiti živeli v miru s sosedi ter razumevati njihove težnje in mišljenje", je londonski "Tirne*" objavil poročilo svojega berlin- ne bo moglo kriti s pospešeno trgovino z balkanskimi deželami, pa tudi štiriletni načrt za gospodarsko okrevanje ne more pomagati Nemčiji iz gospo- skega dopisnika, ki trdi, da na-jdarskih težav. Nacijski krogi cijski poglavar jI a Hitlerjem na so pa prepričani, da bi osvoji-čelu resno razmišljajo o ako- tev sovjetske Ukrajine ugodno rajanjem vpadu v sovjetsko U-1 rešila vse te probleme. Naciji krajino. Napad bi se izvršfl iz bi seveda najrajši, ako bi Sta-novoustanovljene avtonomne linov režim v Rusiji padel in bi državice Rutenske ali Pod par- potem v nastali zmedi izvedli patske Rusije, ki je prišla po priključitev sovjetske Ukrajine razkosanju čehoslovaške di-1 k Podkarpatski Rusiji (poljska rektno pod nemški vpliv. Poro- Ukrajina je najbrže vključena čilo Timesovega dopisnika je v ta načrt), če pa tega ne pri-vzbudilo veliko senzacijo v Lon ; čakajo, potem jim preostaja donu in drugod, zlasti ker je ta seveda samo Ae ena pot: napad Kar vidite na t«j sliki, jo "dom" štirih mladik ao- Miriam Erb in njena 13-latna »astra Francoa, ženina pa viforocencev. Slika pa ni kila vseta v Makiki ali v Tr- **-l«t»i delavec Martin Nanco in 21-letni rolifni (W. P. A.) dolavoc Rubert Soudor. Ali sa vam na vidi,da narobo ■ družabno in (oipodsrilio taka slika? Despotstvo je vladna oblika, v kateri vlada nad življenjem bovijah, temveč v Soudertoau v Pennsyivaa»ji v Zdm. ' J? V . • jl j i l t a M mora biti nekaj n in smrtjo vseh podanikov en sam človek, Čigar volji se mora ** Severne Amerike. Nevesti »u 17-letna »redko, ki omo^s pokoriti sleherni podanik. Despot vlada predvsem s pomočjo strahu, ki ga vzbuja z grožnjo ječe in vešal za vsak poskus zoperstavljanja njegovi volji. Svojo voljo vsiljuje s pomočjo vojakov, biričev in rabljev, ki spravijo vsakega upornika proti list igral veliko vlogo pri "pomirjevati ju" Nemčije, ki ga je .skuhal izvesti Chamberlain na račun čehoslovaške. O možnostih nemškega vpa- na sovjetsko Rusijo. Ta oreh bi pa najbrže ne bil prav mehak za nacijske zobe, vzlic njihovi vojaški mašini. Timesov dopisnik zaključuje, da v Ukrajino, ki ga je Hitler da ni ^ povsem jasno, kako obljubil v svoji knjigi "Mein dalec kanijo iti naciji pri izva. despotovi volji v deželo senc, kjer ni muh, komarjev niti despotov. PREKO ATLANTIKA PO 31. LETIH Despotstvo je doma iz Azije. Evropa je imela tekom svojega razvoja različne absolutistične vladne oblike, toda des-potstva ni .poznala, z izjemo napol azijske Rusije, ki je imela v osebi carja ali "gosudarja", kakor se je imenoval, pristnega despota. Dve desetletji po svetovni vojni, po kateri je začela evropska kapitalistična gospodarska in politična stavba padati narazen, pa je bil ipodvzet poskus, da se tudi v Evropi uvede ^f** pravo despotstvo po azijskem vzorcu. Ta poskus sta izvršila na Mussolini in Hitler, v Španiji ga pa skuša izvesti njun podrep- -ie nik Franco. Svoj poskus imenujeta fašizem oziroma nacizem, Pom,acl-kar je končno vse ena figa, ker bistvene razlike ni. Po tem, kar smo napisali zgoraj, nam mora biti jasno, da je despotstvo popolno nasprotje demokracije. Zato je razumljivo, da vsak despot sovraži tudi najmanjšo senco demokracije, v kateri vidi svojo pogubo. In to nam pove, zakaj sta sc Hitler in Mussolini zarotila, da bosta uničila vsako demokracijo v Evropi. Na videz sta že precej daleč uspela. London in Pariz sta klonila p»-ed despotovo voljo ter mu izročila demokratično čehoslovaško, kjer imajo zdaj samo še medlo senco nekdanje demokracije, ki Do pa morala prej ali slej tudi izginiti. Podunavje in Balkan sta s tem izgubila vsako upanje na povratek demokracije, dokler bosta v sedlu fašistična despota. Ti uspehi fašističnega despotstva so razialostili vse nrija-telje demokracije in mnogi izmed njih se danes udajajo pesimizmu (črnogledstvu) in stočejo: "Glejte! Kam smo prišli? Vse prizadevanje nosilcev in propovednikov plemenitih, člove-čanskih idej ni moglo zavreti povratka v barbarizem. Civilizacija je mrtva, napredka je konec! Vsako drugačno govorjenje je prazno besedičenje.'.." Toda prazno besedičenje je to, kar govore ti malodušneži in obupane i sami! če bi se ti ljudje poglobili v zgodovino človeškega razvoja, bi videli, da je sicer lezel naprej silno počasi, da je bil napredek po polževo počasen, strašno mučen in njegova ipot posuta s človeškimi lobanjami in polita s človeško krvjo, da je pa človeštvo kljub vaemu vendar le napredovalo! To je dejstvo, ki ga nam odkriva zgodovina. Daleč smo že od jamskega človeka (čeprav nas despoti še vedno skušajo pognati nazaj) in počasi toda gotovo se bolj in bolj odmikamo njegovi dobi. človek gre kljub vsemu naprej! časih nastopi zastoj — človek se obira, kakor ne bi vedel, ali bi obstal, šel nazaj ali naprej — toda vedno iznova se pomakne razvoj spet za korak naprej. Bili so zastoji, ki so trajali dolga stoletja — eden teh je bil tako imenovani temni srednji vek —, toda sile razvoja, ki jih je narava položila v človeka in ki ga neprestano silijo naprej, niso mirovale, dokler se ni zopet vz-dramil ter začel korakati naprej. Samo poglejte v knjigo zgodovine ! FRANK ZAITZ dje že itak drug drugemu v na- pot je. Prišel je drug uradnik: "Koliko imate denarja, rn kakšne- = | Kampfj se je že mnogo pisalo. ga?" kanijo iti naciji pri janju svojih načrtov. Vendar je pa to poročilo va- Da nacijem silno diši ta sovjetska pokrajina, ki je največja i x j* h« »^i^vn« v«-i, . o • • i-r žno, ker nedvomno pove, da je zitnica Kusije in ima obilico na- . .. , , , »,i . . . , , bila monakovska kupčija velik ul|tl muimnuTona kuPČij' ravnih bogastev, ni že dolgo , . , . ♦ * a ii fiasko in da se Hitler ne bo zave^ nobena tajnost. Ampak do-1 . . ..-i i , ... In je treba pokazati in na-.slej Nemčija ni imela prilike,! d°V?,Jl1 2 ^sedanjimi uspeh« števati. Ameriške čeke je vse udariti na Rusijo, ker e bila '.n P,e"?m' b° ^ preštet, tudi pet sto lir sva ime- predaleč od nje. Zdaj se ji je i }*T k T * T ° ' ^ _ la v čekih, nekaj frankov, nem- pa. z razkosanjem čehoslova- ]>ubno*\[ ^ naprej m na- Xi šlo> Kart0 j. rih ed tremi desetletji rini. Take reči sva poslala iz Je pripomnil nekdo. In šlo je - ' - - - - VaJ vmi.UA* i . . . . . Pariza direktno v Ljubljano ust do ust"Vidiš, tistega? in J tL[ k^ T1 r°JakA Je LU da urediva kar Ik> že treba na ' ' " Bil P«tnik iz ki i^bn ^raviP ,«! ljubljanski carinarnici. Naspro- ^sednega vagona. Morda ni s^ pr deir ; žefi ,voT;'U naju ^ vozil Nemec ^^ v ^^ z njegovim pot- z ad n j ^d ne v e or eiiv eti v ZZ U rajha' V i« lteto,n' S° osu' nfed ck> m ač i m i, da bi bo leeT la^ 2nak ^1^ ^il bi, da je ™H . tihotapstva z : denarjem. one in živi v Ljubljani. Dan je bil sicer vroč, a izredno lep. Stal šem na hodniku kako ob 8. zvečer smo dospeli v Ljubljano. (Dalje prihodnjič.) Današnji zastoj, ki je prišel po velikem skoku, ki je bil narejen z renesanco ali preporodom, ki je končal temni srednji vek, je posledica zastarelega gospodarsko-dmžabnega reda, ki ni več zmožen rešiti zamotanih problemov, ki so nastali vzporedno z njegovim razvojem, pa se vzlic temu brani umreti. V tem je podoben nadložnemu siromaku v pravljici, ki so ga starost in bolezni vsega skrivile in ni mogel ne živeti ne umreti, ko je pa prišel k njemu angel smrti ter ga povabil s seboj, se mu je upiral z vsemi štirimi, češ, saj je še zdrav in krepak in sposoben življenja. Angel smrti pa je vedel bolje in vzel starčka s seboj vzlic njegovim protestom. Enaka usoda čaka današnji, kapitalistični ustroj. Ampak dokler se bo mogel, se bo branil. V najhujši stiski se je sicer začel zatekati k fašizmu, torej k despotstvu, ki skuša reševati v?ve fprobleme enostavno z odredbami in povelji. Ali problemi naših dni se ne dajo reševati na tak način. Volja peščice mož in njihovih svetovalcev ne more razvozljati gordijskega vosla problemov, ki jih je ustvaril razvoj. Te probleme lahko rešijo le ljudstva sama, v okrilju popolne demokracije. Kapitalizem si je pa s tem svojim zadnjim dejanjem izkopal svoj lastni grob. O demokraciji je treba reči še to, da je zmotno vsako nazi-ranje, da so jo začasni in navidezni uspehi fašističnega despotstva vrgli ob tla in umorili. Saj fašistični despoti sami ne morejo docela shajati brez nje! Hitler sovraži demokracijo bolj ko kamen v želodcu; in vendar se čuti primoranega, da slepi nemško ljudstvo vsaj s falsificirano demokracijo — s parlamentom, ki sicer nima nobene besede, vendar pa služi za nadomestilo pravega demokratičnega parlamenta. In Mussolini ima svoje stanovske zbornice. Oba despota a tem iproti svoji volji priznavata, da je ideja demokracije sila, ki je močnejša od njiju in njune volje! To njuno priznanje je neprostovoljno, toda točno. Ideja demokracije je močnejša od vseh despotov, sila, ki bo prej ali slej tudi strla vse despote! glje pren« šal. Ako prinese s sabo dovolj dolarjev, so domači z njim dobri. Ako ne, si z očmi vpričo njega pripovedujejo drug drugemu, d*t jim je breme povečal; v teh pogledih je očitek, češ, zdaj si prišel, ko nisi za nobeno rabo, kakor da že svojih težav nimamo zadosti! Nekaj bivših Amerikancev si je v teh neprilikah našlo v rojstni deželi končni dom v zavetiščih za stare in betežne. Ko je sprevodnik naznanil "Jesenice", je postalo.v vagonih živo kakor v panju. Po sedežih smo razpostavili prtljago, imeli pripravljene potne liste, raz podelili denar raznih valut In se pripravili na to nič kaj prijetno proceduro na meji. Nemško vlakospremno osob-je prepusti službe v vlaku jugoslovanskim železničarjem. Nemško