Si. so V Trstu, V sredo 23. junija 1886. r JTetaj M. EDINOS Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. • EDINOST* z ihaifi 2 krat na ted»n vsako ared« in sabote o noludns. Gena za v^ uto prilogo TiH . polu leta 3 el. 50 kr„ za žatrt leta 1. gl. kr. — Sama prl-oga stane JL gl. BO kr ta celo leto.— Posamezne Številke se umivajo Dri opravuištvu in Ttrankan v T ratu po k:., v dtrlol in v Ajdovščini o o ti Kr. — Saronntm, rekU-acije in inaerat« prejema OpravnlStv«, via T «r renta, »Nava tlakama*. Vai (lotitsi «e pošiljajo Urad«lit»o »vla Tarreiitfl. »Nuova Tlpopnitla;« VH*k mora biti frankiran. Rokopiai o»ez posebne vrodnoatl no ne vračajo. — imeratt (razne vr*i. tiAtua-mla in poslanico) »e zaraounijo po pogodni — prav c.en6; pri kratkih oglaaih z drobnimi iVkami ne nlačuie 7» vsako bes«do 2 kr Postava za zavarovanje delalcev proti nezgodam. (Dalje;. §. 11 določuje, kedo je prav za prav podjetnik zavarovanja podvrženih tovarn in podjetij; kot tak se smatra pri novih zidalifičih podjetnik, za katerega račun se vzdržuje delo, ako dotični delalci in uradniki spadajo k obrtniji gospodarja, ako pa je zidališče prevzel kak palir ali arhitekt, kakor je v Tstu navada, potem je zadnji odgovoren za zavarovanje. §. 12 govori o opravilnem odboru, v kterega bodo tretjino zastopnikov volili podvzetniki, tretjino pa minister notranjih zadev po nasvetu , deželnih odborov dotičnih dežel iz mož, katerim so znane gospodarske razmere dotičnih krajev ali dežel. Načelnika in njegovega namestnika voli opravilni odbor sam. Minister sme opravilni odbor tudi razpustiti in začasno vodstvo izročiti posebnemu oskrbniku, vendar mora v 4 tednih ikrbeti za izvolitev novegi opravilnega odbora. §. 13 določuje, da mora vsaka zavarnica imeti svoja pravila z natančnimi določbami o aktivnej in pasiv-nej pravici, o volitvi oskrbovalnega odbora, o plačilnih obrokih itd. V 14 pa je rečeno, da se imajo obrtni zavodi, fabrike in pod-vzetja po večjoi ali manjšej nevarno-nosti, ki jo prizadeva dotična obrt, razdeliti v več vrst. Da se vidi, je li v kakem zavodu nevarnost za delalce zmerom enaka ali se je pomnožiia, ali morda pomanjšala, treba bo vse fabrike vsakih pet let pregledati in potrebne premetnbe uže za šesto leto PODLISTEK. Spomini na Bož. Raiča. (K. Glaser) (Konec.) Ona kolegialnost z nemŠkmi profe« sorji je tedaj tuli nehala; nehajo je meju^oboo čitanje Platona, Aristotela in starodavnih spomenikov, nehali so skupni izleti v Kamoo, \ Hoće, na Slivnico in v RuBe. reklo se je bie Gnelf, hie Walbligen. Raič je bil svojim kolegam tudi zaščitnik v kakih privatnih stiskah: po vseh kotih so potem njegovi nasprotniki poiskali svoje grofie, da so ne osvobodili, da bi mu z lasnim licem stali nasproti in Reib und Grlic i I Smehijije pa je rajno! pripovedoval, da je ta alt oni včasih vender kuj pozabil. Blagi Božidar pa je tudi pozabil na to ! Davorinu Trstenjaku, kl je bil uže od narave jako nervosen, začelo je presedati to ubijanje ua gimnaziji; prostije za župnijo pri bv. Jurju na južni železnici. Raiču in Lipežu pa. če se ne motim, rekli so, naj si ideta kruha drugam iskat. Raiču to m bilo tefiavno, Lipt-ž pa je našel svo|e mesto pri bratih Hrvatih. Leta 187:2 sem bil imenovan učiteljem na Ptujski realni gimnaziji in sem tako postal njegov s »sed. Od slej sem moral vsake Šolske počitnice, Če nisem bil na potovanji, vsaj osem dni pri njem preži-veti, in ti so biii najsrečnejši dnevi, katere sem v kakej gostoljubni hiSi preživel. Tiste, ki niti pokojnika samega niso učiniti. Prvi pregled smel se bo pa vršiti še pred petim letom. § 15. ima določbo, da se iz preostankov osnuje rezervin zaklad, ki sme znašati pa le 10 odstotkov glavnice, ki je potrebna za izplačevanje odškodnin. RaZun tega rezervnega zaklada, za kateri se boste obračali dve tretjini preostankov, ima se iz tretje tretjine osnovati Se skupen re-servni zaklad, ki bode imel pomagati posameznim zavarovalnicam, ako bi vsled kake neprevidene velike nesreče Z svojimi plačili prišle v zadrego, in bi lastni reservin: zaklad ne zadostoval. Vsled te določbe so zavarovalnice mej seboj v vzajemnej zvezi, da druga za drugo dobro stoje, in da preostanki enega okraja koristijo drugemu sla-bejšemu, ubožnejŠemu, §. 16 določuje, da se imajo za zavarovanje pobirati gotovi, po velikosti letnega zaslužka in nevarnosti dotičnega zavoda določeni zneski. §. 17 določuje, da 90 odstotkov zavarovalne premije zadene gospodarje, 10 odstotkov pa delalce. §. 18. Podjetnikov dolžnost je, da po dobah, od ministra notranjih zadev določenih, poročajo zavarovalnici svojega okraja o predmetu podjetja, o številu delalcev k zavarovanju določenih in o letnem zaslužku zadnjih. — V poročilih o novih obrtnijskih zavodih mora biti tudi naznačen dan začetka. Enaka poročila imajo zava-ralnicam pošiljati tudi politične gosposke prve inštancije. Po prejetju takih naznanil ima vodstvo zavarovalnice določiti, kateri zavod spada v zavarovanje, v kateri razred in po katerem odstotku se mu ima doiočiti doneske. Proti takej odločbi po obrazu poznali, niti kraja, kjer je živel, navadno zelo mika kaj nataučnega o kraju samen slifitti. Zupnji sv. BarhAra Šteje 3488 du6 in je obkoljena po župnijah Zavrče na Štajerskem, Gvetlin na HrvaŠkem (prva na vzhodu ji, druga na južni strani), Le-skovec na zihodnji in Sv. Margeta na severni strani. Svet je hribovat in ilovnat; morde so polovica zemlje sami vinogradi; ledaj ob dež-vnem vremenu silno težavno daleč na sprehed hoditi. Tako obSIrna fara bi vsakako morala imeti dva kaplana, zdaj pa mora eden ta poRel sam opravljati. Ker je poaojnik kot državni in deželni poslanec moral biti večkrat odsoten, storilo se mu je vsakokrat milo pri srcu, ko se je v pogovoru spominjal svojega kaplana MeŠk«, ki mu je bil desna roka. 01 Ptuja k sv, Barbin se pride pe-Sice, č* se dobro stopi, v treh urah. Pri L-radu Borlu ( Ankenstein) krene pot čez Dravo in se vije v ozki dolinici 8 četrt ure do firne cerkve, ki stoji i.a majhnem bol me u. Dolinica se ti m uekolico razširi. Farovž je oddaljen kakih pet minut od cerkve. Tik faro vi* je pozidana kapelica, Če se ne motim, st»reja od farne cerkve, kjer duhovni navadno mafiujejo, če ni v farni cerkvi maša napovedana. Po neie-ijah in po praznikih je božje opravilo s -veda v farni cerkvi. Farovž gleda na obSirne travnike, ki so ob slabem vremenu dostikrat poplavljeni. Za travniki se dvigajo precej strmi griči, obrasteni z vinsko trto. Dva vinograda GruŠovec in Brezove« je imel blizo farovža; prvi četrt ure, drugi pol ure oddaljen. K prvemu je zahajal rad pred poldnem, k drugemu pa popoludne In sicer rad je tujce popoldne vodil na Bre- se more dotični pritožiti na Jež. vlado, in proti odločbi zadnje tudi na mini-sterstvo. Proti odlokom zavarovalnice pa se more pritožiti tudi vladni nadzornik. 19. določuje, da je dolžnost podjetnika ali gospodarja, Ja javi zavarovalnici v 8 dneh vsako spremembo v svojem podjetju. 20. daje vodstvom zavarovalnic pravico, da tudi po odlokih v zmislu 18. in 19. prestavijo kak zavod iz enega zavarovalnega razreda v drug v slučaju, ko bi poizvedeli o kakej spremembi mej tem Časom. 21. določuje, da je treba vplačevati zavarovalnino najdalje 14 dni po de bab, v pravilih določenih za vplačevanje, in da je treba ob enem predložiti izkaz uže poprej vplačanih zavarovalnin. §. 22. določuje, da je dolžnost gospodarjev, da izterjajo in v zavarovalnico vplačajo tudi zavarovalnino delalcev, katerim imajo pravico dotične zneske odtegnoti na plači, — to pa na podlagi računa, katerega je treba vročiti delalcem. Ako se delalcu tak račun ne zdi pravičen, more se pritožiti na polit, gosposko. Ako gospodar pozabi kako tako svoto delalcu zaračuniti, more to storiti tudi kesneje, toda po preteku enega meseca ne več. 23. določuje, da zavarovalnice pregledavajo vse račune o zavarovalnini predložene po gospodarjih, v ta namen ima vodstvo zavarovalnice tudi pravico, prepričati se o vsem na licu kraja, in je gospodarjev dolžnost, vse v ta namen potrebne pripomočke predložiti. Ako pak gospodar sam v po- zovec; z obeh je bil lep razgled, posebno pa z Brezovca. Na Qrušovcu je imel v svojem hramu sobo, kjer je bilo naslikano posebno mnogo lepih tičev iz jutrovih dežel. V tisti sobici sem ja?, navadno predpoldan, v jeaensklh počitnicah leta 1884 preložil četiri zadnja dejanja Urva&ica. Imel je v kleti majnen sodček posebno dobrega vina, da je mogel goste pozdraviti, če so Šli na Grufio-vec. Jaz Bem hodil takoj po zajterku tja. Kakor skrbna mati mi je vtaknil vsaki-krat nekaj svinščetine ali kuretine v žep, dal ključ do kleti in rekel: »Če ti bo kaka kitica Kalida«ova težave delala pri prevajanji, privošči si kupico dobrega vinca pa bo.« V časih sem se v istini držal njego-vegi nasveta; potem pa je šlo, kakor da bi rezal. Posebno rad pa je zahajal sam in sprevajal svoje goste ali tujce v Brezovec pol ure daleč od farovž i. Domači učitelji so bili za vselej povabljeni, in so se kaj radi posluževali tega vabila. Navadno se je hodilo tja ob petih popoldne, če smo bili samo domači, počakalo se je, kaj da prinese pošta ob Četinh popoldne. Posebno v zadnjih časih, ko je bil Raič državni in deželni poslanec, imel je jiko obširno korespondenco. Tam ua Brezovcu fc je marsikatera navdušena zdravica iiapiia. • Će si prišel še tolikrat tja, vsakokrat je Božidar izumil kakov titulus napi vanju. Včasih, posebno oh lepih večerih, prenesla se je miza iz sobe na trato, in tam s« je potem prepevalo ali pa tarokiralo. On je bil posebno dober igralec. Kat tak je uži bil v Mariboru kot gimnazijalni profesor na glasu. Pcs'hno pa mu je ugajalo, Če se je lepo petje razlegalo z Brezovca čez bli- stavnem obroku no predloži ta'cih računov, ima vodstvo zavarovalnice pravico, napraviti jih v lastnem področju in naznaniti dotične svote gospodarju, kateri more proti računu pritožiti se v 14 dneh na polit, ob'ast- niJ°' 24. dajo zavarovalnicam pravico, da obdaČijo take gospodarje, ki niso v pravem času predložili računa v zmislu 18 tudi za uže prošle dobe, o katerih je znano, da je dotični izvrševal kako obrtnijo, katera spada v področje zavarovanja. §. 25. pa določuje, da se bodo zaostali zavarovalni zneski administrativnim potem uradno izterjevali. (Dalje prih.) Govor poslanca g. Nabergoja v državnem zboru dne 17. junija. Visoka zbornica! Ako se knterej deželi godi škoda z uvedbo varstvenih carin gotovo to velja o Trstu z njegovo okolico i ne mnogo manj o druzlh dveh deželah primoske upravne skupine. Jaz nisem nepogojno protivnik varstvenih carin. So take obrtne stroke, kl sa morajo z varstveno carino podpirati zoper premočno zunanjo konkurenco, da se morejo vspešno razvijati; tudi nekatere stroke poljedelstva gotovo potrebujejo varstva zoper zunanjo konkurenco; ali, kakor povsod, tako je tudi tukaj zlata srednja pot edino prava, treba je namreč po moči ozir jemati na različne razmere posameznih deiel 1 načela varstvene carine ne tako abstraktno izvesti, da ne bi smelo biti nobene isjeme. Trst kakor trgovinsko mesto in prosta luka gotovo ni načela varstvene carine z veseljem pozdravil, a glede tega, da mesto, ki je državi toliko hvale dolžno, l<;.kor Žnje holmce; i takrat je navadno rekel.