Kamniški
it. 12
Leto XXXVII
Kamnik, 23. juniju 1998
Utrip srednjega veka po ulicah Kamnika
Sončen in prijetno topel kunce prvega tedna junija je bil kot nalašč, da sc je nase mesto ponovno odelo v preobleko srednjega veka. Občini Kamnik gre vsa pohvala, da je po lanskoletnih lepo sprejetih srednjeveških prireditvah ponovno pripravila pester program priredi-
tev pod skupnim naslovom Srednjeveški dnevi v Kamniku. Naše mesto se namreč s svojo bogato zgodovinsko in kulturno dediščino poleg Škofje D>kc. Postojne, Ljubljane, Štanjela, Radovljice in Branika vključuje v projekt Venerina pol. ki povezuje 52 evropskih mesl danas-
Pridne članice Aktiva kmečkih tena Tuhinjske doline so s svojimi domačimi dobrotami premamile marsikaterega obiskovalca.
nje Avstrije, Italije. ( eške in Slovenije, v katerih se je na viteških turnirjih bojeval Ulrich Li-cehlensleinski. Ker je bil na slovenski si ram prvič pozdravljen z besedami »Bugc vas primi. Gralva Venus«, se ga je oprijel vzdevek »Kraljeva Venera«. Dandanašnji Ulrich nadaljuje svoje popotovanje, Kraljeva Venera sc vsako leto vrača v sedem slovenskih mest in gradov, kjer prireja koncerte, turnirje, srednjeveške tržnice in približuje zgodovino obiskovalcem vseh starosti.
Že v petek, 5. junija, popoldne je mestni klicar v spremstvu bobnarja in lanlarislov naznanjal prireditve po mestu. V renesančnem gradu Zaprice, kjer danes domujc muzej, smo v večernih urah spremljali predavanje ili Ivana Stoparja, ki je predstavil življenje na srednjeveških gradovih. Milko Lazar je obudil staro glasbo čembala, predhodnika klavirja, ki je bil v
Nadaljevanje na 3. strani
Začetek poletne sezone na Veliki planini
Pester program prireditev v okviru SREDNJEVEŠKIH DNEVOV V KAMNIKU smo tudi letos toplo sprejeli Občini Kamnik gre vsa pohvala za organizacijo te edinstvene kulturno-zgodovinske prireditve, za katero telimo, da bo Imela svojo tradicijo In sporočilo za našo prihodnost Na sliki: lupan Tone Smolnikar ob spremstvu mestnega kltcarja, bobnarja, fanfarlstov in mestne gospode naznanja odprtje srednjeveške trtnice in s tem začetek trgovanja. SAŠA MEJAČ
Po pičli smuki bogata paša, tudi turistična?
Temni oblaki, ki so tisto soboto dopoldne, 13. junija, prekrivali Brano in Planjavo in segali skoro uo Kamniškega sedla, niso obetali preveč lepega vremena planincem in pastirjem, ki so sc vzpenjali, prvi z gondolo, drugi pa pcS ali s traktorji in kravami z druge strani na prostrana pobočja Velike.
»Ali st ti sprevodnik?*, so potniki na gondoli spraševali Staneta Erjavska v novi opravi
Male in Gojske planine. Žičničarji so tokrat ob uradnem odprtju letne sezone poskrbeli za majhno Presenečenje. Obiskovalec so pričakali odeti v stilizirana pastirska oblačila, ki jih bodo nosili tudi v Prihodnje. Na postaji žičnice na Simnovcu so na stojnicah z nagrajenimi vini s sejma Vino '98, z domačimi klobasami ter češnjami in       V pastirskih igrah, v katerih pa
breskvami postregli vinogradniki z Brd na Goriškem in Ć'reSnarjeva turistična kmetija iz. Oplotnicc. Da pa prvi gostje ob začetku poletne sezone ne bi ostali brez planinskih jedi, jc z ajdovimi žganci in kislim mlekom poskrbel Brane Zupančič, novi gostilničar na Simnovcu. Za dobro voljo pa sta poskrbela plansarski duo in velikopla-ninski zabavljač Stcgn - Janez Vrenjak. Kljub kislemu vremenu se je do treh popoldne, ko je bilo predvideno uradno odprtje, nabralo kar nekaj ljubiteljev planin. »Čeprav je Velika planina muhasta, jc na njej vedno moč najti zavetje, jc dejal župan Tone Smolnikar, ki jc Sc posebej poudaril, da brez pastirjev, bajtarjev in žičničarjev ne bi bila to, kar je, in se zahvalil vsem, ki so sodelovali pri pripravi programa, Sc posebej pa Rudiju Mcrsaku. ki, kot jc dejal, ima ideje.
žal niso sodelovali pravi pastirji z Velike planine, čeprav, kot nam jc dejal Rudi McrSak, so bili povabljeni, so se pomerili žičničarji, bajtarji in člani kulturnega društva Planšar. Tekmovali so v metanju štora, vlečenju vrvi in v enonožnem teku.