lokomotivo nadomesti jugoslovanska. Tako se v mednarodnih vlakih menjajo na vsaki meji. Francoze zamenjajo Švicarji, te Nemci, Nemce Jugoslovani, Jugoslovane Italijani, ali pa Bolgari, če je smer vlaka proti Sofiji, Grčiji ali Istanbulu. In tako na vseh drugih mednarodnih vlakih, ki vozijo v razne smeri po evropskem kontinentu. Izročili smo potne liste. U-radnik vsakega odpre, pogleda zastopnik kake nemške trgov- vzeli so ga in odvedli v carin- » 7AIT7 DDIPUC O DDCVIAIIATCI ICIfH ske firme in poslan v Jugosla- aki-policijski urad, na postaji, T VI. LM I L T If lUNL d rlftUAl AI LLdOllll vijo iskati odjemalcev. Ne vem ! kJer osumljence zaslišujejo ne T|mA lf . ^ „ _ čemu — temu potniku je fc*- da bi mogli poslušati nepokli-l | URO V SOBOTO 19 N0VFMRRA rinski uradnik pregledal vse vtcan> Največkrat pa vzamejo W 1 Vi BWWM¥ll#Ilfl kovčegu. Ko je prišel na dno, v ta urad takega osumljenca,, Johnny Kak iz Johnstovvna, Pa., piše: "Izgleda, da ste je otipal aktovko. Odprl jo je k«terega slečejo, da preiščejo, Pred®vateljsko turo sodruga F. Zajca podvzeli z vso mogočo in izvlekel iz nje nekaj nepopi- ako ima v obleki skrite vsote, I naglico. ' sanega papirja in revije. Vsa- ki Jih ni navedel, ali kake pre- To je resnica. Tako se pač dela v današnjih dneh On ko je pregledoval, kot da se, Pove.dan€; dokumente, kaj "ve- pravh "Premalo časa za oglašanje." vlaku, četudi je bil "brzec", nikamor ne mudi s postaje. Višji uradnik je stal na hodniku pred kupejem in nadziral. Končno mu je dejal, da naj revije odloži, češ, je vse v redu. Nemec je bil zlovoljen. Kravate je imel zganjene tako vzor- leizdajniškega ali kar že ta- Tudi to je res, a tudi v našem uradu nam manjka časa In kega, kar je proti zakonom in tako se stvari ne morejo organizirati vselej kakor bi bilo nai izjemnim naredbam. Na posta- boljše in za vse prav. Mi želimo Ha t., i.*«* o ' :xi7 . no, da jaz še nisem videl v nobenem kovčegu takega reda. Uradnik pa mu je vse razme-tal. .. tajfel", je klel Nemec, ko je ves kovčeg prevrnil nal^tju veliko. ii smo čakili še dol™ Vlak ie! b« i Pr<4V" Ml že,imo' (,a ta tl,ra Somišljeniki, fiffSa^aS zamude[ ko ^^^^ — v 'o.iki prispel na Jesenice. Tu ga je a i čakala druga dolga zamuda. *** ™ tako ta tura ni oglašana dovolj us ela men)U Vendarle tolika z*°daj. da bo Domačin, ki je vstopil na Jese- jnicah, pa je pojasnjeval: Mednarodni vlaki imajo v teh časih ....................... . ........... 4 1 redavanja, ki jih bo izvajal s. Frank Zaitz, urednik Pro- vsi zamudo, ker so na mejah I ca' Ma-iskt ^a (Jla«a in Ameriškega družinskega koledar-silno strogi in potnikov je v po-! ,a' 36 b(H,° vr^i,a v «ledeiih naselbinah: klop in potem zlagal reči nazaj drugo za drugo in godrnjal. Raztogoten je bil toliko, da ko smo potegnili z Jesenic, ni skozi do Ljubljane pogledal skozi ok no. Gotovo si je mislil: "Le Naše štiri znanke so medtem BURGETTSTOVVN, PA., v soboto 19. novembra v Slovenskem domu. Prične se ob 7::i0 zvečer. svojo prtljago spet spravile vi, ^TTSBURGH, PA. — Predavanje v nedeljo 20. novem-., ------t.- »ra oh L. popoldne v Slovenskem domu na Butler in 57th St. na mejo. MMorda mu ugovarjate pri pregledovanju," sem sliko in osebo, če je istovetna s pripomnil. In res, ena izmed red in tri veselo ščebetale, ka- rdiiv* ko prijetno bo svidenje v Ljub-1 BRIDGEVILLE. PA. — Predavanje v pondeljek 21. poljani z njihnimi prijatelji in Zve0or v dvorani Samostojnega društva na Cook Hill prijateljicami, četrta pa se je ^ «»>l.ioni so na to predavanje rojaki iz naselbin Bridgeville počakajte, hudiči, da vas naš jezila bolj nego prej. Pred od- Sv^an in sploh iz vseh drugih sosednih krajev " hodom iz Inomosta je pisala so- IMPERIAL, PA., v torek 22>novembra zvečer Ta nnsel rodnikom da ima denarja za bina središče, ki je znano ljudem daleč naonrog. vozni listek samo do Jesenic, MOON RUN, PA. — Shod v sredo 23. novembra ob 6 80 drugo je zapravila. Naj jo to- j zvečer v Slovenski dvorani " rej kdo čaka na Jesenicah z LIBRARV, PA., v četrtek 24. novembra voznim listkom do Ljubljane. CONEMAIJGH p. v j .• Mayuau d ~~~ v nedelJ0 27- novembra pop, ^APrn, ni "" Predavanje v sredo 30. novembra. l ' ' Predavftnje v srednov. zvečer. firer dobi ... Štirim mladim Ljubljančankam, ki so se peljale domov iz šole v Inomostu, je carinar reči v kovčegih na Jesenicah resnično raz me tal, kakor so prerokovale. "Nam to vselej stori," so pravile še pred no smo prišli sliko in nato odnese vse "pasu še" v poseben kupe, da jih pregledajo tisti policijski uradniki, ki so veščaki za taka dela. Na vsaki meji imajo seznam ljudi, kakršnim se ne sme pri- njih je začela, še predno je pričel preiskovati, da nima nič posebnega, naj ji nikar vsega ne razkoplje itd. Na take pripombe bo gotovo neprijazen in storil česar se potnik najbolj boji: Vlak je stal celo uro, a s karto nikogar ni bilo. Dekle pa je na vsak način hotela biti do veče- pustiti v deželo, in seznam o- zlagati stvari z nova v kovčeg nih, kakršnim ne smejo dovo- v natlačenem vlaku, ko so lju-| položaj. "Morala bi izstopiti na ra v Ljubljani, "kajti nocoj bo. I nh o T?^ J**D* °---^edavanje v četrtek 1. decembra do tam velika slavje." In je clfvf iam ^n e m delavskem domu v Collinwoodu. sklenila, da ostane v vlaku, pa . CLtvtLAND, O. — Predavanje v Slovenskem narodnem naj store z njo kar hočejo. Po- mu na ( la,r v petek 2. decembra. Pričetek ob 7. nudila sv« se. da ji midva dava potrebno vsoto. "Nak, naj ča- . Mozno da tu navedeni datumi niso vsi točni Lahko se kajo, bo sama plačala." Spre- tu m tam pnpeti kaka napaka. V slučaju, da je v prej navede-vodnik je prišel in zahteval nih datumih kje pomota, prosimo, sporočite jo nemudoma na voznino. In je pojasnila svoj naslov tajnika Chas. Pogorelca, 2301 So. Uvvndale Ave Thi "»—i. cago, 111, '» Težki porazi delavcev in farmarjev dne 9. novembra O/ntrtunizem komunistov progretivcem zelo škodoval. — Socialisti osamljeni. — ljudstvo presedljuje z Mosla 9 na "slona" FRANK ZAITZ OKO ZA OKO, ZOB ZA ZOB Predsednik Roosevelt je pri volitvah 9. novembra doživel velik poraz, ki je — .sodeč po dosedanjih znamenjih, zanj in za "new deal*' pod njegovim vodstvom, usodepoln. še veliko večje udarce pa je omenjenega dne pod pezo glasovnic doživelo poNtično gibanje delavcev in farmarjev. Kaj naj se učimo iz rezultatov teh volitev? Izgube v Minneaoti in Wisconsinu V Minnesoti so zmagali republikanci skoro na celi črti. Farmarska-delav&ka stranka je izgubila governerski mandat, mnogo sedežev v kongresu, v državni zakonodaji in v drugih uradih. Kongresnik Bernard, ki je znan posebno po železnem okrožju, kjer žive Slovenci, je bil tudi poražen. Premagal ga je jeklarski trust. Se bolj presenetljiv je poraz progresivne stranke v VVisconsinu. Governerja Benson in La Follette, dva glavna sedanja predstavnika samostojne politične akcije delavcev in farmarjev, je zasnežil plaz od mrtvih vstale republikanske stranke. Celo zmagovalci se čudijo, ker takega uspeha niso pričakovali. Ameriška delavska stranka v New Yorku je nazadovala, kakor trdi UP. za kakih sto tisoč glasov. Dobila jih je nad 400,000 in je zato še zmerom močan političen faktor. Po jemanje CIO v politiki Enako, kakor progresivna stranka v Wisconsinu in Far-marska-delavska v Minnesoti, je bil poražen v prošlem volilnem boju CIO. Oziroma še veliko bolj. ker je takorekoč vse izgubil. Posebno v Michiganu in Pennsylvaniji, kjer je bila njegova moč največja in delavci pod njegovim okriljem organizirani v največjem številu. Michiganski governer Murphy, za katerega je CIO agitiral, je bil poražen in z njim vred vsaj za zdaj politični vpliv CIO. Prav tako v Pennsylvaniji. CIO se kruši tudi od znotraj vsled nesoglasij med voditelji, vsled siljenja raketirskih tipov v njegove vrste in pa vsled o-portunistične taktike komunistov. V tem položaju je naravno, da ne bo napredoval, ako si ne ozdravi svojega notranjega ustroja. Priliko ima na svoji sedanji konvenciji, vzlic udarcu, ki je padel nanj z odstopom močne Dubinskyjeve unije ILGW, ki šteje kakih četrt milijona članov. Kvarni vpliv komunistov Izmed delavskih političnih skupin so danes komunisti najboljše organizirani in najjačji. Imajo veliko Časopisov in število podružnih organizacij nedolžnih, mikavnih imen, ki so popolnoma pod njihovim vodstvom. čaka jih prav tak konec kakor prejšnje stične organizacije, katere so vodili. Svoja KONCERT "SAVE" V NEDELJO 27. NOV. v dvorani SNPJ CHI< A4;0, ILL. Nabavite si vstopnice v predprodaji. — Spored v celoti bo oznanjen v prihodnji številki. načela so spremenili toliko, da je čudež, kako so v tako kratki dobi zmogli tolikšen skok. Komunist Browder se razlikuje od pokojnega komunista Kuthenberga ko noč od dne. Komunisti so danes samo še za demokracijo in za skupni na-Uop proti fašizmu. Pod Ru-thenbergom bi bila taka taktika ne samo "social-fašizem" in "socialpatriotstvo", ampak še vse kaj hujšega. Vsakdo, ki bi takrat zagovarjal tako taktiko. ali agitiral za kandidate kapitalističnih strank, bi bil nemudoma izključen. Naj mi prijatelji komunisti zamerijo ali ne, zase sem uver-jen, da četudi so v unijah CIO storili veliko agitacijskega dela, so ga tudi na drugi strani pokvarili z usiljevanjem v službe tudi takih svojih ljudi, ki za ta dela niso bili sposobni, ali pa so od unije jemali le plačo, v resnici pa delali samo za svojo stranko. Odrekli so se radi-kalizmu, zato da bi bili "res-pektirani" (in Browder sam pravi, da je komunistična stranka zdaj že "respected") a zaupanja med maso si niso mogli dobiti, ker masa. četudi- nevedna kot je, vendarle razume kaj je varanje in kaj iskrenost. Zato se vrača