* »Naj le poslušajo moji H.iložinje, kako lepe so slovenske pesmice.« Do si je Raiča veselilo, če so ga pohajali slovenski rodoljubi, vender se je izredno razvnel, če so odlični slovenski'dijaki k njemu dohajali: nadarjenega in marljivega dijaka je imel nad vse rad. Leta 1884 na jesen so prišli nekekega dne trije taki odlikaši k njemu, dr. Murko, Žitek, sin prof. Žiteka v Ljubnem in Se eden dijak, čigar ime sem pozabil. Vsi so bili prvaki v treh gimnazijskih razredih v Mariboru, vsi iz Sloveuskib Goric. (Mislim, da so tudi vsi gimnazijo na Ptuju pohajali, vsaj prvih dv«-h, Murka in Zuka se sam dobro spominjam.^ Ko je tem trem hotel napiti, so ga kar solze polile in nI mogel ničesar povedati; pogledal jih je milo in z vsakim trčil s kupico. Sploh pa je bil ponosen na Slovenske Gorice, na to krasno zemljo, kjer se j« na-rodilo toliko odličnjakov, MikloSič, Gaf, dva Murka, Trstenjak, Raič in mnogo drupih. Podpiral j« rad mladino in jo vabil v gostoljubno hifio; dr. Lovro P< žar je živel pri njem poltretje leto, da j^ profesorske in doktorske izpite napravil. Dr. Jani Lf-»•ijevskega, privatnega docenta na Dunaju in sedaj za izvanredneya profesorja z t Zagreb predlaganega Poljaka ju imel vsled moje profinje *) leta 1883 dva meseca v svoji gostoljubni hiši. Tudi |az sem l< 1 vsako jesen, če nisem bil na potovanju, več ali manj časa pri n|em. Pri njeni s« je tako živelo, da je človek mogel drr.ž ti utile in du!ce. On sam To ne tukaj naj radi tega konstatuje, ker mladi gospodje kaj radi pozabijo alito molčijo, da so imajo zato ali za ouo rec slovenskim znancem zahvaliti. P. h. EDINOST Tr$t, in katero tudi vprihodnje drživne skrbi v tolikej meri potrebuje, ni le domoljubna dolžnost, podrediti posamezne Interese splošnim državnim interesom, temuč to je tudi pravično. Trst se uže zdaj nahaja v očitnej krizi, ki vsled trgovinskih, v zadnjem desetletji z^lo prome-njenih razmer, jaz hočem reči, 'z vedno bolj vsihajočimi posredovalnimi opravki, dalje in dalje sega. T sti, katerim so tržaške razmere dobro znane, vedo prav dobro, da nekdaj cvetoča in dobičkonosna tržaška komisijna trgovina od leta do leta bolj pojema, i naravno s to tudi zaslužek stvarjajočega srednjega stanu in delavskega prebivalstva. Če je pa ta kriza trstu uže tako slabe čase porodila, kako se razširi Se le po skle-nenej odpravi proste lnke?l Uže danes je zaslužek tržaškega prebivalstva tako pričel in negotov, da se je za Trst najhujšega bati, ako se sedaj majhna obrt v Trst« kmalu krepkeje ne razvije j ker z odpravo proste luke pade pred vsem drugim vrednost nepremaklji vega posestva, živež se podraži in skoraj gotovo se zaslužek še bolj stisne, in pri teh razmerah skoraj ni mogoče premo* triti, kako se omenjena kriza konča, toliko manj, ker v Trstu še nič ni opazovati one obrtne delavnost', ki se na priliko ua Reki uže dalj časa vspešno pota trebi. Na vsak način je pri teh žalostnih obrtnih razmerah priporočljivo, da država tržaškemu in druzemu prebivalstvu vse primorske dežele ne nalaga pretežkih bremen, posebno pa, da varstveDa carina za gotov živež ne bode preobčutljiva. V tfj zadevi se bo visoka vlada morala prizadevati, da združi državne interese s postb-nimi interesi posameznih dežel, ker nobeno načelo ni tako nezmotljivo, da ne b:do-puščalo v nobenem kraju in času primerne izjeme, in če hočamo v resnici hoditi po zlatej srednjej poti, moramo s premislekom v ozir jemati posebne razmere Trsta in vsega Piimorja. Nečem vnovič govoriti o prašanji proste luke In zaupam v tej zadevi očitemu namenu visoke vlade, da bo Trst kolikor mogoče varovala. Moj včerajšnji predlog je imel ta namen, da bi se na žito za Primorsko ne nalagala carina, da bi se s te m vsakdanji kruh ne podraževal, ker je vsacemu znano, da se na tržaškem ozemlji prav nič žita ne prideluje; Istra in goriška grofija pridelujetl sicer nekoliko turšlce, pa prav malo pšenice in ril. Vsega skupaj pridela Primorsko komaj toliko krušnega zrnja, da se potreba še za en mesec ne pokrije. V Trstu in celo tudi v Gorici je jako obilo delavskega prebivalstva, kate-remu je kruh najpotrebniši živež. NaPii-morkem imamo razen tega najubožniši kmetski stan v državi, in posebno v Istri in Furlaniji je ubozemu prebivalstvu Primorske beli kruh uže sladčica. je ustrajno delal, potem pa se rad razveselil. Mislim pa, da si pri delu ni dovolil včasih dovolj odmora. Leta 1884 na jeRen je dobil od državnega poslanca Wurm;i neko delo o Cirilu in Metodu v češkem jeziku in je prevel v kratkem času na slovenski j./ik. Prevod mislim daje poslal družbi Moho jevej, katera pa je imela uže Maje rji vo knjigo pripravljeno za tisk* Ce se je kakega dela lotil, ga je skušal s vso odločnostjo dovršiti. On je bil prvi, ki je začel matice v slovenskem jeziku splavati. Radi tega je imel trd boj z dotičnimi oblastmi in je moral globo plačati (mislim 112 gld.) Ne zarad kazni, ki jo je plačal, nego vsled trpkega vtiska, ki ga je stavilo tako krivično postopanje, bil je jako nevarno zbolel. Pozneje je o tej borbi rad pripovedoval. Oster boj za pravice teptanega naroda ga je položil v rani grob. On je bil prerahiočuten za parlamentarnega bojevnika. Zadnjokr&t sem ga vjdel bolnega v Ljupljani, ko smo ga šli obiskat Šuman, PleterŠnik in jaz. Vidno je bil ganjen. Sedel je po konci, nas tolažil, da »ne čuti smrtne klice v sebi.t Razgovarjali smo se o tem in unena, potem pa se poslovili. Ko sera gledal v njagove oči, inače tako žive in ognjevite, polastila se me je otožna misel, da se morda vidimo zadnjikrat. Pa slutnja se žalibože obistinila. Dragi B< Židare I Sprejemal si me vsakokrat. kakor blaga rahločuteča in skrbna mati. Nisem dočakal onega trenutka, da bi Ti bil Malaviko krasno vezano prinesel v prijazne Haloze. Da si je tvoja smrt za ves naš narod neizmerna zguba, to je za me posebej silen udarec. Have, pia anlmal Temu prebivalstvu delavcev in ubozih kmetov ne sme se tako imenovani vsakdanji kruh podraževati, posebno v teh Žalostnih časih, ko delavec v Trstu le toliko služi, da je z obiteljo vred marsikateri dan le na suhi kruh navezan, in bi zadovoljin bil, ako bi na teden toiiko zaslužil, kar gotovi strajkovci za dvednevno delo zahtevajo. Obžalujem, daje visoka zbornica včeraj moj predlog z\ carine prosto uvožnjo žita na Primorsko odbila, in tako prekrižala moje prizadevanje, da bi se za Primorsko priskrbel ceni kruh. (Dobro! Dobro 1 na desnej ) Notranje dežele. V poslanskej zbornici so se 16. t. m. v drugem in trejem čitanji sprejele zakonske osnove glede vredbe reke Ečave, kredit za kirurgično kliniko v Krakavu in podaljšanje obroka za zgradbo železnice Hrpelje-Trst. Potem se je pričela podrobna razprava carinskega tarifa s paragrafom 2; paragraf 1 se bo razpravljal na konci obravnave. Carina na žito se je sprejela po odborovih predlogih z dovstavkom carine prostega uvažanja v Dalmacijo i na kvarnerske otoke. Predlog poslanca Lorenzoni, glede olajšav za Tirolsko, ni bil sprejet. Gosp. Nabergoj je priporočal carine prosto uvožnjo žita, kolikor ga potrebuje primorska dežela, a brez vspeha. V seji 17. t. m. se je nadaljevala podrobna razprava o carinskem tarifu. Tarifni postavki sečivje in klavna Živina, druge Živali in živinski izdelki eo se sprejeli brez promembe, zavrgel Re je Sieglov predlog, naj Be poviša carina na semena, bil je zavržen Turkov predlog, naj se postavi 1 gld. na mleko, ni bil zadosti podpiran. Pri tarifnem postavku »maBtii je predlagal Heilsberg 12 gld. carine na •ne posebe Imenovane masti i na ribjo mast.« Poslanec Hausner je predlagal 6 gld. carine na »parafin« (očiščen i neočiščen), da se varuje galiŠkega zemeljskega voska pridelek, s katerim se peča 7000 delavcev, zunanje konkurence. Poslanec Kreuzig je predlagal 8 gld. carine na masti, ako se Heilsbergov predlog ne sprejme, baron Kaihherg se ustavlja Heilsbergovemu in Kreuzigovemu predlogu, ker visoka carina na masti Škoduje poljedelstvu. Stein-vender podpira Heilsbergov predlog. Pri glasovanji se sprejmejo odsekovi predlogi z Hausnerjevim predlogom. Predloga Heilsberga in Kreuziga sta se izročila odseka, da naglo o njih poroči. Tarifni postavki »olja, pii&če in jestvine« so se sprejeli brez promembe. Pri tarifnem postavku »les« predlaga Tiirk na lesne izdelke žagani les, ki je po predlogi carine prost, 50 kr. carine. Tauscbe, Kreuzig in Siegl so ta predlog podpirali; poslanec Exner pa se je izjavil za carinsko prostost. Poslanec Menger pa je priporočal carino na les in predlagal resolucijo, naj vlada po dogovoru z Ogersko uvede lesno carico, kakor je na Nemškem. Tarifni postavek »les« se potem sprejme brez promembe, kakor tudi odsekova resolucij i, po katerej se vladi nalaga, naj skrbi za to, da se v olajšavo mejnega prometa z Nemčijo tamošnja carina na les v mejnih okrajih primerno vredi — V večernej seji je poslanec Menger vnovič interpeliral zarad ljubljanskih izgredov. Poslanec Meznik je poročil, da je carinski odsek denašnja predloga Heilsberga in Kreuzigi soglasno zavrgel; zbornica je enako storila ter potem sprejela tarifne postavke »rudnine barvila in gumija« brez ratprave. Na zadnje se je začela razprava o carini na pe-trolje. Zoper tarif se je vpisalo 24 govornikov, zanj pa 3. Poslanec Meznik je pri-poračal dva gld, carine, poslanec Suess pa poseben svoj predlog, na kar se je seja zaključila. V seji 18. t. m. je ministerskl načelnik na Mengerjevo Interpelacijo glede izgredov v Lljubljani pojasnil neresnične Mengerjeve izjave ter rekel, da je deželni načelnik vse stori), kar je bilo treba za varstvo reda in miru in da je ljubljanski mestni svet popolnoma dostojno postopal mej izgredi. Minister tedaj ne more urneti, da bi ljubljanski mestni svet z svojim postopanjem delal nevarnost miru in redu; oa dvomi, da je Nemce res razžalilo poulično razgrajanje nekaterih šolskih in ro-kodelkih učencev in potepačev. Menger je potem predlagal, naj se o tem odgovoru prične razprava, a njegov predlog je bil zavržen in začela se je nadaijeviti razprava o carini na petrolje. Govoril je najprej Leon, za njim Grccholski, ki je predlagal, naj se carina na amerikansko petrolje zviša od 2 gld. 10 kr. na 2 gld. 40 kr. Steinvendor je priporočal, če se Sussov predlog zavrže, naj se Ogrom da to nadomestilo, da se carina mej Avstrijo in Ogersko enako razdeli. Dalje sta govorila Chamiec in Lienbacher, poslednji za Suessov predlog, in ako se ta ne sprejme, za vladin predlog. Poslanec Burgstal-ler je predlagal resolucijo za znižanje carine za 50 kr. pri uvoŽnji neočiščenega petrolja in za olajšave čistilnicam. Vladni zastopnik otdelkni svetovalec Baumgartner je pobijal predlog manjšine, finančni minister pa je pojasnoval vladino stališče, zavračal Plenerjeve napade in pobijal Suessov predlog ter rekel, Če zbornica želi. da se carinski tarif naglo določi, naj sprejme vladino predlogo; če pa