Kot nam jc povedal predsednik kulturnega društva Plansar Jože Les, njihovi planšarji ne bodo več gojili takega zborovskega petja, kot so ga doslej. Vrnili se bodo k prvotnemu izročilu velikopla-ninskih pastirjev, že jeseni bodo začeli izvajati bolj izvirno pastirsko glasbo s tem, da bodo začeli igrati na kampel (glavnik), orglice in list. Pravi, da bi sc morali bolj povezati s pastirji s planine
Sicer pa je razveseljivo, da so se na Šimnovcu resno lotili tudi prenove že razpadajoče fasade gostišča. Zdaj so prenovili zidni del, kmalu pa bodo prebarvali še leseni del in okna.
Na Veliko planino res dolga je pol, čez Pasje pečine jo maha en trot... jc še dolgo v sobotni večer odmevalo s Šimnovca proti Zelenemu robu. »Se z gondolo pelje, do Šimnovca gre, pa misli ta osel, da hribov'c je tet pa jc odmevalo z. vzhodnega dela planine...
FRANC SVETEU
Naslednja, li. številka Kamniškega občana bo izšla v četrtek, 9. julija.
Prispevke oddajte najkasneje do srede, 1. julija, oglase, lahnale m obvestila pa do torka, 7. julija.
Vsem občankam in občanom toplo čestitava ob dnevu slovenske državnosti!
HX)R PODBREŽNIK predsednik Občinskega sveta
TONE SMOLNIKAR župan Občine Kamnik
Velika planina je oživela
Mukanje živine, cingljanje kravjih zvoncev in medklici so se slišali v zgodnjih sobotnih urah po vaseh pod Grintavci, saj je bil to dan letošnjega odhoda pašne živine in pastirjev na Veliko planino. »Vstani Janez, Nukovi že ženejo, ti pa Se vedno ležiš. Krave so pomolžene! Pripravi se, da poženeš,« približno tako.je bilo slišali na številnih kmetijah.
Odhod živine in pastirjev na planino je za 17 vasi, ki imajo pašno pravico na velikoplaninskih pašnikih, pravi mali praznik. Posebno za pastirja, plansarja ali »pvaninca*. kot ga imenujejo v teh krajih. Živina, ki se povečini pase že od konca aprila ali začetka maja, v vročih dneh tudi že težko čaka odhod »Ob premajhnih čredinkah so p te same, brez pastirja ubrale proti planini,* vedo povedati v krajih od Sv. Ijenar-la do Kranjskega raka. Odhod živine na planino pa je nekakšen praznik tudi za domače, saj se za sk ti-
raj tri mesece rešijo dela z živino, seveda ne na vseh kmetijah, saj mle-karice, določene za oddajo mleka v mlekarne, povečini ostanejo doma.
Tako kot te v starih časih se gospodarji 60 kmetij, ki imajo pašno pravico (na novo so jo razdelili leta 1913)na Veliki planini, na t.i: »pva-ninski seji* domenijo, kdaj bo »tva-ka*, kot imenujejo obvezno delo na planini in kdajpoteno tivino na Veliko planino. Malo snega, toplo spomladansko vreme in dovolj dežja je travi letos zelo godilo, zalo so zvonec
navezali nekaj prej kot sicer. Včasih so živino pognali na planino Sele oh prazniku sv. Petra in Pavla, letos pa že ob godniku Anionu. Enako kol na Veliko planino, najvišje letečo In tudi največp v tem delu Kamniških planin, tudi na Malo, Gojsko (po vasi Gozd) ter Kisovet, Konjsčico in Dol priženejo živino že teden ali celo 14 dni prej. Tako kot včasih vsi pašni upravičenci z isle planine na isti datum, določen na seji, lahko priženo na planino.
Nadaljevanje na 5. strani
Moste 88 A
Prodajalna obutve in tekstila
ljubljanska banka
Nova Ljubljanske banka d.d, Ljubljana
Posojilo Vas bo poživilo
Pri nas lahko najamete stanovanjska posojila z dobo vračanja do 15 let.
Primera posojil v znesku 1,000.000 SIT z uporabo korekcijskega faktorja za izračun mesečne obveznosti:
odplačilna najnižja obrestna začetna mesečna
doba mera obveznost
5 let 6,25% 21.306,00 SIT
6 let 6,75% 19.359,00 SIT
Posojilo lahko zavarujete pri zavarovalnici ali z drugimi zavarovanji.
Pričakujemo Vas v poslovalnici na Glavnem trgu.
Nova Ljubljanska banka - pravi naslov za denarne zadeve.
Po prihodu na planino si krave zaslužijo počitek v zavetju kapelice Marije Snežne. Tudi vode bo letos dovolj. Foto: METOD MOČNIK
kOčna
26. in 27. JUNIJA DISKONT PEROVO
PRAZNUJE 5. OBLETNICO OBSTOJA. VABIMO VAS K NAKUPU IN DEGUSTACIJI IZDELKOV SLOVENSKIH PROIZVAJALCEV.