rajše k odkritim, preizkušenim "varalicam" — k republikancem. Komunisti si laste z as hi g o za zmago demokratske stranke v Nevv Yorku — pač žalostna ba-harija za "revolucionarno" stranko. V omenjeni državi so imeli komunisti samo enega kandidata in dobili zanj blizu 100,000 glasov. Zdaj so spet "legalna" stranka, to je, dobili so dovolj glasov, da dobe pri prihodnjih volitvah mesto na glasovnici brez peticij. Pri zadnjih predsedniških volitvah so dobili manj ko 50,000 glasov in so nehali biti "legalna" stranka. Zdaj pa je ta neprili-ka doletela socialiste. Governerski kandidat je bil Norman Thomas in dobil, kakor poroča UP. le kakih 30,000 glasov. O-stali socialisti so nedvomno glasovali za American Labor Par-ty, ki pa je imela le malo svojih kandidatov, pač pa je podprla demokratske, kakor komunisti. Vsi demokratski kandidati, in tudi kandidati del. stranke v Nevv Yorku, so odločno odklanjali pomoč komunistov. Enako demokrati v Illinoisu iit še marsikje. A komunisti, ve-doč, da s svojo listo nikamor ne pridejo, so se obnašali kakor brenclji. Odpodiš jih, a se trdovratno znova in znova vračajo. S svojo agitacijo za demokrate so progresivnim demokratskim kandidatom veliko škodovali, ne pa reakcionarnim demokratom v Illinoisu, kajti ti so zvesti služabniki kapitalizma in v stavkah so dokazali, kako se jih lahko zatre z brutalno silo tudi brez pomoči vojaštva. Nihče ni tega komunističnega greha razumel bolje kakor republikanci, zato so ga pomagali oglašati na vse grlo. Komunisti so smatrali, da jim ie to v reklamo in jim je začasno res bilo. Ampak v resnici je bila tudi njihova "zadnja nova" taktika v prošlem volilnem boju voda na mlin fašističnih struj in neposredna pomoč reakcionarnim kandidatom. In socialisti? Socialistična stranka jc v zadnji volilni boj posegla na podlagi svojih starih tradicij čiste, nekompromisne delavske politike. Imela jc kandidate v Nevv Yorku, Pennsylvaniji, VVisconsinu in povsod, kjer je mogla priti na glasovnico. S svojo kampanjo pa ni mogla dobiti nikjer pozornosti, kakor jo je v mnogih volilnih bojih v prošlosti. Le v državi Connccti-cut so socialisti pokazali močan "shovving", ampak poti vodstvom social-dcmokratske federacije, in pa soc. stranka SLIKE IZ KITAJSKE JOHN DOE—I. J. (Opomba:—John I)oe je Amerika« l»e«, ki mnogo potuje po avetu in bpo-. toina pi«e o tem, Kur vidi na svojih potovanjih. Zdaj je na Krtafakem.— l J.) Prebivalci Hribovitih pokrajin n« ameriškem jugu, kakor v Kontuckyju ali Tcnntii««, 10 duševno selo ma-ostali ljudje. Živijo v revščini, »o silno prasnoverai, vorjamejo v krvno osveto in staro svetopisemsko načelo: "Oko sa oko in sob sa sob", rode velike druiine in •o vdajajo žganj«, ki ga varijo »a m i. Na »liki »ta kri. bovca N. K. Arrington in njegova iena • tvojimi dese- timi otroki in njihovo teto (na desni). Enega otroka manjka, namreč 9-letne hčerke Joyce, ki je bila ustreljena, ko tu se igrala i Charletom Greenom, kateremu •o je pa^^sroči »prosila puška, ki jo je bil našel doma. Bres puške ni namreč noben dom teh hribovcev , Ar« ringtona sdaj sahtevata sa dečka smrtno kasen, po svetopisemskem načelu "Oko sa oko . . Dečka imajo pod ključem. v VVisconsinu. Oboji so dosegli lepe uspehe. Ne pa v drugih državah. Greh razkola se nad socialisti silovito maščuje. Oni, ki so neutegoma trdili, da bo soc. stranka mahoma napredovala čim se otrese stare garde, so jo večinoma sami pustili in se love za pozicije v CIO ali kjer že morejo. Tudi socialdemokratska federacija ne more nikamor. Sreča, da ao mnogi že spoznali pogubnost ozkogrud-nega sektaštva in delujejo za zedinjenje, dasi je že pozno. New Deal temni Porazi demokratov pri zadnjih volitvah so v kapitalističnem časopisju tolmačeni tako, kakor da je ljudstvo nevv deala do grla sito in hoče na čelu vlade stranko, ki bo gospodarstvo spet uredila in ustvarila novo blagostanje. Taka stranka je po njihovem mnenju edino republikanska, kakor da so že pozabili, kdo je bil na vladi v času najhujšega gospodarskega poloma v tej deželi. Je pa res, da med milijoni delavcev in farmarjev nevv deal ni izpolnil pričakovanj. In jih tudi mogel ni. kajti nevv deal v resnici krpa sistem onih. kateri so mu najbolj sovražni in za velike usluge najbolj nehvaležni. Volitve dne 9. novembra so dokazale, da si ameriško delavstvo mora najti izhod v zedinjenje in v zgraditev skupne stranke in skupne delavske federacije, ako hoče postati faktor, kakršno bi po svojem številu in moči lahko bilo. Zdaj je delavski razred še zmerom samo žoga v rokah politikov, kateri hočejo varovati koristi kapitalističnega razreda za vsako ceno. Novo združeno delavsko gibanje pa bo seveda moralo biti socialistično v taktiki in programu, ako bo hotelo ljudstvu resnično služiti in uspeti. Porazi raznih delavskih in farmarskih struj so bili pred vsem poraz oportunizma, ali breznačelnosti, ali pa sanja-štva, katero se je razpaslo posebno v nekaterih. La. Guardia sklicuje posvetov« n ja V to kaotično stanja v političnem gibanju ameriških delavcev in farmarjev je nedavno posegel newyorški župan I*a Guardia. Kot čitateljem znano, je bil on leta 1924 kandidat za kongresnika na socialistični listi. Potem je postal spet republikanec. Zdaj je vpisan v volilnem imeniku za člana American Labor Party. Jako liberalen človek, a predvsem sposoben, pošten politik. Prosli teden so listi poročali, da je sklical na posvetovanje predstavnike vviseonsinske progresivne stranke, minnesotske farmer-labor stranke, in pa individualne progresivce, kot so senator Norris, |>oraženi michiganski governer Murphy itd. Pravijo, da jih La Guardia tiplje in pridobiva za ustanovitev "tretje" stranke, katera naj bi leta 1940 njega nominirala za predsedniškega kandidata. To se mogoče /.godi, a bo spet le pono-viteh starih napak. Stranka jaanih načel Ni dovolj, da imajo delavci in farmarji stranko, ki se imenuje "Farmer-Labor", ali "socialistična", ali kakorkoli že, kajti stranka delavcev in kmetov mora vedeti ne samo kaj noče. ampak predvsem KAJ HOČE. Imeti mora program, zastopati mora načelnost, a v taktiki pa biti vendarle toliko elastična, da bo znala priti med maso in jo pridobiti za svoje zahteve. Tako gibanje v tej deželi se mora pojaviti, ako je njeno ljudstvo še sposobno in dostopno demokraciji. Milijone ljudi mu je pripravljenih slediti. Prošle volitve so nam nauk, da se komadi, na kakršne je razkosano današnje politično gibanje delavcev in farmarjev, nc bodo mogli ohraniti vsak zase. Ko se strnejo, bo ameriško ljudstvo imelo le dve stranki. kakor jih ima sedaj, kajti republikanska in demokratska postaneta eno. Zdaj poslujeta navidezno druga proti drugi, dasi je smoter obeh služiti samo enemu namenu: sistemu kakršen je. Njuni politiki pa si pomagajo "naprej" z graftom. Izjem med njimi je malo. Ameriško delavsko gibanje je v krizi —- to smo očitno videli 8. novembra. In ameriški kapitalizem je v krizi. To vidimo ir. skušamo na svoji koži že blizu deset let. V Zed. državah je dovolj politikov med delavci in farmarji, in dovolj unijskih voditeljev, ki to razumejo, in od njih je odvisno, kdaj se naloge resno lote — združiti vse te komade v enoto v boju za program, ki bo vodil pod eno ali drugo označbo v socializem in s tem v rešitev vseh socialnih vprašanj. Židje morojo plačati milijardo odškodnine Hitlerjeva vlada je šla v svoji zagrizenosti napram Židom tako daleč, da jim je naložila masno denarno kazen v vsoti ene milijarde mark (400 in 60 milijonov dolarjev), kar naj predstavlja "odškodnino" za u-hitega nacijskega diplomata v Parizu. To pomeni popolno gospodarsko uničenje nemških Židov. Obenem so naciji zaprli j Židom dostop v vse višje šole v , Nemčiji. Predavanje o Španiji I>ne 20. nov. ob treh popoldne se bo vršilo predavanje o Španiji v prostorih Sk.vline Ath-letic kluba. 188 W. Randolph st. Govoril bo Joseph Norih, ki je bil trinajst mesecev na španski fronti kot poročevalec zi Daily Record. North je bil z lo-jalisti tekom bitke pri Tereulu in za časa ofenzive pri reki Ebro. Govoril bo o vplivu, ki ga je imelo Monakovo na španski konflikt. RAZVESELJIV NOVI NAČIN RAZSVETLJAVE -ZA L. I »3»- Olepšajte in modernizirajte svoj dom .. . Obvarujte vid vaših svojcev s pomočjo novih "Better Light" svetilk— najnovejše ohloeniee tipa "Reflertor" * Človek ne bi verjel, kakšno razliko napravi ena teh elegantnih svetilk v vaiem domu! Cela soba se z