zbornica sprejme odsekov predlog, utegne se zgoditi, da se h konečnemu sklepu dojde Še le jeseni. Na to sta bila za glavna govornika izvoljena Abrahamowicz in Herbst. — V večernej seji je bil pri glasovanji po imenih zavržen Suessov predlog z 160 glasovi proti 154, potem predlog manjšine z 163 glasovi proti 144 in Steinvenderjev predlog z veliko večino, sprejet pa je bil predlog večine z dostavkom Grocholskega in Burgstallerjevo resolucijo. Ta sklep je obvaroval ministerstvo odstopa in državni zbor razpusta. V seji 19. t. m. je poslanska zbornica brez promembe sprejela tarifne postavke; pavola, predivo, volna, svila, obleka, 6če-tarska roba, papir, kavčuk, pepelnica, usnje, krznioa, lesovina, steklo, kamenina in lončarina. V seji 21. t. m. je bil sprejet zakon zastran državnih predplačil za mesto Stryj potem se je nadaljevala podrobna razprava o carinskem tarifu. V večernej seji se je razprava dovršila v drugem Čitanju in so se sprejeli vsi postavki po vladinih predlogih. Zakon o imej vos j tki je cesar potrdil. Trgovinsko ministerstvo je vsled nevarnosti, da se zatrosi kolera v Avstrijo, ukazalo, da se italijanski zabavni vlaki ne smejo več puščati čez mejo. Naučno ministerstvo je z ukazom od 12. t. m. šolnino na državnih srednjih šolah tako le ustanovilo: 01 začetka šolskega leta 1886 87 poČenŠi bo znašala po-luietna šolnina na Duoajl 25 gld., v krajih (zunaj Dunaja), ki imajo nad 25.000 prebivalcev, 20 gld., in v vseh drugih krajih 15 gld. Za plačevanje šolnine, ki se ima plačevati v prvih šestih tednih vsa-, cega poluletja, uvedo se Šoluinske marke Ob enem je minister izdal tudi natančne določbe v oprostitvi šolnine. Kongres o brodarstvu po zaprtih vodah je preBtolnik Rudolf 15. t. m. na Dunaji odprl vpričo diplomatičnih za8topn.kov( občinskih iu prometnih naprav poslancev. Na nagovor načelnika Russa je prestolnik odgovoril, da je treba prav zdaj, ko je v vseh kulturnih državah gospodarstvo v zadregah, iskati vseh mogočih zveznih poti, da se gospodarstvu pomore. Kon-gresove težnje imajo posebno vrednost za našo domovino, ker ima tako gosto vudno mrežo. Sklenol je govor s Željo za najboljši vspeh in za to, da bo drugi kongres mogel uže kazati na obširne napredke. 19. t. m. je napvedlog ruskega poslanca Sileuka sklenol kongres, ustanoviti stalen urad, da presodi predloge za prvi prihodnji kongres, ki bode leta 1888 vFran-kobrodu na Meni. Potem je načelnik zborovanje zaključil s zahvalo pokrovitelju prestoiniku Rudolfu in vsem udeležencem. Na Reki so mizarji delo opustili; oni zahtevajo, naj se skrčijo ure dela; pričakuje se, da gospodarji odjenjajo. V ogerskej poslanskej ibornici je 21. t. m. ministerski načelnih izjavil, da se Čolni tarif v tem zssedanji ne bode mogel rečiti, ker je avstrijski državni zbor sprejel več promemb, zarad katerih bo treba ogerskej vladi z avstrijsko v daljše pogovore stopiti. Zborovanje se zaključi v sobotor če ne še prej in poslanci se skličejo zopet 18. septembra. V na nje dežele. Černogorski knei je 19. t. m. odpotoval iz Ćrnogore v Kotor i:i se tu vkrcal na parnik, ki je odplul proti Reki. Bolgarsko sobranje je knez 15. t. m. odprl. Z veseljem je pozdravil prvo skupno narodno sobranje ter v daljšem navdušenem govoru proslavljal zmage in na-glašal, da je b I sovražnik primoran, iskati si mogočnih zaveznikov, da se otme gotove pogube. Knez je konstatira! izvršeno združitev. Izid vojne je odprl upanje na sijajno bodočnost, ali oslabil je finančna sredstva in naložil nova bremena i nove potrebe, v kateri namen se podade potrebne zakonske osnove. Knez je bil burnQ pozdravljen. Mej predlogi, katere je knez napovedal, nahaja se več železničnlh zgradbi — 16. t. m. je zbornica izvolila odsek za pretres volitev. Nastala pa je ministerska kriza, katero pa bočejo poslanci s tem poravnati, da spravijo nasprotuv&joče si stranke. Ako Be to ne posreči, potem je mogoče, da pridejo na krmilo Zankovi pristaši. — Vlada miali sobranju predložiti zakonsko osnovo, naj se vzame 100 mili* jonov frankov na posodo, da se zgradijo potrebne Železnice. jBavarska poslanska zbornica se je 17. t. m. odprla. Načelnik Orv se je gorko in ganljivo spominal rajncega kralja. Potem je minister Lutz preči tal patent o prestol-nem nastopstvu in preglada, naj se izvoli poseben odsek, da predlaga vladine spise Zbornica je potem 28 udov izvolila v dotični odsok. V Belgiji delavci Še vedno hudo pretć, 14. t. rn. so imeli v Bruselju socijalistlčin kongres, h kateremu je prišlo 420 poslancev. V tajnej seji je bilo skleneno, da se bodo zdaj Se zakonita sredstva rabila. Potem pa bo se v javnej seji storili ti le sklepi: ustanovitev republikanskih društev! razglasitev manifesta ljudstvu, poslatev plačanih agitatorjev v delavska središča, vredba splošne odpovedi dela in naprava velike socijalistične pojave dne 15. avgusta, belgiškega narodnega praznika. — Delavci so v nekaterih krajih zopet začeli delo opuščati; v Monsu se je delu odpovedalo 2500 ogljarjev, enako se je zgodilo tudi v Quaregnonu in druzih krajih, nad 6000 delavcev uže zopet dela nemire, ba* se je najhujšega. — Po zadnjih poročilih so se delavci zopet poprijeli dela. Orika 'poslanska \bornica je 19. t. m, sprejela zakonsko osnovo, da se ima izročiti vladarstvo Trikupisovemu ministerstvu za dobo, ko se bode bavil kralj v zunanjih deželah. Potem pa se je zborovanje odložilo do 5. novembra. V francoskem senatu dne 19. t. m. pročitano odsekovo poročilo predlaga, naj se osnova glede izgnanja prinčev ne sprejme, ker izgnanje ni v soglasju z svobodo, ker ne ugaja dobrim razmeram s zunanjimi državami iu ker sploh spa la v pravice pravosodne oblasti. V Curigu na Švicarskem so delavci opustili celo in ker so 16. t. m. dva ključarja zaprli, napravili so pohajkovale! ra-buko pred glavno stražo, policijo so ka-menali, ta pa je na množico streljala, ranila dva dečka in usmrtila enega mizarja. Potem je policija z nasajenimi bajoneti množico razkropila. Oladstone je 15. izdal manifest volil-cemj v njem pravi, da je kraljica parlament '.azpustila, da doseže določbo dežele o pra Šauji, ki je uže polu stoletja na dnevnem redu ter je jako ozbiljno. Zveza, katero hočeon promeniti, papirnata je zveza, katera se je desegla z silo in prevaro, katere pa irsko ljudstvo nikoli ni potrdilo. Irska ne zahteva odprave zveze, ampak svoj parlament, kateri pa bi državne celote ne trgal. Njegova politika ima namen, utrditi državno ctloto, pomnožiti državno moč, odpraviti irske prepire in ptidobiti drŽav-nemu parlamentu zgubljeno dostojanstvo. V Sudanu se Angležem zelo slabo godi. Vojaki v Asvanu in drugih krajih strašno bolehajo in mr6 vsled mrzlice in kaplje, za katero jih je zadnje dni lbO Halje v prilogi. Politični pregled. Priloga k 50 St. „EDINOSTI". umrlo; 700 boluih vojakov p epeljo v Kabiro. F Anamu so začeli zopet kristijane moriti. V i'anhodu sta bila en francoski kapitan in en lajtenant z strupenimi pu-Sicarni ustreljena. DOPISI. »v. Ivan, 17. junija 1886. (Izv. dop). Predzadnja nedeljo v maju se je vršilo v svetolvanskem šolskem vrtu predavanje o peronospori, napovedano je blo, da se ima Začeti ob 10. uri zjutraj, najbrže zato, da ne bi preveč okoličanov prišlo gospodi na not, kajti okolčaui, osobito kmetje, ne zanemarjajo cerkvenega opravila, pri vsem tem se je nab alo obilo okoličanov In tuui gospode. Bil i jih je množina; tukajšna Societi iigraria in tudi Piransko enako društvo j* bilo zastopano. Ob 10. uri po kratkem predgovoru povabi stari oče De Bin g, prof., naj žične predavanje. G. profesor začne razlagati v visokej italijanščini; da je peronospora »un fungo paras-sita«, d i ga je treba brizgati »col lutte di cilce« in »colU cilce caustica« iti. Kolikor je bilo gospode, razumela je In uže poprej znala, kaj ima g. profesor predavati; saj so bili sami »ti svoji«, in ne lavno je prinesel list »Adrla« članek za poduk o peronospori. Komu je bil toraj namenjen ta poduk? Gospoda je podučena iz časnikov, ni jej ga treba; za okoličana pa je bil poduk v tej visukej laščinl turška pridiga. Ali ne veste, kako je teško kmeta prepričati o novih iznajdbah, ako mu vsega ne pokažete razumljivo in praktično, rekel bi, kakor otroku, s prstom. Dokaz vara bodi to, da po tridesetletnej skušnji se še vel ko trmoglavih kmetov nahaja, ki še danes ne verujejo, da žvepljinje grozdju koristi. Ko se je v šoli predavanje končalo, Šli smo na vrt brizgalnce poskuŠit, kajti bilo jj vsikovrstuih strojev pre i Šolskim poslopiern, k;.kor tudi na trgu. Ko so pa gospoda na vrtu p: i teh eksperimentih ra zanje vali dobroto teh strojev, pridružim se jim tudi j iz, in ponižno vprašim neka razjasnila, ali nek gospod me pobliska od nog do glave in ko vidi, da nemam fraka in pinje, Se odgovora mi ne u&, kakor da ne bi hi! tudi jaz Adamov sin. Ko je pred par leti g. prof. Bal lini predaval o flbkserl, akoprem v laščini, razlagal nam je tuko priprosto in po domač-!, da ga je marsikateri kmet lahko umel, iu na vsako prašanje nam d,J ti pojasnila in prav takega poduka je treja kmetu, ali v domač-m njemu razumljivem jeziku. Slavna gospoda »agrarnega« društva! kadar zopet napoveste predavanje v zve-ličavnej visoko učenej Iaščini, povabite piransko gospodo n i veliki trg pre l »fontano«, tam je košata figa, nad figo pa veliko mrčesa, k :er boste lahko delali eksperimente z svojimi brizgainicami, okul ce pa ne plaSite s peronosporo, saj je Šd niste nikder v okolici zasledili, vladin denar pa, ki ga za podporo dobivate, na boljše način porabite, kmetu v korist. IX Prošeka 18. junija. (Izv. dop.) Kakor navadno vsako leto prvo nedeljo po sv. teiesu, hode tudi v nedeljo 27. t. m. pri nas procesija. Da pa ni naša procesija ena najzadnjiii, to je že marsikdo potrdil. In kako ne bi bilo lepo ta dan, ko obh i jamo največ) kristijanski praznik, ta dan ko pomore »skoraj vsak« po svojej moči k cdičeniu in olepšanju te pobožne slovesnosti ? Skoraj vsak, pavira I Bi II ne bilo bolj prav, ko bi rekel naravnost: »vsak?« Rekel bi ko mi bi bilo mogoče; pa kar nI. to ni. Nahaja s* nek lo mej našimi vaščani, ki bi znal za silo groše šteti, a na binkofitni pondeljek, ko so starešina brali denar, da bi se pripravila godba za procesijo, ni imel revč k starega krajcarja, da bi ga za njimi zalučal. In prav »ta gotovi nekdo« je mislil postati »kaj več,« človek o i vseh ljubljen, od vseh spoštovan. K io naj spoštuje neki takega Človeku, ki tiemi za tako stvar, za tako sv. po-božnoat niti malega feniga, mej tem ko ve vsakdo, da ta gospod ni brez cvenJta. NaŠi čitalnici skoraj zapojemo: »re quie*oat in paco.« Vdahne po devetletnem obstanku. Vs.ihnola ni v hujših časih, poginola ni v prejšnjih krvavejih letih. Zdaj pa, ko napredujemo po vsem hvalevredno, z laj jej preti kosa neusmiljene smrti — po guba 1 Velik udarec bode nam Prosečanom, ki smo se žj nekterikrat pokazali na javnem odru. In od kod prihaja to? Kdo nam pouzročuje ta udareo, ta —- da rečem z strahom — ta propad naše čitalnice I Udov je žallbog malo. Pa tudi to milo bi zadostovalo, tudi ta mala kopica bi mogla vzdrževati jo in obraniti pred pretečo pogubo. Pa nekateri se menda bojijo kolere, te družbam (društvam) in shodom t »ko sovražne bolezni, drugi so zopet »troppo nobile« in si štejejo v nečist, da bi se toliko ponižali ter pomagali ubogemu narodu in se družili z »neomikamm kmetom, «uaej tem ko vendar prav žulje za- roblji'i.r\ U ne.a ri.li ;.tej prsti mencajo, in zopet iirugi so, ko velo i; ije na urevi ki ga najmanjši piš za seboj p bare. Gospodje, možje ! Otresimo svoje revne, mrzle, možu nepristojne Šibkosti. Povzdignimo zopet z naudnšenjem prapor slovanski; naj vihra v čast in slivo narodu. Ne hodimo mi najzadnji tnej našimi brati. Ne pustimo, da bi nas zasmehovali bližnji in daljni, prijatelji in sovražniki. Tedaj možje, zd užimo se zopet in dobro pomislimo, da z neslogo ne pridemo daleč, kajti: le sloga jači, a nesloga tlači 1 Skopo, 16. junija 1883. Veselilo me je čitati v cenjenei E iinosti dopis in sicer v 45. št. iz Skopega; g. dopisnik j^ m ir-sikaj v onem dopisi opomnil, marsikaj polivalil, p .hvalil vo iitelje ljudstva, pohvalil I ju lstvo! Pohvalil je sosesko, kako se namreč ona briga za popravljmje domačih čast, t^r jo štivi! v l«gl*,i marsi-katerej drugej občini. Klical je tudi Tržiča ne, naj pridejo, da vidijo naše ceste, a da tudi pokupijo božjo kapljico, katero je mati trta rodila. Seme je padlo na rodovitna tla 1 V četrtek dne 10. junij* t. 1. je dobil g. Jož; Gec gostilničar v Skopem naznanilo iz Trsta, naj htagovoli v nedeljo t. j. 13. iumji p i praviti obed za 30—35 osob. Gostilničar p:ip avi potrebno — ni željo gospo iov — pud iu h i m nebom. Prostor dičile in krasile so le siovenske trobojnlce. Dne 13. junija precej p > 1 uri popoldne pri d rd rajo štiri k'oč'ie odličuih gospodov, na čelu jim g. J. Šia npfel — najemnik tukajšnih lovov —- in g. Hissek. Društvo — ako ga smem imenovati — bilo je različnih narodnosti, nuj njim mnogo Slovanov, kateri so se tudi pri ohedu v materinem jeziku pogovarjiii. Društvo je imelo svojo godbo, katera j • tudi mej obedom kaj izvrstno igrala društvo je pokazalo, da ima glasbeno orodje popolnoma v lasti). Mej obedom se napoti društvo z glasbenim orodjem k Čestitemu g. A. K. duhovnu (bil j« namreč njegov godovm dan). Gospoda S. in H. voščita v imenu društva čestitemu A. K. na kar se jim on toplo zalivali, pa tudi par steklenic dobrega prinesti ne pozabit Potem se napoti gospoda po poprav-Ijenej cesti (po dopisu v 45 št. ravno) v Krajnovas ti g. Antonu Zlobec-u. Anton Zlobec je mož, kateremu smemo prištevati vse lastnosti naših pradedov, starih Slovanov. On sprejme preprijazno gospodo brž napravi prostor na dvorišču, a jedi zopet in izvrstnega »terana« se ne manjka; izvrstnega, pravim, k ir Rpričuje tudi to, da je dobil pri zadnjej dežalnej razstavi v Gorici srebrno svetinjo. Tržaškim gostom ostane Antonov dan pri njem v vednem spominu. Društvo je darovalo tudi precej denarja za občinske uboge, za kar se jim tudi g. župan v imenu občii e toplo zahvaljuje; a tudi cerkve sv. M huela niso poz ibili | Želimo pa, da bi nas slavna gospoda sedaj pogostoma obiskovala, ter kličem jej na Bv denje! z. zagrad, 17. junija 1886. Mnogo se čita In piše za pomoč kmetu in sicer se upirajo na kljukce, na časopise, i na deželo, naj pomaga — ali zaman, dejanske pomoči vender ni; draitl čitatelj, pomisli, koliko zaslužka ubožn*jšemu ljudstvu splava v druge dežele. Tudi jaz mislim, da potem, ko se je uže toliko pisarilo o bolnišničnih troških, na katerih ubogi kmet najbolj trpi, da bi se morala do tična postiva predrugačiti in sicer na *|# dnine obrtniških delalcev pod odgovornostjo prvo gospodarja io drugič obč. pre-datojnlitva. Pomisliti je, koliko bi se nabralo z malo svoto 1*1.; gotovo toliko, da se troŠki pokrijejo, kar bi vsak delavec radovolino plačal. — Dilje zdravniki v javnih bolnicah, kakor tudi županstva motali bi bolj paziti, ali osoba mora ostati v bolnici, ali lahko doma na deželi prebiva, zlasti ženski spol, o čemer sem očivldno se prepričal, in videl, da se nahajajo m^j bolnimi tudi take, ki se red6 v bolnicah, denar služijo z raznimi opravki, ubogim občinam pa ogromne troš;e napravljajo; je li to putenost? — Iz tsjja se vidi, da manjka potrebne pazljivost'. Poglejmo tudi, koliko je pri vand rani h Lihov, kateri sviloprejsko seme, bodisi dobro ali slabo, za prve vrste po deželi hvalijo, t iko, kakor ži i svojo blago, da ne le odda ; plačilo p i obeč jo le n i srednji kup prodaje v Gorici, oni pravijo, da bodo kupovali v Tržiči ali G-atiŠki, aii Kor-miuu. kedo bopi teda) kup delal v Gorici, če nobenega kupci tam ni? — Kaj sem reke', da ni v Gorici kupcev? varam se. Poglejmo tedaj, kaj se v Gorici kupi i kaj proda, kedo kupuje i kedo prodaje, i viiimo, odkod prihaja kup (meti) usta' novljen. Tam vidiS le tiste ženice, ki hodijo na družbene dneve v z »stavnico (Monte di pietii/ nerešenega blaga kupovat, one svilopi-fijsk« kokone kupujejo i potem vsak dan v Tržič ali Kormin oddajajo, i tako si žepe polnijo s Dorazumom podjetnikov. — Koliko se v Gorici pro ta v pr meri prej omenjenih krajev? niti deseti del ne, tam se vi Ji falopa ali ol- mečke. kak kilo. kaler?g,\ kak! mati postransko proda, le redko kak gospodar donese ves svoj pridelek — i tako splava up uhogemu kmetu; da bi vsaj pravo seme bilo, ali žalibog, večinoma je piceriji, tukaj bi se Uhko ubogemu kmetu na pomoč prih,telo. Dežel t ne bi srneli pripuščati vsake vrste semena okoli dražbit', ampak le pregledano in privoljeno seme, — pi bi tudi trebalo kmeta dobro podučiti i preskrbeti, da se vsi kokoni na de želnej vagi prodajajo, — zato pa bi s. moralo več deželnih vag pripraviti, da se o1vrn6 goljufije. Na kmetih se večkrat pripeti, da umre oče maloletnim otrokom, pusti jim dobro posestvo, premakljivega in nepremakljivega premoŽenja, ženi izroči posestvo, varuha maloletnim otrokom pa ne o Uoči.— Ker postava to zahteva, mora si vdova varuha zbrali, a te si pri takih slučmh iz vol j i pogostom i pozneje las'-ie možć, in ko se taka vdova v drugo poroč1, opeša malo-letnlti otrok premoženje tano, da v dobi polnoletnosti dobe na roko golo i zadolženo premoŽenje — matere v drugo poročene pa veliko odnesejo, — kar ne bi smelo biti, ainpik župinstva, kakor tudi slavne c. k. okr. sodmje bi morale na to dobro paziti i takih varuhov ne pripuščati pri ženskih v irugo poročenih, kar, mislim, da tudi postava ne pripušča, — tedaj manjka pozornosti i strogega postopanja. Ilirska Bistrica 21. j unija. Umrl je 2idnji m-sec tu čestitijivi starček po imenu Andreji Renko, ki zisiuži, da se v E iinosti omeni. Bil je rajni zares poStenjak, da malo takih. Iz njegovih ust nisi slišal nikdar laži, niti kletvice; še manj pa pohujŠljive besede. Njegova dana beseda je bila k mor pi a m pogodba. Za ves svet bi si n« bil Kaj ptujega po krivici prilastil. Zlobnost človeška je bila kriva, da ni umrl na svojem domu, ampak bil je pregnan. Vender ga nisi nikdar slikal, da bi se budil nad svojimi preganjalci. Žito zasluži, da mu otroci njegovi napravijo spominek s tem le napisom: Dragi oče 1 zgled poštenja. Z.'led krščanskega življenju Ti kot tak, zares si bil. Tako si tudi nas učil. Žito pa tud' odhod Tvoj je bil od tod, Mislim gotovo srečen, Sad rešenja ti bo večen. Fr. Na Dunajt, 13. junija 1886. (Izv. dop.) 5. dne t. m. je slavila dunajska »Slove nija« dvajsetletnico književnega delovanja svojega častnega člana, g. prof. J »sipa Stritarja. Vspeh te slavnosti je bil nepričakovano sijajen. NajodliČnejSf gospo ije pravijo, da uže več let na Dunaji ni bilo take slovanske slavnosti in to v dveh ozirih. Program, dobro sestavljen, tzvrš 1 se je kaj eksaktno, posameznim točkam so morali dotični pevci, oziroma igralci prideti še d uge; ploskanju in izrivanju ni bilo konci. Prišlo pa jo tudi toliko odlične gospode, kolikor je še nikdar nismo v »Sloveniji« videli. Prišlo je deset čeških poslancev, mej njimi vodji dr. Rieger in dr. Trojan, katera sta bila pri vstopu in pri pozdravu predsednikovem posebno burno pozdravljena, prišlo je šest poljskih, elen ruski, eden hrvaški iu 8 slovenskih poslanci v, mej slednj mi celo knez Win-dischgrii z. Prisotni so bili nadalje izmej Čehov dvorni svetnik German, dt-želni Šolski nadzornik Weber, direktor Kalandra; slovenska naselbina je bila skoro do zan* njega navzoč'. Oprostili so se giof Coro-tiini, rektor Zhisbmau in če nekoliko dru/ih gospodov. Kakor sem uže omenil, izvršil se je program kaj eksaktno. Mej posamezniki nij omenjam g. drda. Danila Majarona, ki je uže znan kot dober govornik; on je Častno iz v; Šil slavnostni govor, nadalje gosjiice Bogomile Suinanove, kije Igrala na klavirj', solislov tenorista Mlčocha in baritonista Fiorš ča, g. c. kr. opernega pevca L Welgleiua, posebno pa g. .lana Jiička, ki je t iko spretr.o vodil petje. Pred zadnjo točko ostal je sl.ivljenec ter nam bral pe*e i, katero je zložil nalašč za ta večer. Žel je burno, zasluženo pohvalo, posebno pa nas je razv selilo, ko je dal več sto iztiskov, da se razdele po dvorani. Pre Ino se je prešlo k zabavi, prebral je g. pre isednlk »Slovenije« dr. M. Murko došle telegrame, bilo jih je do 80. Pri zabavi so ostali skoro vsi gostja. Najprej je napil dr. Murko v kratkih he-sedah si ivljencu, potem stud. inz. Rosina gg.drživnim poslancem. V imenu tth odgovarjala sta Poljaka grof D'.ieduszycki in vitez Sawczynski, Rus Ochrimowlcz, Čeh prof. dr. Kalzl, Slovenee prof. Šuklje, ki je oosebno povdarjal vpliv, kateri je imel Stritar še kot dijak na svoje sošolce. G. dr. Pukl napival je sodelalcera. V ka varni, kamor smo se potem napotili, govoril je še grof Dzieduszycki gg. Pukl in Murko. Vredno se mi zdi, da omenjam tu misli, ki se je na tej slavnosti sprožila, namreč, da bi se dunajski Slovenci vsak mesec enkrat redno shajali. Upajmo, da ne ostane samo misel ! Domače in razne vesti. Zadnja številka EdlnoMll je bila zaplenjena ziraii članka »Tolerantnost«. — Da naročnike nekoliko odškodu-jemo, dodali smo den išnjera listu pol pole priloge. Gospod Albert pl. Contl-Ce-da«»ainare. c. k. okrajni komisar in na-ćelništveni tajnik c. k. deželnega nauiest-ništvi, imenovan je bil za stalnega di-mestništvenega tajnika i na svojo prošnjo premeščen k c. k. okrajnemu glavarstvu v Gorico, kder uže 1. julija začne vrado-vati.