  • opoluonia uničiti tolikšno mesto! Jaz sem videl že muogo mest tik po zračnem napadu, ne samo tu, temveč tudi v Španiji, nikdar pa nisem videl takega razdejanja kot tu, v Vangsinu. In nikdar nisem verjel, da je kaj takega mogoče, čeprav mi je dobro znana destruktivna sila zračnih bomb, tega peklenskega izuma perverznih vojaških možganov. Koliko ljudi je bilo ubitih tekom tega zračnega napada, se ne ve. Mestne razvaline so vse rdeče od krvi žrtev napada in vsepovsod leže raztreseni deli raztrganih človeških trupel: tu glava, tam noge ali roke, tam le leži mrtvec, ki ga jt raztrgalo na dvoje ... pa saj je pregrozno, da bi mogel človek to opisovati. Sodi se, da je našlo smrt v mestu več tisoč ljudi. In koliko jih je bilo pobitih na begu! — Tudi naša družbica se je imela priliko seznaniti z japonskimi smrtnimi ptiči. Prvi dan po prihodu v Yangsin smo se vozili po okolici in ogledovali posledice japonskega napada. Nenadoma je zabrnelo naU nami: trije kovinski ptiči so se s silno naglico spuščali iz zračnih višin na nas. Kot bi trenil smo poskakali iz našega avta ter planili proti najbližjemu jarku, kakih petdeset čevljev od ceste, v katerem smo se skrili. Nas so posnemali Kitajci, ki so tik za nami vozili tri vojaške tovorne avte. Japonska letala so se spustila do pet sto čevljev nad zemljo t^rj^ačela v krogu brneti okrog nas. Pa se jim menda vse skupaj ni videle vredno bomb ali krogel, kajti čez čas so od brnel i proč. Kitajski tovorni avti so bili prazni; nemara nam je bilo zato prizaneseno ... V mestu smo našli same razvaline. Trgovski del mesta, stanovanjski predeli, vse je bilo izravnano z zemljo. Le sem pa tja smo videli stati ostanke kake stene... In v predmestju smo videli dve ali tri hiše, ki so na čudežen način kljubovale peklenskemu tornadu ... In še ena stvar je ostala pokonci: čeng Kajškov spomenik — velik obelisk iz betona, ves opraskan od bombnih drobcev se jc simbolično dvigal izmed razvalin nesrečnega mesta ... Proti večeru smo odpotovali. Priključili smo se karavani nekega kitajskega generala, ki ga je krivila mrzlica, pa je vzlic temu vztrajal, da je njegova dolžnost, da gre naprej. V njegovem štabu smo naleteli tudi na dvoje ruskih vojaških svetovalcev. Pozno ponoči smo se ustavili v neki vasici, kjer smo se podali k počitku. (Več prihodnjič.) Samomor japonskega generala Iz Tokija poročajo, da je izvršil samomor japonski general Tanehkle Furujo, urednik "Mandžurskih Novic", ki je bil vplivna osebnost v višjih ar-madnih krogih in šef armadne-ga tiskovnega urada za časa mandžurskega "incidenta", ki je privedel do zasedbe Mandžurije. Bil jc 55 let star. LISTNICA Vsled preobilice materiala smo morali opustiti v tej številki nadaljevanje povesti Džingis khan, kar naj nam čitatelji o-prostijo. Nadaljevala se bo v (prihodnji številki. — Iz istega razloga ni mogel iti v to številko dopis Kristine Turpinove o prošli konferenci Prosvetne matice v VVaukeganu. — Obenem naj vzamejo čitatelji na znanje, da je bilo napravljenih v zadnji številki v članku Franka Zaitza o potovanju po Evropi nekaj tiskovniH pomot, ki so bile pomotoma prezrte; tako jc bilo dvakrat pomotoma za-ipisano "Genova" namesto "Genova", kar je pravilno KOMENTARJI Kakor je znano; so po mo-nakovski prodaji Slovaki dobili svojo avtonomno vlado, katere so se takoj polastili slovaški klerikalci. Tem se je pa zelo mudilo, pokazati Hitlerju in o-stalemu svetu, da so in ostanejo tipični klerikalci. Najprej so prepovedali kom. stranko ter s tem pokazali komunistom, da ne marajo nobene "združene fronte" z njimi, kakor so jim jo predlagali (namreč komunisti klerikalcem). Zdaj je pa premijer dr. Josef Tiso povabil vse slovaške konservativne stranke, da bi se združile s klerikalci v eno samo stranko, češ da so "vsi pošteni slovaški politiki" prepričani o potrebi ene same politične stranke (po na-cijskem vzorcu). Med strankami, ki niso bile povabljene k sodelovanju, je bila slovaška socialdemokratska stranka, kateri bo klerikalni režim prejko-ne tudi skušal onemogočiti nadaljnje delovanje. — Nas to nič ne preseneča. Klerikalce poznamo, saj so povsod enaki. Zanimivo je pa, da si komunisti ne dajo dopovedati, da ne marajo za njihovo druščino nikjer, ne klerikalci niti druge meščanske ali konservativne politične stranke. Vzlic vsem naukom, ki jih dobivajo, se ponujajo meščanskim in klerikalnim reakcionarjem ter silijo v zveze z njimi. Po drugi strani pa slej ko prej s staro vnemo mečejo polena pod noge vsem delavskim političnim gibanjem, ki odklanjajo diktate iz Moskve. Ampak plačali bodo za svoje zmote sami. Roosveltova "zahvala" Ameriški komunisti so silno vneti za "new deal" in Roosevelta. Pri zadnjih volitvah so delovali s polno paro zanj. Nobeden njudilski demokrat ni bil bolj njudilski ali bolj navdu-fttn Kooaeveltov demokrat kot šo bili komunisti. In kako m jim Roosevelt zahvali L? Nekaj dni pred volitvami jim Je po radiju povedal, da mu je prav toliko za komuniste kot za fašiste ali torijske republikance: čisto nič! Komunisti so mu pa vzlic tej brci nadalje nudili svojo pomoč, ki jo je bil on javho in odločno odklonil... Izgleda, da bi jim najbolj pri-stojala za himno znana Prešernova pesem: "Kaj pa je tebe treba bilo .. " čudna doslednost Od poštenega in doslednega političnega lista se pričakuje, da je takšen tudi na oglasnih straneh, to je, da tudi tam o-glaša le tiste politične kandidate, katere zagovarja v svojih uredniških kolonah. Pri cle-velandski •'Enakopravnosti" tega najbrž ne vedo. Dočim so pred javnostjo stali kot zagovorniki demokratskih kandidatov, pa so istočasno z oglasi o-glaševali tako demokratske kot republikanske kandidate. Kšeft je kšeft, kajne, klobasa pa klobasa? .. Napačen skok Gospodje Grill, Oglar et Co. so ga spet polomili. Namesto da so ostali zvesti republikanci, kar je France z dušo in srcem, so pa šli konkurirati Pir-cu in Debevcu pri oglašanju demokratskih kandidatov in tako z njimi vred obtičali pod kapom ... Ali ni škoda, da je bil skok v republikansko stranko, ki so ga izvršili s svojim listom vred pred leti, tako po neumnem zapravljen? Da so se vsaj to pot kanili svojega večnega preskakovanja, bi bili to pot deležni kake drobtinice z zmagovalčeve mize ... Slaba pomoč Vodja ameriških komunistov Browder in njegovi trabanti so se izkazali zelo slaba pomoč za new-dealake kandidate. Da so molče fepeli v. svojem kotu, bi bil j?vw Turkman KokoAar, bogat trgovec.......................Andy Turkman Roaalia, njegova iena............................Jennie PeruAek Lisjak, trgovski potnik..........................Tony Elersich Gostje — pevci in pevke "Zarje". Pevovodja Joseph V. Krabec. — Pianist Edwin Poljšak PO ROGRAMU SE VRŠI PLES IN PROSTA ZABAVA. IGRA FRANK BARBIČ ORKESTER. Vstopnina ? predprodaji lOc, pri blagajni SOc, in zvečer aa ples 30c. Vstopnina k programu je veljavna tudi za zvečer za ples. Občinstvo je prijazno vabljeno. ■ ■ ■ ■ Veselica in prošle volitve Detroit, Mich. — Na prošli seji kluba št. 115 JSZ nam je tajnik-blagajnik, John Plach-ter, sporočil kislo novico, da je klubova blagajna prazna kot Krj a vi jeva. malha. Obenem predloži kopico računov, apelov in proAenj, brez k&terfh ni nobena deLavsks organizacija, ako je aktivna. Po-^darja, da bo treba nekaj ukreniti — toda kaj? Po dolgem razmotrivartju smo prišli do sledečega zaključka: ker klub že dolgo ni imel nobene priredbe in ker so se delovne razmere vsaj začasno nekoliko izboljšale, bo klub priredil v soboto, dne 17. decembra 1938 plesno veselico ali Če hočete po detroitsko, ve-čerinko v spodnji dvorani Slovenskega delavskega doma na 437 S. Livernois Ave. Vstopnina bo 25c, toda pri tem je všteta številka za nagrado ($5 cekin). Razume se, da bo za po-setnike preskrbljeno v vseh o-zirih. Prosi se ostale organizacije, da na ta večer ne prirejajo svojih zabav. Več o tem pozneje. * Volilna histerija je za nami. Izid teh volitev je marsikoga presenetil, toda vpričo vkore-ninjenih tradicij ameriškega naroda je izid povsem logičen. Ponavlja se namreč stara igra "z osla na slona" in obratno. Demokratje so kljub reformam in lepim obljubam doživeli občuten poraz, dočim ga bodo druge volitve zopet republikanci in "ringelšpil" bo popo-len. V industrijskih središčih, kjer je delavstvo strokovno organizirano, so dobili demokratje večino, toda podeželje, ki je že od nekdaj republikansko, jim je to večino zasenčilo. Iz tega je razvidno, da se na kapitalistične stranke ne smemo zanašati, ker niso stanovitne in jim manjka hrbtenice. Do predsedniških volitev je še dve leti, do tedaj se lahko marsikaj iz-premeni. Demokratje imajo še vedno večino v obeh zbornicah. Ako so iskreni in v resnici vneti za dobrobit delavstva, bodo morali seči po drastičnih uredbah, sicer jih doleti ista usoda kot njih tovariše pri prošli h volitvah. Delavstvo je vsled teh volitev zopet za eno skušnjo bogatejše. Republikanski plaz je potegnil celo močno Farmer-Labor stranko v Minnesoti in progresivno v VVisconsinu za seboj, kar znači, da je nekje nekaj narobe. Toda bodi že kakorkoli, edina rešitev ameriškega delavstva je v krepki de- lavski stranki, katere hrbtenico bi tvorile obe uniji, ostalo maso bi pa prispevali: socialisti, komunisti, farmarji, pro-gresivci, liberalci itd. Taka stranka ni nobena utopija. (Ko smo imeli predlanskim v Detroitu samostojno delavsko listo, je dobil njen kandidat P. OBrien 154,000 glasov, kar je tudi za Detroit mnogo. Le žal, da se ni iz tega zgradila stalna organizacija.) V tej stranki bi seveda morali imeti kontrolo zmerni radikalni elementi, kot jo imajo sedaj v CIO, v obratnem slučaju bi stranka izgubila svoji pomen. * O michiganskih volitvah bi se dalo marsikaj napisati, toda Človek, mora biti previden, ker sicer bi jo lahko dobil še po buči! Z« Murphyja je agitiralo vse kar leze In gre, izvzemši socialistov (toda ne vseh), ki so nominlrali svoje kandidate in vsled katerih so morali argumentirati na desno in levo z "rrrrevolucionarji" vseh baž. Koliko so dobili glasov, še ni znano, prepričan pa sem, da še zdaleka ne 90,000, kolikor jih manjka. Murphyju. Toda le mačka iz žaklja! Recimo, da bi socialisti povzročili Murphy-jev poraz, ali niso kot delavska stranka z načeli v to upravičeni? Kdaj so se pa še demokratje ozirali na socialiste, ako jim je trda predla? Kot po več drugih državah, tako so tudi v Mi-chiganu porazili newdealerje farmarji. Murphyju so pa škodili tudi komunisti, ki so mu s svojim indorsiranjem privlekli Diesov odbor na grbo v naj kritične jšem trenutku njegove kampanje. Ko bi bil Murphy strateg, bi jim to lahko povedal vljudno toda odločno, dokler je bil še čas. Za komunistično kost je zagrabil tudi republikanski kandidat Fitzgerald in jo glodal vseskozi do vdliiev. Poraz Mur-phyja bo nedvomno vplival na unijsko gibanje, ker nazadnjaški FjjzgeTald .je že v,svoji kampanji jH)vdarjal, da