— Mi čestitamo Gončanom, da dobe tako marljivega, značajupga in vljudnega uradnika, rnoži, ki se je z s ojimi lepimi lastnostmi pridobil v Trstu vsa srca. t lir. Alojzij (irevorlčodvetnik in predsednik Čitalnice v Ptujem, prvobo-ritMj z.i narodne pravic: Štajerskih Slovencev, umrl je te dni po dolgej bolezni. Slava njegovemu spominu I t <»o*pa Marija Jereb rojena Kenua, soproga c. k. tel. ofic jila, l'. Gregorja Jereba, umrla je v petek po dolgej bolezni v najlepŠej starosti. — V rodoljubju je rajnka tekmovala s6 svojim soprogom, Ki je znan tudi v pisateljskih krogih slovenskih. Hajnka je bila mej prvimi in najboljšimi igralkami v rojanskej Čitilnici, torej velezaslužna za našo stvar v Trstu. L°hka jej zemljica! Pogreb je bil v nedeljo, udeležilo se ga je gotovo do 800 osob, večinoma slovenske inteligencije Tržiške, uradnikov, trgovcov itd. Pevski zbor del. podp. društva, katerega jako marljiv knjižničar je soprog i-anjce, je prelepo pel pre i stanovanj-rn, ko bo rake v vzdignoli in dvakrat v cerkvi sv. Antona; nekateri rodoljubi položili so na rakev lep venec z trobojnimi trakovi, z napisom: »Slovenske Talije poapeševalki« in bilo je še več drugih prav krasnih vencev. Pogreb je kazal, kako znajo biti hvaležni Slovenci svojim delalcem na polju narodne blagCHti. Imenovanja. Poštni asistenti Jj^k. Hočevar, Al VavpotiČ, Gr. Jereb In M, pl. Bombardi so bili imenovani z t oficijale pri brzojavnem otdelku v Trstu in poštna asistenta G. Auderlich in J Zaletev za poštue oficijale pri poštnem oddelku v Trstu. — Viktor Hornisehek, sodni pristav pri trgovinskem in pomorskem sodišču v Trstu, bil je imenovan okrajnim sodnikom v Gervinjanu. Ivan Naberjroj v drž. zboru. Naš vrli poslanec, g. Ivan Naberyoj je v seji drž zbora 16. junija stavil predlog, da bi se za Primorske dež-le uovolila vsako leto neka innož na žita (koruze, pšenice, ržij prosta vsake carine, kakor to velja uže za Dalmacijo. Znano je namreč, da Primorske dežele prav tako malo žita pridelujejo, kakor Dalmacija in da torej naše uežele uvažajo vse polno inostranskega ž ta za svojo silno potrebo. — Po obdičenju žita bode moral delalec kruh kupovati draže in vendar je kruh prva potreba za ubožca. — Za ubožca se je torij potegnol Nabergoj, in njegov preulog je hil v zbornici tu ii zdatno podpiran; pri glasovanju pa je padel za le 16 glasov, in čujte kako? Dalmatinski in nekateri slovenski poslanci so proti glasovali. — No, tem Še ni taka zamera ker na Kranjskem imajo v tem obziru ra/.lične interese od Primorskega. Ali čuditi se je temu, da drugi trije tržaški poslanci niso prišli v zbornico, kose je glasovalo z i tako važno stvar glede na korist uboz^ga Tržaškega ljudstva — za vsak iariji kruh ! — No, kde so bili pl. g. banski lord? So morda spletke delali proti kateivmu Slovencu, ki se drzne imenovati jih pri pravem imenu? Dakle, ako Nabergoj kaj dobrega za Trst predlaga, ne more veljati zato, ker je on predlagal. — Ghe piccol i gente 1 Bože pomiluj 1 V petek ie k'osp. Nabergoj zopet govoril za koriat Trsta daljši govor, katerega priobčimo na d ugem mestu. V soboto je bilo glasovanie o carini na petrolje. Desnica je zmugila za le 6 glaso.', ker je 17 Poljakov, potem Llenbacher, GoJel proti desnici glasovalo ter so b li 3 Dalmatinci odsotni. Odločno proti je ta pot glasoval tudi Goroninijev klub, razun Sohorja in Vučetiča, o katerem zapazujemo uže več čas:i| bolj pametno. Trstu koristneje postopanje.V Goroninijev-uem klubu se je pa ta pot računilo, da pade desnica in z njo vlada, in banski lord si je uže man cal roke, češ, da zdaj postane najmanj trgovinski minister, der Herr Burgstallbesitzer ist aber wieler einmal abgeblitzt. Mi smo uže dostikrat reki', da neitateri gospodje na Duuaji igrajo prav žalostno vlogo. Spomenico o šolstvu v deželah slovenskih in o v tem oziru potrebnih premembah ali novih naredbah so te dni sestavili slovenski državni po slanci ter jo v posebni deputaciji Izbočili naučnemu ministru Gautscbu in jo priporočili tudi minlsterskemu preiselniku grofu Taffeju. V seji tržaškega mestnega zbora dne 17. t. m. je bila na dnevnem redu točka, zastran zboljšanja zdravja v starem mestu. Prečital se je'dotični predlog, po katerem se priporoča, uaj se brez večjih teživ napravi trg, ki bi posebno koristen bil, naj ukaže mestni svet vsem načelnikom i njih namestnikom raznih zidevnjožlb mestnih komisij, da se pod županovim naeeliistvom ustanove v mešano komisijo, kater« naloga bod*1, v zvezo stopiti z vsemi onimi korporacijami it) z »-sebniki, ki so pri tej stvari posredno ali neposredno ndelženi, ali, Če s-* bo zdelo p drebno, zantopnka določiti. Po rtovrfce-u i ti posvetovanjih in potriitvi občinskega sveta naj se naprosi vladi, da dovoli pravic > razvlastitve za ievajočeg a okoliša. Ta predi g je bil soglasno sprejet. — D u„e točke dnevnega re.ia nemajo noben? posebne važnost'. Tržaško inertno Mtare^in-«vo priznava, tla Corlea ni italijanska. To s<- bo na pm pogled sicer vscemu čudno z lelo, ker Gorici ne stoji tam za juliškimi planinami, in ven dar je tako, kakor p.-iča ta le dogodbica. G. k. deželno nameštništvo je mestnemu magistratu naznanilo, da se na c. k. žen skem učiteljišči v G »rici preskušnje lahko tudi v ital janskem jez.ku opravlj ijo. Mestno starešinstvo |e to n znanilo v seji 4. t. m. v znanje vzelr, a v istej seji nekej kan -dliiatinji dovolilo HO gld. potnine, da pojde v Tridnnt na preskušnjo. Gorica telaj ne more biti italijanska, ker ako in bila, pos-slalo bi bilo mestno starešinstvo kandi-datlnjo v Gorico, ne pa v Tri len t, s č^mer bi ustreglo bilo tudi davkoplačevalcem. Tržaška irsevln^ha zbor nlca je v sej 1 17, t. in. razpravljali spomenico o zaiievah odprave tržaške svobodne luke. Sprejela se je tako kakor jo je sprejel me tni zastop, če tudi so nekateri uiije naglišali, da promembe, katere |e sklenol mestni svet, niso ugodnu. letnica »lovanske čllal nlce v Trslu. Ta slavnost obeča bit' res lepa in «e 1« nadej,.ti deputacij iz raznih krajev, ker vab lo se je mnogo društev 111 mnogo (dičnih osoh. mej temi tu it vse o-'.e gospode, ki so ustanovili č-talnico. pa po s* potem v druge kraje preselili. — Por bno zaslužjn je bil za ustanovljenje čitalnice goBp. Franc Kavčič, zdaj posestnik v Sembidu nad Vmavo, njemu so pomagali razni gospotij«, kakor naš pesnik g. Fran Cegnar. Ščitomir Vilhar, z iaj v Prezidu, Fran Lego, zda) v Pragi in Se več drugih; nadejati se je, da slavnost počestltata se svojo nazočnostjo vsaj gospoda Kavčič in Vilhar. Mej nami pa še živi Ne>tor slovanskega gibanja v Trstu, g. Andrej Zorman, kateri je hi) mej ustmovniki slovanskega društva v Trstu uže leta 1848. in leta 1861. tudi mej ustanovniki čtilnce, katere ui je o l ža-Četka pa do ile ies, po uže njegovi vnuki oiborujejo.— Slavnost je torej pomenljiva in se gotovo tudi lepo izvrši v sedanjih prekrasnih p-ostorih čitalnice, — kateri l)odo v ta namen l^po okrašeni. Ker je 2") letn ci čitalnic trž.ške za nas tržaške Slovence po nekakem narodni praznik, zato naš list v soboto izide v praznični j obliki. Razpisane Klnžbe. Na c. k. učiteljišči v Kopru se ot lnsti pričetkom šolskega leta 1880|S7 ilve začasni služni glavnih učiteliev, in sicer ena začasna služba za zemljeznanstvo in zgodovino z slovenskim učnim jezikom in za slovenski jezik; ena začasna služba za matematiko, naravoslovje s hrvatskim učnim jezikom. Prosilci, kateri bodo uživali plačo stalnih učiteljev, imajo vložiti svoje proSnje do 15. junija pri c.kr. deželnem šolskem svetu za Istro v Trstu. Prednost imajo oni prosilci, ki dokaže|o, da morejo tudi v nemškem jeziku polučevati. — Ma ženskem c. kr. učiteljišču v Gorici razpisana je služita enega uČ telja. Razpis učiteljskih služIt. 1. učitelja-voditelja d vot azrednl'. v Kame-njah in v Križ ; 2. učitelja-voditeljt eno-razrednic v Lig, K1I11, Kozani; 3. učite Ijice v Kanalu. Dohodki vseh sluŽeb so 3. plačilne vrste poleg dež. Š. postav 10. marca 1870 In 4. marca 1879. Prošnje s postavnimi spričevali sposobnosti in za zvunaoje tuli s sprič^li c. kr. okrajnega zdravnika, je vlož'ti do 31. julija t. 1. po predstavljenih obh.s'nijah. Razpisani služIli Služba dav-kovskega kontrolorja X. razreia in služba pristava X[. razreda za okrožje primorskega finančnega vodstva. Prošnje se Imajo vložiti v štirih tednih in dokazali j.* znanje deželnih jezikav. Kaj še manjka tržaškim ob činsklm Kvetuvaloem? V tolažbo onim, ki imajo slabo navado pušiti. izrekli so se nekatiri z travnik", da je tobak ne katerim o^bam koristen in osobito da re-guliri ideje, radi česa ga je priporočati filosofom iu učenjakom, ki globoko misle, da z njegovim dimoin misli po možianih urede. V nekem zboru iiig jenov v Parizu se je določilo 1 msko leto, da je tobak za noslanje tudi koristen, di razvelri um in misli, v času pa ko se tabak v nos tlači, dotični Človek lahko misli, kiko koristna bo ta ali onastvar, ki jo z ne. Naslanjajoč se ua zaključke te^a higljeničnega zbora, za ukazalo je mestno starešinstvo v Hamburgu na Nemškem, naj se za mestno zbornico preskrbi velika tabičnica, polna duhana, iz katere bo lo mestni svetovalci zajemali ipnže«, tlačili lih v no^s, in s tem si um in misli vedrili sebi in Hira-burŠkemu mestu na kor st. Taka tobačnimi podajala bi se po naših mislih izvrstno tudi našim »liberali.itn« mestnim očetom, da bi jim um nekoliko r z edrili in jim olvzeli vsaj nekolike one nesrečne zagri-zlosti, ko bodo p etresovali kako prošnjo slovei.sklb prebivalcev, za levu o vodi ali Č sa druzega, kar bi tržaškemu prebival-t u res v prid bilo. Enako sredstvo podajalo bi se gotvo enim mestnina s eto-valcem, ki ne ki:Čelo vf sv. duha, da jim razsvetli in razvedri um, kakor očetu Mojzesu in kakemu drnzemu Abrahamom iču, ki v mestnej kolibi Čepe. Zdravniško preiskovanj«« la dij. Trgovinsko uiiiii-»ter8t"o je po iirzo j • v 11 e! 11 potu ukazalo, da se Imajo vsi par-niki iri iiruge lauije, ki vozij i popotnike, pred odhod' m od Tt sta zdravniško prečkati, h iii se imajo popotniki, na katerih bi se pokazala znamenja kolere, od vožnje izključit1 ; dalje se kapitanom pod lastno odgovornostjo naroča, da se imajo z irav-stveni predpisi, posebno tisti? ki zadevajo suago in razkuževanje pred odhodom i na poti, vestno spolnovati. Deželni zdravstveni svet v TrstU. Zi priho inja tri leta, in sicer do konca meseca aprila 1889 so bdi v deželni zdravstveni svet im-novani: dr Ivan Bossi, volja mestne bolnišnice v Pul|i, dr. Josip Brettauer, primarni zdrarnik mestne bolnišnica v Trstu, dr. Vrne. Gian, trž*Ski nroti fizik; dr. Aron Luzzatto, goriški proti-fizik, ur. Aleks. Manus-d, primarni zdravnik bolnišnišn ca v Trstu, in dr. E^idij Welponer c. kr. profesor za b'bica v Trstu. Pogodba z Llo^dorn Ta teden so se začeli v mimsterstvu zunanjih zadev pogovori zastopnikov obeh vlad in mini-sterstva zunanjih - zadev gleile podaljšanja pogodbe z avstrijsko-ogerskim Lloydom. Ti dogovori imajo namen, določiti pog« je. pod katerimi naj se pogoiba z Llojlom ponovi. Nova Opatija v slstljanskem Zalivu. 