bo za "t*d hI«** V Wayn4 gfcraju (Detrorfc) m zmagali dšmoira-tl * pHfcftjfaijo v*Jft* Z njfihl vred je zmagal btvft dalaviki kandidat za župana P. O Brien in sicer za probatnega sodnika. Splošni poraz newdealerjev je pa ublažila Olsonova zmaga v Californiji. Ako bo fant držal besedo, bo končno Tom Mooney vendar osvobojen. Izmed socialistov se bo pa menda najbolj postavil govemerski kandidat v Connecticutu Jasper McLevy, ki je prejel 164,000 glasov. Kot vse kaže, bo postal Connecticut drugi VVisconsin. Frank Česen. Kartna zabavo in volitve North Chicago, IU. — Klub št. 45 JSZ bo priredil kartno zabavo dne 19. novembra ob pol osmih zvečer v S. N. domu, dvorana št. 1. To se je sklenilo, ko je tajnik na minuli seji poročal, dp je postala naša blagajna jako šibka. Med drugim nam je tudi povedal, koliko damo podpore raznim delavskim listom, gibanjem itd., kar dovolj jasno pove, v kakšne svrhe porabimo denar. Zato upamo, da bodemo videli na riaši zabavi mnogo naših tukajšnjih zavednih rojakov. BaŠ ko to pišem, poslušam iz radija poročila o izidu ravnokar končanih volitev. Kot kaže, bodemo imeli še mnogo napornega dela, kajti v Illinoisu nismo niti na glasovnico prišli. Krivda je seveda naša, ker se ne potrudimo, kadar je pred nami važno delo. Ko sem pobiral podpise za »llinoiško delavsko stranko, mi je marsikdo rekel, da hočemo socialisti uničiti "new deal". Volitve so pa pokazale, da nismo socialisti nikogar porazili, ker še na glasovnici nismo bili. In nazadnje ni bil poražen noben "novi dil", ker ga še nimamo in si ga bo moralo delavstvo šele priboriti. Kakšen ""novi dil" je namreč to, kar imamo zdaj, ko na milijone delavcev še vedno prenaša pomanjkanje? In pri vsem tem imamo vsega v izobilju! To jasno pokaže, da delavstvo ne more pričakovati nobenega resničnega "new deala" od starih kapitalističnih strank, temveč si ga bo moralo priboriti samo, potom svoje lastne delavske stranke. V Waukeganu in North Chicagu je precej zavednih delavcev, ki so bili nekoč člani delavske t. j, socialistične stranke. Če bi bili ti in drugi zavedni delavci vztrajali, bi bilo drugače. Klub vabi vse svoje bivše člane oz. Člane soc. stranke, da ae nvu ponovno pridružijo, da bomo skupaj uspešnejše dilšrall za pravi *4new deal'* za dakvfetvo. Vse skupaj, člane, somišljenike in prijatelje delavskega gibanja pa pričakujemo v soboto, dne 19. novembra na zabavo v Slov. narodnem domu. Član kluba it. 45. Predavanje s. Zaitza in veselica Moon Run, Pa. — V sredo, dne 23. novembra bo imelo društvo Dobri bratje, št. 88 S. N. P. J., shod s predavanjem in veselico v Slovenski dvorani v Moon Runu, pričetek točno ob 6:30. Predaval bo brat Fr. Zaitz, predsednik nadzornega odseka SNPJ, ki se je mudil preteklo poletje na obisku v Evropi, kjer je obiskal domače kraje v Jugoslaviji in druge države, kjer je imel priliko videti marsikaj, kar Vas bo nedvomno zanimalo. Br. Zaitz je dober predavatelj in obenem izvrsten opazovalec, kar nam jamči, da nam bo podal točno in zanimivo sliko o življenju in dogodkih v stari domovini in drugod ,po Evropi. Br. Zaitz je poleg Jugoslavije prepotoval tudi Avstrijo, čehoslovaško, Madžarsko, naše kraje v Italiji, Švico in Francijo. Pri nas bo to pot predaval prvikrat. Zato o-pozarjamo vse naše tukajšnje in okoliške rojake, da ne pozabijo datuma 23. novembra ter posetijo to zanimivo predavanje, da jim ne bo pozneje žal, ko bodo drugi pravili, kako zanimivo je bilo predavanje br. Zaitza. Po predavanju se bodemo pa malo zavrteli ter se po domače pozabavali. — Jacob Ambrožič, predsednik dr. št. 88 SNPJ. , Tudi v uniji avtnih delavcev i še ni vse v redu. Predsednik Homer Martin je po prihodu v Pittsburgh izjavil, da je zopet začelo vreti v glavnem odboru. Kakšnega značaja je novo trenje, o katerem govori, n! povedal. Ghetto za Žide Hitlerjev propagandni minister Goebbels si je zdaj izmislil novo sadistično muko za nemške Žide: Židje bodo naseljeni ločeno v posebnih mestnih predelih aH "ghettih", kakor so imenovali taka ločena naselja za Žide v srednjem veku, ki jih je izumel. Kakor gobavci bodo morali živeti ločeno od ostalega prebivalstva! In Goebbels jim obljublja, da bo to šele prvi korak, da se maščuje nad njimi za atentat na nacijskega diplomata v Parizu. Vedno bolj postaja očitno, da je bolje biti pes v Ameriki kot Žid v današnji Nemčiji, pod vlado na-cijskih krvoločnih zvedin. PRIREDBE KLUBOV Je S« Z* Predavanja v Cievelandu Cleveland, Ohio. — S. Frank Zaitz bo v Cievelandu dne 1. in 2. decembra in bo predaval o razmerah in položaju v stari domovini in drugod po Evropi v četrtek dne 1. dec. v Slovenskem delavskem domu na Wa-terloo rd. (pričetek ob osmih zvečer), v petek, dne 2. dec. pa v Slovenskem narodnem domu na St. Clair ave. (pričetek ob osmih zvečer). Po predavanju v S. N. D. se bo vršila prosta zabava in udeleženci se bodo lahko še osebno porazgovo-rili s s. Z-aitzem. Ker bodo predavanja s. Zaitza nedvomno izredno zanimiva, vabimo naše cJevcLandske roiake. da jih gotovo posetijo. — Loui« Zorko. Koncert soc. "Zarje" Cleveland, O. — Na Zahvalni dan, 24. novembra, priredi soc. pevski zbor "Zarja", kot običajno svoj jesenski koncert v avditoriju Narodnega doma na St. Clair Ave. Pričetek ob treh popoldne. Na programu bo koncert in opereta "Slamnati vdovec". Opereta je nolna humorja, zato smo gotovi, da bo zabavala navzoče. Igralci pri tej opereti so večinoma vsi naši mladi člani razen Anton Eppicha. On bo igra! vlogo gostilničarja. Vas bo zopet zabaval kakor samo on zna. Tudi drugi igralci bodo dobri. Na sporedu bomo imeli dosti lepih točk, kakor duete. kvartete, sekstete in cel zbor. Slišali boste zopet lepe In nove pesmi. Sodrugi in simpatičari od blizu in daleč ste prijazno vabljeni, da posetite naš koncert v velikem številu. Vstopnina je v predprodaji 40c in pri blagajni na dan prireditve pa 50 centov. Vstopnice se dobijo pri vseh pevcih in pevkah Zarje in pri članih kluba št. 27 JSlZ. Druga važna prireditev bo 11. decembra, ko priredi Cankarjeva ustanova lepo Cankarjevo dramo "Za narodni blagor". V tej drami je veliko zanimivega in poučljivega in bo prvič igrana v Cievelandu in če se ne motim tudi v Ameriki. Vstopnice so v predprodaji 40 centov in pri blagajni 50c. Na svidenje na Zahvalni dan 24. novembra in na 11. decembra v Narodnem domu na St. Clair Ave. — Jennie Dagarin. Kadar želite kaj oglašati, spomnite se "Proletarca". Vesti iz Bridgeporta Bridgeport, O. — Ker smo razvideli iz poročil uprave Proletarca, da je v stiski, je klub Forvvard, št. 11 JSZ, sklenil na zadnji seji, da priredi veselico v korist Proletarca in kluba v soboto dne 10. decembra v dvorani društva št. 333 SNPJ, Blaine, O. Na vse naše zavedne rojake v tukajšnji okolici apeliramo, da posetijo to domaČo zabavo, da se čim bolj pomaga npšemu delavskemu listu Pro-letarcu, ki je bil vedno na naši strani v delavskih bojih in o katerem lahko rečem, da ga bodemo gotovo še potrebovali v bodočnosti. Proletarec mora ostati na površju, da bo še v bodoče stal ob naši strani, kot je stal v preteklosti, in da bo vodil boj za naše pravice. U«-pam, da se bodo naši zavedni rojaki odzvali temu le povabilu ter napolnili zgoraj omenjeno dvorano do zadnjega kotička dne 10. decembra. Zabava se bo vršila seveda zvečer. V nedeljo dopoldne, dne 20. novembra, bo seia kluba št. 11. članstvo je vabljeno, da se jc udeleži, da se ukrene vse potrebno v prid Proletarca. Ker bo treba rešiti še več drugih važnih zadev, je potrebno, da ste vsi navzoči. O delavskih razmerah nimam mnogo poročati. Rovi v naši dolini zadnje tedne spet o-bratujejo, ne ve se pa, kako dolgo bodo ostali v obratu. O veliki jeklarski korporaciji U. S. Steel v Martins Ferryju pa govore vesti, da ne bo več o-bratovala. To pomeni izgubo dela za 1,600 delavcev in delavk, kar je hud udarec za mesto in okolico. Ko je bila vest o tem objavljena dne 4. t. m., je bilo veliko ljudi skoro ob pamet od žalosti; še posebej so udarjeni oni, ki so si zgradili domove na odplačila. Joseph Snoy. Oblačilni delavci šli iz CIO Istočasno, ko so se minuli teden začeli zbirati v Pittsburghu voditelji CIO, da urede vse potrebno za konvencijo, ki se je pričela v pondeljek, je prišlo vest, da je sklenil eksekutivni odbor Ladies Garment Work-ers unije, da se ta unija ne bo pridružila samostojni organizaciji CIO, ki bo verjetno organizirana na tej konvenciji. Ta unija je bila ena izmed 12 unij, ki so pod Lewisovim vodstvom ustanovile CIO. Po .Številu članstva in po premoženju ie enr najmočnejših (250,000 članov). Odbor je sprejel posebno resolucijo, v kateri pravi1, da se je odločil za ta korak zaradi spora med OIO in Ameriško delavsko federacijo in da bo uni-ia poslej ostala samostojna, dokler ne bo ta spor poravnan. Resolucija tudi pravi, da so bile (liberalne in progresivne sile potisnjene nazaj pri minulih volitvah "nedvomno deloma tudi zaradi razkola med CIO in ADF". Tehnično je ta unija še vedno pridružena ADF, ker ni bila izključena kakor ostalih enajst. Poseben mirovni odsek *e unije je tudi kritizira! vodjo CIO, Johna L. Lewisa, ker ie preprečil obnovitev mirovnih pogajanj med CIO ir, ADF. ki so prvič, lani v decembru obtičala na mrtvi točki. Predsednik te unije, David Du-binsky se zelo ogreva za pomir-jenje in je že dalj Časa nejevoljen na Lewi*a, ker je po njegovem mnenju preveč nepopustljiv. V sledečem seznamu so priredbe klubov JSZ, konferenčnih organima-cij in socialističnih kulturnih dru* •levi NOVEMBER STRABANE, PA. — Veselica klu. ba št. 118 JSZ v soboto 12. norem« bra v dvorani dr. it. 138 SNPJ. VVaukegan, III. — Kartna zabava kluba št. 45 JSZ v soboto večer 19. novembra v Slov. nar. domu. CLEVELAND, O. — Koncert soc. "Zarje" na Zahvalni dan 24. nov. v avditoriju SND. CHICAGO. — Koncert "Save" v nedeljo 27. nov. v dvorani SNPJ. DECEMBER BRIDGEPORT, Ohio. —- Veselic« kluba "Naprej" št. 11 JSZ v soboto večer 10. dec. na Blaine, O. DETROIT MICH. — Plesna veselica kluba št. 115 JSZ v soboto dne 17. dec. v Slov. deL domu. COLL1N WOOD, O. — Veselica kluba it. 49 JSZ aa boiičai vsisr 21. doc. v Slov. dol. domm. CHICAGO, ILL. — V soboto 11. it Sflvastrova i*Uvs kiabs it. 1 v dvorani SNPJ. Girard, O.