18. t. m. je prišel komercijelni vodja južne železnice Karol pl. Packenyi v spremstvu z baronom Henrikom M01-purgo t nekim uradu ikom južne železnice v Sistijan ter pregledal krasni ondotni kraj in morska tla. Kraj se je gospodom jako prikupil in vsi hvalili izvrstno vodo, ki v dveh studencih izvira blizu morskega b ega ter priznati, da je ta kraj posebno ugoden za morske kopelji. — Mi temu pristavljamo, da je drživni naš poslanec gosp. Nabergoj, prvi opozoril vodjo južne železnice na ta kraj. Njemu bo tedaj pristoval prva zasluga, ako se kopelji napravijo. U rajna železnica Trst-Go rlca-Vftpava. Društvo za zgradbo t* železnice je dobilo krepko poiporo v »The Gity of London Contract Corporation L-inited« v Londonu, ki ae je 16 aprila t. I. zavezalo, da pri'k'bi d«nar za zgradbo vsega železniškega načrta; toda pod ne kimi pogoj'. Stala bi vsa zgradba okoli šest milijonov goli. — Duštvo se je to raj obrnola ua trgovinsko ministrstvo s prošnjo, naj država prevzame za 2 milijona gl. delnic, in ker se je omenjeno londonsko iiruštvo zavezalo le do konci julija t. 1. naj se dotična zakonska osnova predloži državnemu zbore Še v tem zasedanji. Ako pa to ne bi več mogoče bilo, naj mini« sterstvo izjavi, da to osnovo predloži pozneje obema hišama državnega zbora. Odbor podružnice sv. Cirila in Meioda je imel včeraj sejo in sklenol, da pošlje, ako le mogoče, svojega zastopnika na glavni občni zbor društva v Ljubljmo 5. julija, ako pa mu to ne bode mogoče, pooblastil bode o ibor gosp. Ivana Hribarja v Llubljani, da na zboru zastopa našo podružnico. G. L. Žvab je potem izročil gl. 2.90 k ik >r preostanek neke zbirke in 7.16, kateri so se za društvo nabrali v puŠ ci razpoatavlj.'iiej v prostorih del. po ip. društva. Tržaške novosti: Kolera v Trstu. V »Slovencu« smo čitali, da je nek 10 iz Trsta v L:ul>ljano poročal, ua se v Trstu kolera Širi in da jih tukaj umira po 4 na dan za kolero.— To j* goli izmiŠljetina, kajti razun onih treh slučajev v Trstu do denes ni umrla Še nobena druga osoba za kolero. — Reči se mora celo, o a je zdravstveno stanje v Trstu 1 toŠnj8 poletje celo razmer no ugoilno. Kakor trde zdravniki, bdi so oni 3 slučiji kolera sporadični; in nekateri, celć tr-ć, da gospa Jerala ui niti umrla za pravo kolero. — Kar je letos v Trstu jako razširjeno, to jja; ne izi ii s praznim želodcam in ne piviii ij kislih je d. To pormga prot k<)li ii 1 K lor se tega ukaza natanČ o drži za k-dero ne zboli.« — Tako omenjena p akt Č l hom^opatični zdravnik. Sicer je pa vgikemu priporočat', da se ziržuje ,e Ii. ki bi rnu drisko prouzročile, kakor a ija i. dr. Če pa kdo zboli, menda je n ijb djše, žja previ Inost pa iih vsejeino brani iu jih bole tudi v bodoče. — Procesija Sv. R šnjega Telesa se bode vifiila jutri, pri lep m vremenu po navalnih ulicah, ako pa bode dež, pa v stol-nt j c rkvi. Umor. — Voznika, 21. letnega Vin-cet.ca BI tncuzzi so našli v četrtek ponoči mrtvega v ulici Gonti. Dva njegova znanca, 19 letni kovač Polikarp Vendramin Iz Trsta in 18 letni slikar Aloert Varisco, katera sta u ži oba pod ključem, sta ga riekda s kamenjem luČala in tako nesrečno zadela, daje umri.— Pravijo, da je on prvi napadel z nožem oba omenjena, in da so bili vsi trije pijani. Nesreče. 54 letno gospo Margareto Golmg je v petek nu ulici zadel mrtudm je precej umrla. 50 letnega miz »rja P.anca Poh je isti dan na ul ci boŽjasi zlomila; odpeljali so ga na dom. — 19. letni dninar Matej Bidoli iz Vidma je znorel, policija ga je prijela na lesnem trgu razvijajočega ter odpeljala v no-ifnic"». Tepei in nož. P.ošl) nedeljo so se tako pretepali v Trstu, da so bili ranjeni ti le ljudje: 24 letna Hozi D. v ul ci delle Acque, 2'2 letni ribič Josip Mesner, ne« varno ranjen, 34 letni fakin Viktor W., krojač Andrej U., potem je b'I s kamenjem ranjen v glavi 11 letni France Prelc. Tepež in nož v Trstu največ napreduje. Pijanost prava nesreča. V ulici S. Fran cesco «o našli n-k 'ga še mladega voznika močno pijanega, pust li so ga v nekej veži 'la se strežne; ali ko se je strezuol se m mogel več ganiti; odoeljiti so ga morali v bolnico. Oj pijanci/ Policijsko. V nekej hiši pri Sv. Jakopu 111 v ul ci Gtii iccera so te dni pokradli neznani tatovi, kar so ravno mogli. Zirad ponočnega razsajanja so zaprli te dni 5 ali G Iju I, rokodelcev; zaprli so tu ii nekega vagabunda iz Devina, druzega iz Komna, tretjega iz Lokve; same mlade postopač* iu Š4 neko uže 30 letno usmiljeno Iz Ljubljane, po imenu France Z. Vesele in žalostne stvari IZ Istre. V Pazinu so se vršile te dni volitve v uifstui zastop, strmi svet 1 zastop lahonskega gnezda, kder se je porodilo lahonsko politično društvo, je denes hrvatski. — Volilni boj je bil hud; karnjeli so napeli vse svoje moči, k ljubu temu so pri volitvah odločni Hrvati« zmagali v tretjem volilnem razredu z 151 nroti 47 glasovi in v drugem z 62 proti 24, to js b pa zmaga. Ker j" b li zmagi tako sijajna, m ker so Hr utje pnvič i ljudje, so prvi razred radi pripustili Italijanom. No sda| pa naj Lahoni v svet trobijo, da je Istra ital janska zemlja 1 Zaigrali so gimnazijo, garnizijo itd. ii Čudni Lahon či i, ziinj pa so zgubili še me-?tno h šo 1 S'ava P,.ziuskim Hrvatom! — V Ti-nj.no je v nedeljo strela u ianla v cerkev prav ko je blizo 1000 ljudi bilo v njej pri Sv. maši; mnogo ljuli je strela omamila, alt k sebi so p išn vsi in nobeden ni ostal mrtev. Straš io je bilo nekda gledati ta prizor. — Ali Bog le Tinjance obvaroval vsake nesreč'1. — Tuči je v Istri te dni v unojih krajih veliko ško ie napravil i. Toča pobila je več občin v I,tri, posebno pa Dragufi tako silno, di so vsi pridelki un Čeui, drevje pa kar golo. — Na bmkošuio nedeljo pa je toča okolo Slovenske' Bi;it ice napravila znatno školo. Tu li na Gorenjskem je nek ta v njnogih k aj h to dni toča padala in mnogo škode napravil*; toče je moralo te dni mnogo pa ti, tu v Trstu imamo uže 3 mrzle večere iu tu ii po.inevu piše mrzel v.'ter. I i. Hrcginja 17. jun ja 1 am javijo: Z veseljem moramo objaviti, da mi pre llog tukajš'ipga županu, gosp. Kadenara, je bil ine 10. jun'ja t. I. blagorodni gospod ScliiH nchauer, c. kr. glavar v Tolminu, o i tukajšnega starešinstva za častnega občinarja izvolien, zaradi ob:lib svojih zaslug za to občmo. Prodaja svilnatih mešičkov v Gorici gre letos boljše, nego lansko leto, ker j* nekda no$lo nekaj tnjih konkurentov. Piačuje se nekda lepa rumena lomača galeta po f. 2 do 2.15, japonska pa po f 1.40 do 1.60. Nn f*jublj mskem barji so im°ll te dnt veliko povodeni, ki je storila Škode dO blizo 100(00 gl i. Velika skupščina družbe sv. Cirila In Metoda ho v Ljubljmi ni nraznik t-b dven njenih pat-onov 5. julija t. 1. Oii desetih uopolu Ine bo v cerkvi Srca Jezusovega v Ljubljmi v kapel.ci, s**. Cirilu in Metodu posvečeni, slovesna sv. maša. Potem bo ob enajstih zborov,1-n|e v »Čitalnic«. — Daevni red: 1. Poro-č lo osnovnega olbora o sidanj-iu družbenem stanj ; 2 račun o prejetm novcih; 3. voldev družbsneg . vodstva, nadzorn šiva in razsodntSiva lor 4. razgovor o potruž-mČuih nasv-tih. — Vabijo se toraj vs-, ki imajo na veliki skupščini posvetovalno 111 glisovalno pravico, to so pokrovitelji, zastopniki (»1 pjiružnicin u ija družbeueg 1 vodstva, za zdaj osnovanegi odbora, k obilni u Irlež >i. Podružnični Zastopniki smejo tuli namesto sebi pooblaščenci izmed družbenikov poslati. Ob enem se ustanovljene podružnice oDTininjajo, če kteraše nema stanovitnega (lefiuitivnega) načeiništva, da gi nemuiomi izvoli ter si potem tuli zastopnika zi veliko skup -šči 10 izbere ter oboje precej društvenemu vodstvu (osnovnemu odboru) v Ljubljani naznani. Na vsakih 59 druž ibanikov je 1 zastopnik. O3novni odbor družbe sv. Cirila in Meto la. Nekatere naše gg. naročnike tudi denes opozorujeuio na rudece liste, katere bodo prijeli In na katerih h zapitano, koliko imajo Še plač iti do konci t. m. ali do sklepa prvega semestra. Priporočamo omenjenim gospodom, da nam denar pošljejo prej ko prej. „Viljem Teli«' po naŠ^m p sniku Francu Cegnar ju pre eden i> na novo popravljen, dobi m se v naVj tiskarni vezan v kpj knjigo. — Knjiga stane 50 soli'ov, za preprodajalca pa Id 40 soldov. L' tina v severnih amerikanskih državah se je prav dobro obnesm. Pšenice je neki toliko, da je šj nikoli toliko ni b lo. Zivarovanje otrok, v Genevi našvi-carsk-m se je pred uesetiml leti ustanovila oružbi za vzajemno zavarovanje otrok v prlm-iljaji smrti njihovega hranitelja. Obiteljski očetje plačujejo donesek 50 ceiit. (24 k".) vsak mesec za vaacega otroka; sinejo pa tuli dvakratno ali tnkratuo za-varvanino plačevati.Č^ umre oče ali mati, dobiva vsak otrok 15 frankov na mesec za nu|tnanjšo zavarvanlno do spolnjenega se lemnajstega leta. Društvo ima uže trdno podlogo, njegovo preim ž->nje znaSi uže 57.000 frankov ti r se je poleg zavarvanine nabralo tuli iz čistih dohodkov veselic, loterij itd. Storilo je mnogim obiteljem uže veliko dobrega. Demantov se je iz Kaptovna v zadnjih 10 letih izvoz io za 300 m lijonov gold. v vrednosti in izvoŽnja vsako leto raste. Grda zarota. N^k gimnazijalni profesor ni mogel v Šoli pravega reda vzdr-Ž 'Vati, vsak dan seje zgo lilo kaj posebnega in učenci so počenjali, kakor bi trd Slovenec rekel, vsega vraga. Profesor se je tega tako privadil, da se nič več nI tegotll, mislil ja, da drugače ne more biti. Nec>ga dne pa so s učenci dogovorili. da se naloge zi drugi dan vsi prav debro nauče in da bodo mej 1 olukom popolnoma mirni. Dogovorjeno, storjeno. Ko je drugi dan profesor stopd v šolot bilo je tiho, kakov v grobu. Ves začuden se profesor po Soli ozre. Stopi k stolici i položi knjige nanjo. Poduk se nrični*, r si vprašani odgovarjajo izvrstno, Livij v profesorjevih rokah se začne tresli; vse je tiho in vsak odgovarja izvrstno. Zdaj se strese profesor po vsem životu, viž^ knjigo iz roae ter na ves kIiib zakrič1: »Tega ne strpim, to je grda zarota.« Gospodarske ii trgovinske stvari Poduk kiko ravnati, da se trte obva ujejo poškodovanji po strupeni rosi ali Peronospori.l) C kr. kmet. društvo goriško spozn iva za p-trebio, objaviti našle 111 j i poduk, kako nj se po poglavitnih dveh načinih pos« kuŠt pregnati nova trtna bolezen. /. Kako je ravnati t beležem (raztopljenim apnom). V elnem hektolitru vode naj se raz-stopi 3 kilogr. živega apna. Namesto živega apna rabi se tudi lahko ugašeno, dobio ohranjeno, kakoršno nanravljajo zidarji. Tega ugašenega apna ») Ta poduk je sestavil po naročilu glavnega odbora goriškega c. kr. kmetiskega društva posebni od-ek, kteremuje predsedoval društveni predsednik, nj. eks. gosp, Fr grof. Coronini, iu kojemu so udje gg. Iv. Boile, vodja c. kr. poskuš valiŠča za svilorejo in vinarstvo v Gorici in društveni podpredsednik, vitez K Giordano, ravnatelj ital. oddelka deželno kmetijske šola in vitez A. Dr. Levi, ud glavnega odbora c. kr. kmetijskega društva, K D I N O t S naj se vzame 7'It kilogramov — kar je po obsegu enako petim litrom — na vsak hektoliter vode. K'lor je enkrat po napovedani meri sli teži napravil apneno tekočino, premeri naslednje krate labko z očesom, koliko lopat apna mu je djati v primerno množino vode. Dve ali tri lopate ugaŠenega apna — po velikosti lopat« — zadostuje za vsak hektoliter vode. Nekoliko več ali manj apna ne škoduje nič. Prvikrat naj se poškropi trte nHko-liko dni potem, ko odcveto; drugič 10 ali 15 dni pozneje ; potem pa vsakih 15 ali 20 dni m če treba, Še večkrat, posebno kedar je močno deževje spralo apno raz trtoega listja. Za škropenje rabijo se posebne, za ta namen napravljene kropilnice, — kakorš-nih je nekoliko videti pri firmi Verderber & Comp. v Trstu (glej oglas te firme na zadnjej strani). Kdor pa nima tacih kro-pihiic, naj Škropi z metlicami, kakoršne se rabijo za pometanje sob; le na pol manjše naj bodo, ali pa s čopiči fpineli) iz rastlinskih žil. Da bo delo popolnoma izdatno, treba je trte tako poškropiti, da se trtno perje na tenken Čež in čež pokrije z apnom. 11. Kako je ravnati z bakrenim titrijolom pomelanim z apnenim be ležem2) Pet kilogramov bakrenega vitrijola naj se razstopi v 20 litrih mlačne vode; da se kristali la jej rastope naj se tekočina pomešava, Na to se napravi apnen Met iz 5 kilogramov živega aona, ali 12'[, kilogramov — enako 8*|,0 litrov po obsegu — ugaŠenega apna, ktero se raztopi v samo 80 litrih vode. V to apneno tekočino vliva se počasi 20 litrov raztopljena bakrenega vitrijola in se ves č as dobro meša, dokler n« p» s tane tekočina enakorma modra ali plava, S to tekočino se trte škrope samo enkrat proti sredi junija, ali pa tudi poprej, ako bi se morda pouazal kak sled bolezni, Ako bi pa pogosto in obilno poletno deževje spralo prilepljeno zmes raz trtnega listja, tedaj naj se trte še enkrat poŠ-kropš. Škropljenje se opravlja z enakimi pripravami ali z enakimi metlicami, kakoršne se rabijo po tem, kar smo zgorej omenili, za škropljenje trt s čistim apnenim bele-iem, samo da ni treba, da se z vitrijolovo apneno zmtsjo zamaže celo površje listov, marveč zadostuje, da je listje lo na lahkem poškropljeno.') Posoda, v kterej razstapljamo bakreni vitrijol ter ga pomešamo z apnenim be-ležem, naj se nikar ne rabi za domače potrebe ali za napajanje živine. Opombe veljavne za obojni ravnavi. Opominja se izrekoma, da je treba vse trte brez razločka pofikropiti, sadonosne in z nova nasajene; zadnje cel6 kakih 15 do 40 dni pred onimi, ker jih tudi bolezen poprej napada. Kdor Škropi, bodi z vitrijolovo zmesjo, bodi apnom, naj bodi ritensko, da se ne pomaže; in da mu morda v oči ne štrkne razjedava tekočina, delal bo previdno, ako si natakne naočniko iz navadnega stekla, kakoršni se rabijo za Žvepljanje trt.4j Ta previdnost se priporoča puaebno tedaj, kedar so rabijo zgorej popisane posebne kropilnice, ker one razpraŠe tekočino v jako drobne kapljice, in če potegne najmanjša sapica, zažene jih lahko delavcu v obraz. Kropilec naj pogostoma pomešava tekočino, da se ne poleže in da ostanejo v njej zapopadene snovi vedno enakomerno razitljene. Ako sa pa' rabijo ravno omeDjene kropilnice, naj se zato skrbi, da se apneni belež ali vitrijolovo • apnena zmes poprej precedi skozi gosto metalično mrežo, da se odstranijo peščena zrnca ali druga telesca, ktera bi vtegnila zalopniti luknjico, iz ktere prihaja tekočina in s tem prouzročiti, da il kropilnica ne mog a redno zvrševatl svoje naloge. N«j se škropi z apnom ali z vitrijolovo - apneno zmesjo, vselej naj se pazi kolikor mogoče na to, da se s tekočino ne nameče grozdje. Oboj no Škropljenje ima nehati meseca septembra. Priporoča se pa, naj se Škropi pri mirnem vremenu, kajti veter zavira, da se De mce tekočina enakomerno razškropitl Da trtno listje ; priporoča se tudi, naj se ne opravlja to delo najtoplejih urah jas-Dih dni. Popisani ravnavi ste se v preteklem letu najbolje sponesli v Italiji in na Francoskem, za to kaže. da ju poskusimo tudi pri nas v obrambo velike škode, ktero nam prizadeva strupena slana »Peronospora vitieola.« ____________Gosp. List. ') Bakreni vitrijol ali bakreni žveplenec se dobiva na produj pri trgovcih z barvili in dlša-vinaml. *) Delavec ravna previdno, ako si zavaruje roko, s ktero .irži cev kropilnice ali metlico, s nekoliko obilno usnjato rokuvico. *) Takl naočniki so na produj "pri kleparjih F. Ghtsrber »Via del Giardinou št. 34 in M. Ornella »Via fitretta« St. 1 v Gorici. Kava — cene trdne. Prodalo se je 800 vreč Rio po f. 44 do f. 62, 1800 vreč Santos po f. 42 do f. 60 , 700 faniov Moka po f. 114 do f. 115.—, Java Mul. stane f. 61 do f. 64.—, Portorlcco f. 90 do f 110.—, Ceylon plant. f. 80 do f. 126. Sladkor — cene so Še slabše postale; prodalo se je 6000 vreč siadkorja po f. 18.25 do f. 22. Sadje. — Pomeranče in limoni iskani stanejo denes prve f. 4.— do 8.— drugi pa f. 5 do f. 10.50, fig« v vencih f. 13 do 15.—. opaša f. 27 do f. 23.—, cvehe f. 19 do 24.—, Eleme f. 21 do f. 29—, sulta-nina f. 30 do f. 36.—, rož ci f. 9. Olje — slaba kupčija, cen« mlahove; denes stane namizno olje f. 52 do 70.—, jedilno f. 35 do f. 43. Petrolje — rusko f. 8.—, amerikansko f. 9.25. Domači pridelki in žito — fižol rudeči f. 9.50, bohinc f. 10.50, koks f.ll.—, maslo dobro naravno f. 84 do f. 92.—, pšenica hanaška f. 9.50, koruza levuntinska f. 6.25, oves bosniški f. 6.75. Les — še precej obraitm, deske kranj-ske f. 46 do f. 76.—, skurete f. 44 do f. 48. Seno — dobro konjsko staro stane f. 2'30 volovsko do f. 3, novo konjsko f. 1.60, volovsko f. 1.80. Borsno poročilo. Borsa prav mlahova, papirji železnic in akciie kreditnega zavoda so močno zgu-b le na vrednosti, in še celo državni papirji so nekoliko ceneji postali. DunaJ«tta Bor»a dne 18. junija Enotni drž. dolg v bankovcih 85 gld 15 kr. Enotni drž. dolg v srebru 85 » 80 * Zlata renta......116 » 80 » 5*/, avst. r»"'u .... 102 • — . Delnice narodne banke . . 878 • — > Kreditne de-^ue .... 281 » 30 . London 10 lir steriin . . 126 » 20 » Napoleon..............10 n —l/ • G. kr. cekini............5 » 94 . Kr. državnih mark ... 61 » 95 » Slovanska čitalnica v Trstu, osnuje v proslavo petindvajsetletnice svojega obstanka v soboto v 26. dan junija v društvenem vrtu Pri besedi in plesu svira godba c. k. peš polka Št. 61. pod osobnim vodstvon ka pelnika gosp. Sommerja. Po prijaznosti sodelulejo s Čitalničnim pevskim zborom pevci »Delalskega podpornega društva.« Pevovodja gosp. Srečko Bartelj, V Trstu, v 15. dan junija 1886. h kateremu Vaa s tem poziva Odbor. Opomnja: Ako bi bilo vreme nengodno, preloži se koncert na ponedeljek 28. t.m. Kdor želi vpeljati gosta, naj blagovoli ga javiti odboru do 23. t. m. Razpored: KONCERTA »SLOVANSKE ČITALNICE« v 26. dan juuija 1886. 1. Amb. Thomas: Ouvertura k operi »Mignon ;« svira voj. godba. 2. R. Wagner: »Einzug der Gotter in Walhall« iz drame »Das Reingold.« 3. A. Nedved; »Vojaci na poti« zbor. 4. Slavnostni govor, govori gosp. V. Dolenc. 5. Nicolai: »Cavatlna iz opere« »II Templario« svira vojaška godba. 6. F. S. Vilnar : »Naša zvezda;« zbor s tenorsolom. 7. Scbubert: »Der Wanderer ;« svira voj. godba. 8. Iv. pl. Zaje: »Večer na Savi;« zbor s »premijevan)em voj. godbe. 9. Donizetti .* Duett lz opere »Linda di Chamounis;« svira voj. godba. tO. Horny: Potpourri jugoslovanskih naronnfh pesmi. Po doviŠ-Mium koncertu bode ples. Začetek c b 9 uri zvečer. Na prodaj je: Pila ali žaga s veliko vodno močjo (na vodi Hubei) pod tovarno bombažne predilnice v Ajnovščini. 22 or; lov hrastovega gojzda. Najboljša kvaliteta (dob.-Steineiche) za stavbe itd. V prav aobreni stanu hiša (gostilnlca) s Štalami in vitorn za lesno in drugo kupčijo priležna. — Natančneje se p< izve pri podpisanem Spoštovanjem A. Goljšak. 1-4 PoNlana.') Z ozirom na dopis »Podgrad 29. maja 1886« v cenjenem listu Edinost od 5. junija 1886 — zagotovljam slavno občinsko svetovalst^o v Podgradu: da mije 'in mi bode Va! kraj vedno pri srci. V Gorici, dne 15.junija 1886. Adolf vitez Bosi\\o. *) Za članke pod ovim naslovom je ured-ničtvo odgovorno, kolikor mu zakon veleva. Ured. VplaCev;inia in izplačevanja izvedena po p. Antonu Zeiler za račun Gnstinčičeve zapuščine se od naše strani ne bodo pri-poznala in niso niti veljavna. Trst, 18. junija 1886. 2—1 Marija vdova Gustincich. Na Volkovo poslano v p edzadnjej štev. Edinosti naj služi si. občinstvu to le: Na »Poslano« proti podpis memu v vašem cenjenem listu št. 47. naznanjam slavnemu občinstvu, da po odloku št. 10918 od 5. septembra 1884. potrjenem oi c. k. okrožne sodnije v Trstu, Bera še vedno nadzorn'k mituic. Imenovana c. k. pravica ni imela do danes uzroka, ca mi odvzame one pravice. Trst, dne 16. junija 1886. Spoštovanjem Zeiler Anton. 286/0. Š. S. Vsled o il.'fra off. Ijcnokislikii, natronn iu li-thlorm je r»d-vanska kisla vnda k t specifikum pri: proti u, k;i in nji v folfii, m hurjl m letM-cah, tlutl lili, brani borlc biali ru, zlatenici, l»lode Bnlh bolesnih in pri katAruh v obrte. Kupelji, stanovanja, restavracija revstauracija ceno Kisla vodi, kopelliče RADENCE g vojn jakn obilo nuuro-lithion-kiRlfno«. Garo-dovi pokusi so doka-flii, da je nffljeno-klsll »Lithlon« pri sklb bole-ah najboljše naj ru ve je dravilo. Zalopa: F. Plautz v Ljubljani, P. Sollinffer via geppa Trstu, A. Mazzoll v Gorici t Celju in Mariboru. Svarilo! Enako zvoneče naznanila niso kot posnemanja ter se pred njimi svari. Užu SO let obstoječa tvornica za ŽREBAKE in KOCE razpošilja samo po Generalvertretung des Export-Waarenhaus »z.Auttria« in Wien, Ober-Dobling, • Mariengaase Nr. 31, KONJSKE PLAHTE T-zun praznikov, in sicer od 9. ure uo 12 ure opoludne. Ob ne :eljah pa od 10. do 11. ure zjutraj. Obresti na knjižice . 30l, Plačuje vaak dan od 9. do 12. uie opoludne. Zneske do 50 gld. — prav precej, zneske od 50 ua-prej uo 100 gld. je treba od-povedati en dan poprej, zneske od 100 do 1000 gi'f. z od povedjo 3 dni, ćez 10U0 gl. z odpovedbo 5 dni. Eskomptuje menjice, domlcilirane na -m tržaškem trgu po......S1^0!, Posojule na državne papirje avstrlj- ' ko-o^rske do 1000 gl. po . . 4'J/l0 više zneske v tekočem računu po..........41 [ a°l# DajB denar tudi proti vknjiženju na posestva v Trstu, obresti po dogovoru, Trst, 24. marcija 1883. 8— Razkužujviče sredstvo za stranisća in vsak drug kraj — po polnoma neškodljivo zdravju. Najbolj ekonomično in povsod rabljeno. Da se razkuži kako stranišče, zlije naj se vsaki dan notri 2 žlici te teko-f čine. Za vsak drug kraj stanovanja zadostuje vliti v kako pesedo nekoliko, žlic. postaviti posodo v kak kot. ter menjati ga je enkrat na teden. Samo v Lekarnici ROVI S v Trstu V istej lekarni so na prodaj slavno znane | PR0TIK0LERIČNE KAPLJICE | izvrstno preservativno sredstvo i BASTLER-jevo j IZVLEČEK iz antilskega tamarinda hladeča in dobro okusna pijača priporočljiva v/.lasti za veliko toplote. Javna zahvala. Podpisani zelo ganjen po tolicih dokazih sočutja o priliki smrti in pogreba svoje nepozabljive in preljubljeno gospe MARIJE JEREB rojena Kenda izreka s tem v svojem in v druzib sorodnikov imenu najtoplejšo zah vulo gospodom pevcem »delalskega podpornega društva« »n njega pe-vovodji gosp. steletu, isto tako pjRpodom »rodoljubom tržaškim« za prekrasni venec se slovenskimi ' .jami, in vsem onim blagim ljudem, ki so račili ranjcej skazati *> jo čast ter spremiti nje posvetne ostanke do tihega groba. ji) t V Trstu, dne 20. ju nI' *886. J .71' * Cr. Jereb, c. k. roStni cficijal VELIKA PARTIJA ostankov sukna (3—4 metre), v vseh barvah za cele možke obleke, pošilja proti povzetju po 5 gld. ostanek. L. STORCH v Brnu tvarina (sukno), koja se nebi dopadala, more se zamenjati. VELIKA PARTIJA ostankov preprog (10—12meticv) pošilja proti povz^iju komad po for. 3 80. L. STORCH v Brnu tvarina koja se ne bi dopadala, more 8—24 se zameniti. EDINOST Marijaceljske želodefne kapljice, izvrstno delujoče zdravilo I>ri vseh boleznih na želodcu. Neprecenljive dobrote je posebno voliv njihov pri netočnosti, slabosti želodca, ako z grla, smrdi, napenjanju, kislem pehanji, koliki, želadeč-neni kataru, gorečiče (rzavci pri preobilnoj produkciji slin, rumenici blu-vanjiin enjusu, glavobolu, (ako boli iz želodca) krč v želodcu, zabasanji, preobiinosti jedi in pijač v želodcu, proti glistam, bolezni na vranici in jetrih in tudi roti zlati žiii ali ha morojdum. Gena steklenici je z nakatom vred samo 35 nov. Glavni zalog iina lekarničar *k angelju varhu« 43—52 I>. Hrndy Kromnicr, Morava. V Trstu iih pa dobitu pri lekaruičarju J. Seravalio blizo starega sv Antona. OBLEKA le Iz trajne vočj« volne, za moža sadnje velikosti. 