—Domača zabava kluba it. 222 JSZ v soboto 31. decembra v Nagodetovih prostorih v Avon Parku. 1939. CHICAGO. — Dramska predstava kluba it. 1 JSZ v nedeljo 26. februarja v dvorani SNPJ. CHICAGO. —- Koncert "Save" v nedeljo 23. aprila v dvorani SNPJ. (Tajnike klubov in kulturne odseke klubov ter tajnike konferenc prosimo, da nam sporoče vse svoje pri« reditve za uvrstitev v to kolono in da nam poiljejo popravke, ako so podatki o priredbah napačno za bele-ieni.) FENCIAS RESTAVRACIJA IN KAVARNA [ 2609 So. Lawndale Ave. o ' t k Chicago, IU. Tel. Crawford 1382 r > Pristna in okusna domača jedila Ce e zmerne. Postrežba točna. ! ♦ •••»litin >s«sssts»s»»ss «• PRISTOPAJTE K \\ :: SLOVENSKI NARODNI -;: PODPORNI JEDNOTI o NAROČITE SI DNEVNIK J »PUOSVETA" j i t ' ' » Stane za celo leto $6.00, J !! pol leta $3.00 < J | Ustanavljajte novs druitvi. < •» Deset Člnnov(ic) je treba za \ , , novo društvo. Naslov za list in < ) J za tajništvo je: ! j) 2657 S. Lawndale Ave. < ;; CHICAGO, ILL. : ♦ M>MMI»tMMMIIMII»»i ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO Adria Printing Co. 1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO, ILL. Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS I KEMAL ATATURK, OČE TURŠKE REPUBUKE JE OMRL Minuli teden je preminul po dolgotrajni bolezni na obistih največji mož sodobne Turčije, predsednik republike Kemal Ataturk, star 58 let. Ko je bliko, ki jo je bil ae«tavil iz o-stankov razpadlega otoman-skega cesarstva. Odpravil je kdar obnašati kot premaganec, temveč kot predstavnik enakopravne aile. S sovjetsko Rusijo je imel dokaj prijateljske stike. Osebno je bil poln energije, I ki mu ni dala mirovati. Noči je Nekega dne je mlad kmet, Ko je zlatar silila! to zgodbo, večinoma prebdel. Tudi vesel | ko je zoral že vso njivo, sedel se ga je polastila lakomnost, je bil rad In če je le mo2'8l, je I na pljug, si obrisal t noj no čelo Povabil je kmeta naj nocoj pre- ČAROBNI PRSTAN Po ustnem izročilu pripoveduje IVAN VUK sultanat, pregnal kalifat (mo- ob večerih spravil skupaj v svo-j in zamrraral: hamedansko papeštvo), zatrli J* Palači veselo družbo, s kate-1 "V potu svojega obraza bo* je izjavil: "Svet ne bo več videl njemu podobnega moža." Pokojni predsednik je bil rojen 1. 1881 v Solunu v današnji Grčiji. S 24. leti je bil že mnogo obetajoč vojaški častnik. Njegova uporna na t ura pa ga je večkrat privedla v ječo, ker je sovražil tiranski sultanov režim ter često rovaril proti njemu. Mustafa Kemal, kakor se je tedaj imenoval, je bil že zgodaj prepričan, da potrebuje Turčija temeljite reforme. Svetovna vojna mu je dala priložnost, da se je lahko po- jedel kruh", je bilo rečeno nekoč. Dobrovoljen nasmeh mu je zbežal preko ustnic. Tedaj pa je stopila pred njega — od predsednik ankarske poslanske samostane in razne verske re- ro Ae Je zabaval prav po doma-zbornice, Abdul Halik Renda dove ter vzel duhovščini sploh Ankorčani so se morali ce-sporcčil ljudstvu žalostno vest,] vsak vpliv na javno življenje, !o na povelje učiti plesati! Bil proglasil nov zakonik, odkril J« tu(,i i^edno hud kadilec, ženskam do tedaj zakrite obra- kave j* "P11 dnevno na galone j kod je prišla In kdaj je prišla, ze, \>zel moškim tradicionalno in rakije je pospravil toliko, j se kmet ni mogel domisliti, za- t urško pokrivalo fes ter z vso da Me mu čudili, kako jo je! kaj ni je prej silo deloval na to, da čim prej I n™**1 toliko Prenesti. Ko modernizira mlado republiko. Pod njegovo vlado je naposled začela izginjati nepismenost, ki je bila poprej nekaj običajnega vsepovsod, ženskam je toliko prenesti. Ko nekoč neki inozemec pred nekim diplomatom posmehljivo namignil na Kemalovo kapaciteto za rakijo, ga je omenjeni diplomat zbadljivo zavrnil: "In odprl pot v javne in privatne vendar zna Kemal pijan misliti urade in delavnice ter na višje mnogo hitrejše in točnejfte kot šole, starodavno arabsko j>isa- diplomatje, kadar so najbolj vo ie nadomestil z latinico in trezni!" Krvoločnosti, ki jo ka- je moderniziral ali poevropil je celo turško glasbo. Takisto je stavil na čelo opoziciji. Kot vr- odpravil mnogoženstvo. Lep hovni poveljnik turških čet, ki so ubranile Dardanele pred zavezniki, si je pridobil veliko spomenik si je postavi! Uidi z Ankaro, novim glavnim me- žejo drugi sodobni diktatorji, Kemal ni poznal ne v zasebnem niti v javnem življenju. Bil je odločen in strog pri izvajanju svojih načrtov, pri tem je stom, zgrajenim v najmoder- P* vedno °cue. itd. Na kratko povedano, je! Turčija ga bo pogrešala. I. J. ni je prej videl — stara ženska, brez zob, suha, takšna kakor opisujejo pravljice čarovnico. ""Srečo dobro", je pozdravila. "Bog daj, Bog daj!" je odzdravil kmet in jo pogledal. "Kh, če hočeš najti srečo, ti ne bo pomaga! le samo Bog, sam si jo moraš poiskati. Kei kdor i&če tisti najde in kdor dela, temu pomaga tudi Bog." Starka je pokimala s suho brado, se ozrla h gozdu, ki je stal ne daleč in rekla: "Poglej, tam v gozdu raste visoka jelka. Pojdi in posekaj jo. V nji boš našel svojo srečo, Kemal v dveh desetletjih iz-premenil Turčijo iz zaostale in praznoverne dežele v moderno industrijsko in poljedelsko državo ter dvignil prebivalstvo iz mraka praznoverstva. Turki so to dobro vedeli, zato mu je narodna skupščina pred leti podelila častni naslov "Ata-airk" all oče Turkov. KEMAL ATATUUK slavo in ljudstvo ga je začelo častiti kct narodnega junaka, ki so mu dali priimek Ghazi ali zmagovalec. Ko je zadnji turški sultan pohlevno sprejel mirovne pogoje, ki so jih diktirali zavezniki in ki so razpadajoči Turčiji zadrgnili vrv okrog vratu, je Kemal razkačen odhitel v Anat61ijo, kjer je organiziral revolucijo, odstavi! .sultana in proglasil republiko. Nato se je spravil nad Grke, ki so s pristankom Angležev okupirali velik del Male Azije, vključiv-ši veliko pristaniško mesto Smirno; v nekaj mesecih jih je pognal do morja in clomov na Grško. Potem je začel z vso odločnostjo reformirati mlado repu- Kemalov naslednik Tuiška narodna skupščina je izvolila na Kemalovo mesto generala Ismet Inonuja, ki jt bil prejšnje ča*e znan kot Ismet pasa. Novi predsednik turške republike je star 58 iet — tolik > kot je bil Kemal Ataturk ... , . . . ko je umrl. Inonu je bil eden vladanja diktatorski, pa je! najibolj intimnih Kemalovih so-Kemal vzlic temu pri svo- delavcev in je bl, kat deIet let ministrski predsednik. Za Kemalom je bil tudi najvplivnejši mož v republiki. Svet ga pozna kot dobrega diplomata, ki je uspešno zastopal koristi Čeprav je bil način n jegovega bil jem ljudstvu izredno priljubljen. To se je pokazalo tudi ob priliki njegove smrti, ko so množice na trgih Ankare in Carigrada žalostno pobesile glave, ko Britanijo ter je prijateljsko razpoložen napram svoj. Kusiji, ker je pomagala Kemalu v dneh boja za obstoj nove republike. noči pri njem. Ko je kmet za-fipal, se je zlatar priplazil h kmetu, mu tiho snel prstan s prsta in mu nataknil ravno takšnega, samo ponarejenega. Ko se je kmet zjutraj prebudil, se je zlatarju zahvalil za prenočišče in se odpravil domov. Ko je kmot odšel, se je zlatar zaprl v »mibo in zaželel stotisoč dukatov. Komaj je obrnil prstan, so začeli padati dukati kakor bi deževalo. Padali so in padali, da so vsa tla sobe bila že polna in se pod težo zlata kar šibila. Ker niso nehali padati, zakaj stotisoč dukatov je velika teža, so se tla zlomila in zlatar je z dukati vred strmoglavil v klet in se tam pod te-žino zlata zadušil. Kmet pa je prišel domov. Pokazal je ženi prstan in rekel: "Posekal sem jelko. Gnezdo je bilo na nji. V gnezdu dve jajci. Obe sta se razbili pri padcu jelke. Pa mi je rekel orel. naj vzamem prstan, zaka j vsaka želja se mi bo izpolnila, katero bom zaželel." Zena pa, kakor -.ploh ženska, je brž rekla: "Želim si tisti kos njive, ki leži poleg naše!" Mož je odgovoril: '"Delali bomo. pa jo bomo kupili. Za tako reč ne bom rabil moči prstana." In tako je bilo. Delali so in kmalu je bila njiva njihova. In zopet je rekla žena: "Želim si nekaj več krav!" Mož je menil, da je za tako reč škoda rabiti moč prstana, pa je rekel: Delali bomo pa bomo kupili krave!" In bilo je kakor je bila volja moža in žene. Kar sta želela ista ustvarjala in zgodilo se je. Kmet je■vzell Mn oj^L \aenkrat je bila hiša polna v gozd. (T^le^rjč JelVt ^O^vaega. Postala sta najbogatejša vseh strah £ Rfe^l^pajle bila, v vasj ]mela sta otroke, mnogo vitka in vifcoka. %ivinal je ru- ni- dQBER je AVTOMtf 1CHEM PLINSKE* štedilniku Čehi prepovedujejo filme in drame Češka vlada je prepovedala predvajanje cele vrste filmov in dram, ki vsebujejo ideje, ki so zoprne nacijem. Med drugim je prepovedala filme "Hiša Rothschildov" (ameriški). "Glas Izraela" (palestinski), "Golem" (francoski) in dva sovjetska tilma. Prepovedala jc tudi uprizarjanje proti dikta torjem naperjene drame slavnega češkega dramatika Karla Capka "Bela kuga". Tako morajo zdaj Čehi plesati po muziki iz Berlina ... če bi t* muzika zahreščala: "Knjige na grmado!" bi se ji Čehi morali tudi pokoriti.. . Charnber-lainov greh res postaja z vsakim dnevom težji in ostud ne jsi! DRŽAVLJANKA kave in