310 metrov za ledno obleko: za gld. 4 96 iz dobre ovčje volne-za gld. 8— iz boljše ovčje volne; za gld. 10'— iz line ovoje volne; ?a gld. I2'40 iz jako fine volne. POPOTNE OGRINJAfiE, komad po gld. 4, 5, 8 iu do qold 12. — Najfineje obleke, hlače, prevlekaČe ali svrhne suknje, blago za suknje in dežne plašče, tifl. loden, ko-mis, predenlno, cheviot, tricot, ogrlnjače za dame in biijardne preproge, peruvien, toskin priporoča ustanovljeno |y fabriška Vzorki franko. — H60 - zaloga v Brnu ------------- Vzorki /"ogledniki) razpo- šiljavajo se gg. krojaškim mojstrom nefran-kovaiio. Pošiljatve proti povzetji čez 10 gl fra n c o. V zalogi imam sukna vedno za več nego 150.000 gld. a. v. in umeje se. da mi pri v liki svetovni trgovini ostane muogo suk-n«-.,ih o s t a n k o v, dolzih od 1 d> 5 metrov, in spm tor-j primoran, take ostanke po jako nizkih f a b r i § k I h centih razpečavati. Vzorki od teh se ne morejo rut-pošiljati, zamenjavajo se p u ne u gaja joči ostanki ali se po Sije denar nazaj. /Opomniti je, da druge firme tudi "nenjuv jo ostanke, ali proti slabšemu blagu, denar se pa nazaj ne daj. Vsled posnemanj po sleparskih firmah sun primoran posluževati oglašanja tef prosim p n. občinstvo da se spominja moje solidne firme ter da me počasti z obilnimi naročba'mi na koje bom vedno pazil. Dopisi vspremljejo se v nemškem, češkem, ogrskem, poljskem, italijanskem in irancoskem jeziku. 1—20 Prav dober zaslužek! Za vse kraje, kjer nemam še poverjenikov. iščem Malnlh zastopnikov s prav ugodnimi posoji. Treba mi tudi pototaleev. o_i J M. Jereb. Zaloga gospodarskih in raznih druzih strojev, — Maribor, Muhlgasse, 7. LA FILIALE IN TRIESTE deli' i. r. prlv. Stabilimento Austr. di Credito per oommercio ed Induatria. VERSAMENTI IN CONI ANTI Banconote: 2*t40/o annuo interesse verso preavvlao dl 4 giornl j » i o » » »8* 3 '|4 • ■ » » » * 30 ■ Per le lettere di versamento attualmente In circolazione, il nuovo tasso d* interessu co-mincieri a decorrere dalli 97 corrente, 81 cor-Mfrtnte e 22 Novembre, a sf.jonda del rispettivo "preavviso Napoleoni : 2'fA, annuo interesse verso preav viio di 30 giornl 3 • » • » • ■ 3 nesi 3'1«»» • » . »6* Banco Giro: Ban onote 2'/ae/o »opra qualunque somrna Napoleoni setiza interessi Assegni sopra Vienna, Prusa, Pest, Bruna, Troppavia, Leopoli, Lubiana, Hermannstadt, Inns-bruck, Graz, Salisburgo. Klageufurt, Fiume Agram, franco spese. Acquisti e Vendite di Valori. divise e incasso coupons \\°l0 Antecipazioni sopra Warrants in contantl, interesse da con-venirsi. Medlante apertura di credito a Londra provviRione pur 3 inesi. 5'[,°/o interesse annuo »ino 1'importo Pncrl'ivitni nauki In molitev ru^ldviuil kj jjb mora znati kdor hoče prejeti sv. birmo, sv. pokoro, sv. obhajilo in s*-, zakon, znve mala knjižica katera je izŠia v naši tiskarni in se dobiva po 4 nove. Čudovite kapljice Sv. Antona Padovanskega. To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejni pomoč in ni treba mnogih besedi, da se dokaže njihova Čudovita moč. Ce se le rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovratniše ielodčne bolesti. Prav izvrstno vstrezajo zoper hemorojde, proti boleznnim nn jetrih In na vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri Ženskih mlečnih nadlež-nostih, zoper beli tok, božjast, zoper seropok ter čisti pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo 7—12 Prodajnjo se v vseh glavnih lekarnicah na svetu ; za naročbo in pošiljatve pa edino v le-karnici Cristo/oletli v Gorici, v Trstu v lekarni E. Zanetti i Q. B. Rovis, O. B. Faraboscki in r. Rarasini. Ena steklenica stane 30 novcev. Varovati se je pokvarjenih posnetkov, s katerimi se zavolj želje po dobičku tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nimajo nobene moči in vrednosti. • affatti di 1000 per importi Trleate, 1. Ottobre 1883 supertori da con 18-48 ŽELODČNE BOLEZNI je moguće BRZO in POSVEMA ozdraviti po JBRUZA.LBMSKEM BALZAMU edini in nedosegljivi želodčni pijači Da si človek izvoli pravi lek proti Želodčnim boleznim, pač ni tako lehko. posebno dandenes, ko v trgovini prodajajo vsakovrstne enake leke Večina raznih kapljic, ižlečkov itd , katere se občinstvu kakor pravi čudeži priporočajo, niso nič druzega, nego škodljiva imes. Edini Jeruzalemnk.1 bal* zam si je zagotovil vsled svoje priproste sestave, odjočno oživljajoče in želodčne Živce hitro krepčalno moči pravloo prednosti nad vsemi dosedaj v tej stroki poznanimi zdra-vilami, kar dokazuje tudi se vsakim dnevom veče prašanje po njemu. Ta balzam bogat na delajočih snovih kineške robar-bare, katera korenika je poznana zarad njenega ugodnega upliva na prebavljene ni ČiSSonJe, je zanesljivo sredstvo proti teŽuvam v želodcu odvisnim od slabega prebivljanja; zato pa ga vsi strokovnjaki in zvedenci priporočujejo proti neješčnosti. zabasanjn, smrdliivi sapi. gnjusu, riganju, bacanju, proti nemoroidalnem trpljenju, zlatenci in vsakej bolezni v črevesju. Steklenica z navodom vred stane !IO noveev. 37—24 GLAVNO SKLADISĆE u LEKARNI G. B. PONTON! v GORICI. SkladiSća v Trstu v lekarni Marku Rarasini, na Reki v lekarni al Redentore, G. Gmeiner. v Korminu v lekarni A. Fran-zoni, v Tomlnu v lekarni E. Palisca. Na znanje Mi nemarno nobene podružnic« in tuša prodajal niča se nahaja samo v D6bllngu ; vse enako zvoneča naznanila sn sama posnemanja. Slavnomu (Tisti svarilo! Nekoliko tisoč kosov pravilnega brnskega volnega blaga. Obiska za gostja za pomlad in poletje crne, ruja ve, sive, čokoladne, ' modre barve, meliruiie in sploh v najmodernejših barvah in denisah po naslednjih uže nezaslišano nizkih cenah. ' , Vsaka obleka prve vrste for 3.9S in visoko « « „ 4 iz najfinejše volno « O 95 Iz brnske česane preje mesti 15 for. samo 8 ftr. 75 n. (Kamgarn) SUKNO je navlie nezaslišane CKNOSTI dobro iu troežno, najmanj dvakrat toiiko vred. To blav'o prostoju se izvrstno tudi za ženske in mi'Ške za dežne plašče, za krila in spalno buljine. 9—12 Naj torej vsak naroči brez skrbi, Nuj le kupcu j.; to v prid, ker fabrikant ima pri takih cenah neizmerno /gubo. — RnZem tega se zavežem vsakemu denar povrnoti, »ko blago nn odgovarja temu. kar more po tem nožna' uilu pričakovati. — Odpošilja se le proti poSiljatvi denara naprej al pa i roti poštnemu povzetju in je treba nan čili pri sodinjsko vknjiženej lirmi Export - Waarenhaus zur „Austria44, l/Vien, Ober-Dlibling, Mariengasse 31, v vlastilej iiiši. Najboljši papir z,a cigaretke 20—36 je pristni frjnc. fabrihl Cawlejer in Iffrnrje? r Pariza Scari se pred ponarejanjem. Tr papir ifvkd piei«)ri)Ciij.i jfee Rizpošitja po puStnem povzetju Tascbenuben- Vemnduof Ppkpfp -VtTIBK" 1 V„ Wehfgasse 13-34. Trgovina ^ A. Majer-jevega Exportnega piva v steklenicah v LJUBLJANI (pivovarna rti paro) priporoča Cesarsko, in Bock-pivo v slcrmjiciti po 25 n»5i siekl. o OJ c: ^ A V w _ I^J „J CD > > cj t Ea- i— r. oj 0~ CO I ro O 2». O T 3 uz: K-i s .5 Č o .3 s D. " g o a. ssH s.« J« « _ 73 »S Ti ^ .5 -o S > -S £ -9 oŠ o 3 ■ e *S" a - — . ._ a-ijs.1a •o — ."o ° "H S a> 'P c n c.—, •S2|o • ® Si Z * iS 2 J 3 f SjfS | Gosp. Oabr.Picoli-ju, lekamičarju v Ljubljan Na «ahtevanje potrjujem, da sem Vaš cvet za Želodec, kolega deli so ml dobro znani v velikih slučajih vspešno rabil proti boleznim v želodcu in zlati žili 40—50 Ljubljana, mesec januar 1884. Dr Emil vilet pl. StOckl. c. k. vladni svetovalec in dcilelno-sanitnet poroBevaleo. Podpisani potrjuje, da ima želodečna esenca ljubljanskega lekarničarja Piccoli-ja hitre in prečudne zdravilne moči. Z njo ozdravilo je mnogo ljudi moje in sosedne župnije; komaj preteče dan, da ne bi kdo prišel k meni, ki me prosi za jedno steklenico želodeČne esence, kojih imam vedno nekoliko pripravljenih. A. Wlassish, župnik-kan. Plominj, Primorsko. Antlrrheumon najboljše zdravilo proti pre-hlajeuji, kostobolji, hromoti delavnih čutnic, bolečinam v križi in v prsih, prehladnim bolečinam v glavi in v zobeh. Steklenica 40 kr. Putille »antoninske; (kolesci zoper gliste) izkuSeno zdravilo zoper pliste škatljica 10 kr. 100 košč. 50 kr. lOuO košČ 5 gld. 2000 6 gld. Sallollne paitlle proti prehlalenju najboljši pripomoček proti davlcl (difteritls), plučnim, prsnim in vratnim bolečinam, zoper kašeli in hrlpavost. škatljira 20 kr. Zeliščni prani slrop. Ta iz zdravilnih zelllS Izdelani sirop se rabi z najboljšim uspehom proti vsem prsnim in pljučnim boleznim, za-sliženju, kašlju, bripavosti, dušljlvemu kašlju itd Odmičem naj vzamejo 3 do 4 žlice vsaki dan, otroci ša toliko žllčic. Steklenica 86 kr. Tu navedena, Kaker vaa druoa zdravil« m zmlraj frlina dobe v lekarni G. Piccoli-ja «pri angelu» v Ljubljani na Dunajske) cesti, kder ae naročila takoj po poitl proti povzetji Izvršujejo. V por delavcev na Belgijskem r. svojimi strašnimi čini, opustošenjem in razdiranjem, je hd za na Se notranje to-varnice opominjajoč izgled radi česa se je odločilo na v^ak način delalce v delu obdržati in delo nadaljevati. Zaloga blaga je ogromna, razprodaja pa vedno še piemajhna in radi tegr smo primorani IO.OOO popolnih OBLEKA ZA GOSPODU moderne, prav lepe, trpežne iz pristne ReihennerŠke volne najboljše kakovosti za polovico prav* cene razprodajati. I. baže fino 3 8°ld. II. baže finejše L gold. III. beže prima 0 gold. Samo 3 gold. strne ena obleka, iz volne, suknj1*, hlače in gilet za največji stns, najboljšega modernega, modnega poletnega sukna, vsakovrstne barve, najlepša oblega za poletje, izrevredno trpežna. ^amo 4 for. stane jedna obleka iz ovčje volne, suknja, hlače in gilet, najbolj flnejfie kakovosti iz pristnega reihenberškega volnenega ■uikna; sive temne, plave, črne; oljkaRte, drapbaive, več tablovanih in meliranih obrazcev; sukno za celo obleko. — Samo 4 eold. Sa mo 6 gld. stane jedna obleka Iz volčje volne, suknja hlače in np-snik, najprve kakovosti, diagonalno r^ihemberŠko volčjo volno, nepokončljiv« trpežnostl najlepša in najboljša obleka po zadnji modi. Ta obleka stala je popred štirikrat tobko, sedaj pa stane le G gld. vsakoršne barve. 1—5 Ker se ne morejo od zmerjenih kuponov odrezali posebni obrazci, naj vsakdo pri naročilu izbere barvo in zadovoljen bode z poŠiljatvo. Riznofiilu« po noštnem povzetju s mo FekeVe General D^pot; REICHENBERGER SCHAFW0LLv AAREN Wien, Hundsthurmerstrasse Nr. 18f34 LaHtnik uniBtvj .EDINOST« - tvn»t«tj n> onvovorm ur«oni» : VIK TOR DOLENC v u >vn tiskalna V. Dolenca v Trftu.