jo j^JPftM, tfo je padla, je vl vzdržal le tisti, ki ima vsaj v domu oporo, ki ima tudi neiz- govama. ce hoče biti kos vsem črpno zalogo spominov na lepe nevšečnostim, trenjem in na- dni. pa tudi na trpke čase bo-aprotovanjem, ki so med dru- ja. ki ga je hrabro in molče člani tako pogoste.1 prenašal, borec se proti ♦rplje-bi morala vsaj za- nju, ki ga je sipal nanj žinskimi Mirna vest svet l je* k poritku. Vidno bl mo- in jpat, ampak bodo SiodHi Kadar želite kaj oglašati, •pomnite te "Proletarca". DR0BI2 OD VSE-I POVSOD (Nadaljevanje s 1. strani.) Atentat na nacijskega diplomata Minuli teden je podlegel ranam. ki so mu jih prizadejale krogle iz samokresa atentatorja Ernst von Rath, tajnik nemškega poslaništva v Parizu. Atentator je Herschel Grvn-szpan, mlad poljski Žid, ki je dejal, da se je hotel maščevati zaradi izgona poljskih Židov iz Nemčije. Židom v Nemčiji s tem seveda ni napravil nobene usluge, kajti naciji jih bodo zdaj še bolj persekutirali; pa tudi v Franciji govore o ukrepih, ki bodo pomenili začetek zapostavljanja Židov tudi na Francoskem. Silne japonske izgube na Kitajskem Japonsko ljudstvo ni prav i nič navdušeno za roparske voj-| ne svojih generalov na Kitajskem. Posebne izdaje japon-' skih listov, ki prinašajo vesti o japonskih zmagah nad Kitajci, se slabo prodajajo. Ljudstvo gleda na vse nove osvojitve hladno in celo sovražno. In kdo bi mu zameril? Odkar so japonski generali začeli s svojimi roparskimi pohodi v Mandžurijo in potem dalje v Kino. je padlo na kitajskih tleh že 450,000 (štiri sto in petdeset tisoč) japonskih vojakov! Tako že zdaj več milijonov Japoncev žaluje za svojimi sinovi, možmi, očeti, ljubimi .. . na-daljnji milijoni pa trepečejo za usodo dragih mož in fantov, ki jih generali gonijo po Kitaj-»kem. če bi imelo besedo japonsko ljudstvo, bi njihovi generali kaj kmalu izgubili svoje ;službe in najbrže tudi glave, kar bi bil pač velik blagoslov ne le za Japonce, temveč tudi za Kitajce. Bundovec prijet V VVest New Yorku, N. J., je bil prijet in postavljen pod tri tisoč dolarjev varščine lastnik neke tiskarne, ameriški Nemec in član Nemško - ameriškega bunda in sicer na podlagi nevv-jerseyskega zakona, ki določa zapor ali globo ali oboje za vsako »'ftzSirjanje katere namen je netiti plemen-sko ali versko sovraštvo. Obto-"* ženec, Ferdinand Hepnerle po imenu, je prvi prebivalec Nevv Jerseyja, ki je bil obtožen kršenja tega zakona. Pri njem so našli več plakatov, ki so pro- . pagirali bojkotiranje židovske trgovine in člansko karto od bunda. Listen to the YugosUv Radio Hour ef PALANOEGH'S TRAVEL BUREAU AND F0REI6N EXCHAN6E 8 ta tion WWAE. Ever? Sonda? 1 te S f>8« 9. Clark St., Chicago. — Har. »00« DR. F. PAULICH ZOBOZDRAVNIK Ordinira vsak dan razen srede od 9. zjutraj do 9. zvečer. V nedeljo po dogovoru. PHONE: CICERO 610 2125 SO. 52ND STREET CICERO, ILL Dr. Jehn J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE HOURS: 2:00—4:00; 7:00—8:30 Daily At 3724 W. 261 h Street Tol. Cr.wford 2212 At 1853 W. Cermak Rd 4:30—0:00 p, m. Daily Tol. Canal 1100 Wednesday and Sunday by appointments only Rtsidence Tol.t Cravrford 8440 If no answ«r — Call Austin 5700 IMIlMIMHIIIIIMimM, t BARETINCIC & SON i POGREBNI ZAVOD Te}. 1475 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. ^imiimmimmmmmmm ralaH gospodinja širiti"okoli še-1 tudi' gret ob ognjIMu ljubezni be nežnost in dobroto, ki na- in zaupanja. Ste ai že naročili Ameriški družinski koledar? MIILER'S CAFE 5205 St. Clair Avo., Clovoland, O. Fino pivo, vino In ijranje. Vsak petek ribja veierja, ob sobotah ko-koftja. — Fina postreftba. Dobra jrodba. \ Yuvo«lav Weekly Dpvoted tu the Interest of the VVorkera OFFICIAL ORCiAN O F Jugo^lav Federation 8. IV PROLETAREC BDITCATION. OTKJANIZATJO.N CO-OPfcftATIVK COMMON VV C ALTU NO. 1627. Publithed Weekly al 2301 So. Lownewey gave him such a close race. The reeleetion of VVagner to the senate is »omething over \vhich almost anyone vvho is not an economic royalist may rejoice, as he is a valuable member of that body. Strange to say, the Democratic administration in-dursed Mayor HagueVs candidate for the senate in New Jersey. U Ls gratifying that he was defeated, even thought the Repub-lican winner may be no better. Thc Republican victory in Penn-sylvania was given to that party by Democratic blundering. The defeat of Governor Benson, Farmer-Laborite, in Minnesota, and the triumph of the Republkana, is a calamity. The reeleetion of Senator Nye in North Dakota retains an anti-war senator who is not afraid to disagree with the imperialistic po lic i es of the administration. Kansas is "normallv" a Repub-lican state, vvhatevcr that means, and the Republican victory is not eurprising. The same comment gues for Oh'o. In California the ham and eggs senatorial candidate vvas elected but the ham and eggs proposed amendment of the »tate con&titution vvas defeated. Some of us vvere mean enough to hope the amendment might be adopted, in order that the plan might be tried on the dog, California, so that it could demon-strate »U failure in one state, vvhereupon other states vvould no longer be bothered vvith propaganda concerning it. The defeat of the proposal vvill be a relief to Governor-e'ect Culbert L. Otoon, vvho, for campaign purposes, said he vvas vvilling that the plan should be given a trial. A most pleasing result af 01-Jton'« election is that he vvill almost certainly pardon Tom Mooney. A curious feature of thc Olson candidacy was that he vvas indorsed by labor vvfthin the state, vvhereas Merriam, the Republican ineumbent, vvas indorsed by VVilliam Green. It vvas admitted before the election that the Republicans vvould gain somevvhere from 40 do 60 seats in the lovver house of congress. They have gained about 82. Some think that, in view of the election returns, the president vvill pipe dovvn and be MgoodM for the remainder of his term, but that theory is not in accord vvith the Roosevelt psychulogy. It is more probable that there vvill be a bitter battle over is.sues some of vvhich vvill not amount to a great deal, and none of vvhich vvill be funda-mental, and within a year or so it vvill become a little clearer vvhether Roosevelt vvill control the Democratic convention in 1940. or not. Last week's elections do not indicate that he vvill control it. If the reactionaries should gain control of the Democratic party, a nevv national p:irty vvill be a necessity, for the Rcpublican party is already controlled by the reactionaries. —Milvvaukee Leader. Chicago, III. — A ae* of lovers, dance bven, swaying in tho aoft dreamineta thr dance niu*ic evoket— bul, before reaching that far ahead, to that delightful part of thc program, let us first teli you of vvhat pi ecedes. Suva's songsters have prepared a progi am of singing and entertain-ment npiccd vvith thc variety and fineness that, as an odmircr of good singing and delightful musical enter-tainmcnt, you will deeply appreciate not to mention thoroughly enjoy. If you ahould, ci>nsciously or un-consciously, do yourself the dishonor of muffling this date, woe be irftio you, for you vvidl have mis&ed a real treat. Thc date of Sava's Conccrt U November 27, and thc placv, thc &NPJ Hali. It vvill begin at 3:30 P. M. after vvhich we shall wend our way dovvn« slairs vvhere, waiting for us, there vvill be ju*t loads of good things to »atisfy our appetite and thirit. Thj evening, of course, will be given over to the complete and unre-strained reign of rrnisic, dancc and »on g. May wc remind you again tn rese r ve thc dale vvith Sava on November 27, at the SNPJ Hali. You can get your ticket« in ad-vance, at a saving, from any one of the chorus members or at the Proletarec officc. — D. GOOD RESPONSE SH0WN FOR SOCIAL STUDY CLUB'S CLASS The Republicans' Best Argument Out of all thc muck and slime vvhich charactcrizcd thc recent con-test between the tvvo old political parties in Pennsylvania, thc Republican« developed thc best argument. •Said Candidate James: "In spite of all the talk that has been done by thc Democrat«, nothing has been done to correct the evils afflicting the nation. After almost 10 year« there are no more jobs than before and the best that. the I)emo-erats have to offer is degrading relief and inereased national debts." Of course that is true! And, of course it will remain true until more fundamental measures are adopted than either thc Republicans or thc DemocraU are vvtlling to adopt. What must be done to remove vvidesprcad unemploynient, insecur-ity and the need for relief is to abolish the cause of those evils. And vvhat causes them is the system which perm its a few people to take thc surpluses which men and machincs pro-duee. Unfortunately, both old parties proposc to contkuic the surplus sys-tem. The utmost that Candidate Jame." offered was a revival of private industry. But he did not proporc i to distribute the products of industry ! among thc people. So long as the privat" profit sys-1 tem exists. inereased produetion ■»ill | merely result in inereased surpluses an»l, in tuni hasU*n the day when (rluttcd market«* force an inerense In industrial lay-offs. We Socialists have done a lot of talkiMjr and writing about a sy«tem of "p^Hluetion for use." Rut what wc Apparently have failed to sret acrosumed. Hijjhcr wages und shorter hours vvill retard the accumulation of surpluses and make life more seeure. Publk' works, relief allowances and even wars will serve to speed the use of those surpluses. But only thc &o-cialization of industry and planned produetion a ml distrihution of abund-ance on thc basis of human needs in-stead of for the satisfaetion of profit desires will be a fundamental so-hition to poverty and insecurity. And only Socialists propose that solution. — Resdintr l.abor Advocatc. Ckicago. III. — A asu red of an at-tendance and confident ofthe carnest participatio>n and fcIlHngnea« of our mrmbers we can now iret down to real work with our elast. Through this class. every°n<* wllling to devote one night a month plus «n evening or tw»» of optional supplementary reading at home. vvill henefit greatly throu?h the brushing-up on Socialist principles a«nd program it affords. Th« text wo have deekled to use is Kn»d Hj»nder?on's "The Čase for Socialism." fnllovvinir the study outllne prrpirc«! for it by Amlrenr J. Rie-miller and M-iynard C*. Krueger. Both these vvorks are authorir.nil by the Kdncation and Research Committee of the Socialist Part v. The fourteen members who attend-ed the first ciass iast Fri«iay wcre all enthu*«ia«tic about it. Others who have from time to time attenoed Social Studv Club meeting. and affairs are urged to gra^p ihis opportunity of «dvantageously com-binini: an evening of pleasure and study. Thj cla-s vvill bt held on ihe so-cond Friday of each »ajnth at the Slovene Labor Center commenHag promptly at 8:30 P. M. — J. D. John.iown, P«. it has been an- nounced in previpus iiMues of Prolf-taiec Lhat comrade Frank Zaitz has been Migaged by the Kducatlonal Bureau of for a speaking tour through W pate m Penn»ylvania. But to have Zaitz >pcak in the various parts of Pcnnsylvania about his re* cent trip to Kurope and not in John-stown, we would thdeed be gyping ourselves of a real treat, »o branch No. 5 JSF, has arronged for a mrpu f.tg, on Svtadof, Novo«,bor 27. Thc meeting viill be hold in Conemaugh at 2:30 p. m. sharp. Since the . portunit.v to bear Zaitz descrlbe hit travela through the various Eurupean countries, giving us first-hand infor-mation on conditions as he saw them in Gerinanyt France, Jugoslavia, Switzer1and, Czechoslovakia and other countries. We seldom have Slovene lecture* in John^town, therefore ve invite all friends to attend one of the meetings either in Conemaugh in th« after-noon or the meeting in Moxham at 7 p. m. Bring your friends along. The time will be well wortbwh!le. The admiskion U free, Jok. Itak. An. Fa«iiy Aimanac \Zar\a s Concert Entertainment Just off the Prest ,,. , .. . , i p, Highlight Thanksgiving Day The firat u rde rs /or t lic IUJJ i^sur of the Amcrican Family Aimanac, vve are pltaaed to annoUnce, vtill be jhip-ped out this week-end. The last page^ were printed Monday and sent to the bindcry. Just as soon as thcy are bound vve will fill your ordert as J asi as poanible. Thc Koledar U being published thii year a full three wcek» ahead of pre-vious ycar» ahich, in itself, is a re-cord. A maj»torful publication, in its twenty-fifth year, the American Family Aimanac march« s on unchal-lenged as the foremost publication of its kind among Slovencs in America. Clovalond. O. On Thanksgiving i Then the pay-off comes: Kokosii P»y, Sociali-t Singing Soeiety "Zar-i «r?nged and wh«nes and payt; Rosalia '............:.....T... - .. ,4- m ves; Lisjak disappears; Jda (S«»phie Proletorec Susfoining Fund Campaign Success Depends Upon You rWENTY YEARS AFTER— AND THERE IS NO PEACE From Th* "New Leader" T w en t. v years al ter thc end of the Worlabor'Committee ie plauning a can»|>aign te bar pvbli • *howing of the Nazi propaganda ftbn bt' the 1<836 OlympH*s. The film ie being brought to Uie United State* by Leni l^icfenstahl, Ukler'j intimate friend and direčtor of the Nazi film indus-trv. ' M ' / < Mist. Ricfcnstabl. ' a jHumberS daugtlier, i> ,the o/ficiai direetor of all fili»u< wJf Nazi partv congres&es. Although at one time Hitler's automobile co>u1d fres are that thc friendship has cooled. Thr rnunril i»ohit**d «»♦! »h**. Nazi film«. in additioif to providiug reven ue /or the Hitler goVemuient, tl^o disscminate Nazi propaganda. . The film of the 1936 Ol^Tnpics has heen deseribed by Propaganda Minister Goebbels as ,4the greate^t instrument of Nazi propaganda ever ereated." Tho council has sent telegrama to cvery lcading distribuMng company as weil as to the more important ex-hibitors, informing them that any theater showing thc film vvould be j picketed and asklng cooperation "in snfeguarding our people from the virus of the Hitler doctrine of hate." The telegrame vvere signed by Dr. Jo-seph Tenenbaum, council chairman. Thc firat rtvponsc to our campa'gn to boost the Sustaining Fund of Proletarec it beginning to make itself manifest in our daily mails. | Our readers and friends should not fail to support the appeal at the meeting of their lodg*> al! of vrhom only one ol the have t>een contacted. Those familiar with ttie history and work of Prolctarec, and aware of the neceseity of a true and out-apoken labor nevvspeper among ooir people will not, we trust, fail to come to its aid in this, ont of its critical periods. - WISC. SOCIALISTS GAIN SEATS DESFITE G. 0{ P. Bj Paul Porirr • Dcipite a G. O. P, biulšlide that »wept Phil U Follette out of the gvverporahip. SociajKt ttrength in this state »rcvv btrong enough w elect S AssembTvnirn, giving the Socialist Parl> l»ere leadership of the progros-aivje tleltfgation in. the state legis-lature. Thc eigth Socialists elected, all of whon> ran ai progr^pivet^ were And-revv J. Hirmiller, v Bd-fcard . Kie/er, Artliur Koegel, Herman \Vegner, Ben Rubin, C hi ude Larsen and Clem Sta-cbovviak. all of MiNaukee. Jack Har-vey. Socialist, vvon in Racinc. ja" ouce again comcs before its Slovene puhlic vvith thc presentation of a concert and thc musical comed; "Slamnati vdovec" <"Grass VVidovv-er") in thc Slovene National Home, commencing prompily at 3:00 P. M. All aetion in this one act farce takoM plače in a tavern of vvhich Anton Kppich takes part as the owner, Stephan. He vvill be heard dolefully lainenting the affects of the depression on the content* of his money-l»»g. Gust 8 epe ta vec acts as his love-sick bartender. "Sonya! Sonya! Son-ys!" he calls his loved one'* name .soulfully, woefully; for Sonya (Jo-sephine Turk) is hi* employer's nicce and he fear* that tiicir love vvill meet vrith o]>position. Hovrever, as the plot thickcns, he squirms into Stephan'« good graces by donlfing feminine garb and posing as one o t his nieces in a plot to separate tfools from their moncy. — But, in this caie. Turktiian), aNo Stephan's niece, vi »vr» the scene with ainusement; the two lovers are all alone amidht thc confusion; and, no doubt, Stephan mentolly vievvs his replcnishcd mo-ney-bag vvith pleasure. Aside from much humor, the comc-dy gives plenty of opportunity for solos and ducts by the players, and rollicking songs by tbe chorus. Th'? first part of our program con-sists of a variety conccrt including songd by the chorus, one of vvhich is the beautiful Blue Danubc, com-oo^vd by J. Strauss; ducts by Jennie Perusck and ^vllnirt Fatur; Jo-sephine Turk and S35, the National 1*-bor Relations Board heard its first čase. Since then there have been 17,-367 cases filed with the board, in-volvlng t,OH 1,191 vvorkers. Current statistics shovv that &3 per cent of ali of the 13,472 cases closed by agree-ment betvveen vvorkers and employ-ers. These agreoments. in all cases, involved compliance vvith the lavv on the part of the employer. A total of 42 per cent of the 13,472 cases closed failed to go bcyond the stages of pre-liminary investigation. Some were dismiseed by the board trhile others n ere McLEVY VOTE TOPS SOCIALIST RECORD IN NEVV ENGLAND Bridgeport, Conn. — Rrvealing a popular strength that astonished old-line t>oliticians, Jasper MoLevj*, Socialist Msvor of Bridgeport, Conn., polled 164.000 votes in the state as the Socialist candidate for Governor and svvept four Socialists into the f/egislaturc, tvvo to the House and tvvo to thc Senate. He also polled over one-half of the votes čast in his home city. Two •Socialist* vvere also elected on the school board. Thc affair »ound up a series of , Uuiimony in rc„vd to Gov> Frank Nevv Vork State and. in gene ;el -attended meetings that vvere M , handlinff of last slt_ throughout the nation. The tide eW under the .uspicet of variout ^ strikt>s -n MKichi Mr ^^ reaction is raising and it vvill be held labor and Socialist organizations du ring thc vveck. Funds vaised M those meetings vvere contributed to a.d u has lu.en (fbviou, froni the out. a^,-fasc.st refugees, Avanti and the 8et ^ h Dics cofnmittec was a It is uscless to den.v that Laboi I ost in thc elections last vvcek in in general, of Socialist Call. HA6UE ORDERED TO LET THE CIO ALONE laughing sto o k of the nevvspaper men in VVasington, but the folks over the country knovv only vvhat they read in the papers and they are liable to take , M ' . . „..„. the investigation seriously. Hence the Ne*ark, N. J. Judge V\ illmm imporUnce of having the president Clark signed the injunction asked for|rcfer H M f]agrantly unfair and by the CIO and alned groups to pre- Un-American. vent Mayor Hagnie from breaking up meeting in Jersey Clt.v. Hague and other Jcrsey City official s vvere ordered to grant permits to dO officials and organizers; to Morri« T*. F.rnst. CIO attorney; Ro-ger N. Raldvvin of the American Civil Liberties Union; and Congrcssmen Mtverick. Allen and 0'Connell. Thc committe could do a good public service by conducting a sincere and penetrating investigation into Nazi and Fascist activities in thc United States. It is more intercstecmocrets, vvill be able to fia