LAHKA FOLETNA 03UTEV IN
OBLAČILA
Kljub gradnji je trgovina odprta kot običajno vsak dan od 8. do 19. In ob sobotah od 8. do 13. ure
Novi pravniški triki za nevračanje
Ko se nekdo zaroti proti drugemu, običajno najde nešteto motnosti, da mu nagaja. Tako je to ludi v primeru (nejvračanja nacionaliziranega premoženja Meščanski korporaciji Kamnik. Pa ne samo njej.
Glede na vse okoliščine bi lahko celo sklepali, da gre celo za čisto osebne zamere, ker sije nekdo drznil poučevati drtavno pravobranilstvo. Po drugi strani se pa kaže izredno perfidna zarota proti agrarnim skupnostim, pa tudi proti Planinski zvezi Slovenije (PZS)! V lanskem letu je bil namreč sprejel Zakon o stavbnih zemljiščih, v katerem v 2. odstavku 50. člena piše: »Do ureditve s posebnim zakonom, vodna zemljišča in tmtlffiča nad gozdno mejo niso v pravnem prometu.«
To je torej očiten zavlačevalni manever, saj Zakon o vračanju ' nacionaliziranega premoŽenja oziroma Zakon o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti izloča iz vračanja zemljišča, ki niso v pravnem prometu.
Da je tako določilo v Zakonu o stavbnih zemljiščih uperieno predvsem proti agrarnim skupnostim in PZS, je povsem očitno, saj v Sloveniji praktično nihče drug (država je seveda izjema) ne gradi (ni gradil) oziroma uporabljal tudi zemljišč nad gozdno mejo. Da pa hi verjetno bilo možnih Se več manipulacij, pojem gozdne meje ni nikjer zakonsko definiran! Pri tem pa je narejena Se ena Ittmparija: s tem zakonom je onemogočeno vraćanje tlaci-onaliziranih višinskih pašnikov (nad gozdno mejo) in tudi drugega sveta spet samo nekaterim. Komur je bilo vrnjeno pred poklicni 1997, ima, pri tistih, Li se pa postopek do takrat Se ni končal, pa nima oziroma naj ne bi dobil. Kje je tu enakost pred zakonom, o kateri piše naša ustava in je osnova demokratične družbe?
BOJAN POUAK
Srečanje slovenskih izgnancev v Kamniku
Spomin na dolgo pot iz pregnanstva
Oh, kako je dolga, dolga pot iz tujine pa do doma! Cesta bela je tako, sonce sije na zemljo, na to dolgo, dolgo pot... Tej znani pesmi, himni slovenskih izgnancev, ki jo jc v vročem sobotnem dopoldnevu na zapriškem hribu ob spremljavi harmonikarja Boža Matičiča zapela Jožica kališnik, so pritegnili številni glasovi danes že ostarelih izgnancev, ki so z vseh koncev Slovenije prihiteli na srečanje v Kamnik.Već kot 1X00 sc jih jc pripeljalo s posebnim vlakom in tridesetimi avtobusi.
LetoSnjo prireditev ob 7. juniju dnevu izgnancev je namreč pripravila kamniška krajevna organizacija Društva izgnancev Slovenije v soboto, 6. junija, na trav-niku ob gradu Zaprice.
»V Kamniku smo z zadovoljstvom sprejeli predlog za organizacijo osrednje letošnje prireditve ob dnevu izgnancev, ki naj da poudarek 53-lelnici vraćanja slovenskih izgnancev in drugih žrtev II. svetovne vojne ter repa-Itiacijskim bazam, je v svojem pozdravnem   nagovoru dejala
šili preizkušenj slovenskega naroda,« je v slavnostnem nagovoru dejal dr. Janez Podobnik, predsednik državnega zbora, »v kateri so se kalili narodna zavest, pokončnost in prezir do okupatorja. Zato smemo izgnanstvo šteti kot dragocen prispevek slovenskega narodu v uporu proti okupatorjem in jc prav, da za to vedno znova seznanjamo ludi sve-lovno javnost.
Nato je poudaril, da se kol predsednik Državnega /bom čuti soodgovornega za to, da bi se
Zbrano množico izgnancev in gostov je pozdravila Marija Zntdar, predsednica kamniške organizacije MS.
Položen temeljni kamen za prizidek k Soli v Mostah
Po desetletju spet v dopoldansko šolo
»Učenci nižje stopnje se že veselimo novih učilnic, ker bomo potem lahko več s svojimi starši. Sli bomo lahko tudi na popoldanski izlet ali se udeleževali izvenSolskih, Športnih in drugih dejavnosti,« so na prireditvi ob položitvi temeljnega kamna za prizidek pri osnovni Soli Moste dejali učen-
STARA OBČINA JE ZAČELA - NOVA BO DOKONČALA: Župan Tone Smolnikar ter predsednik KS Moste in občinski svetnik Tone Špenko pri polaganju temeljnega kamna.
ci od prvega do četrtega razreda.
Deset junij jim bo zato ostal v spominu, če se bodo uresničile besede govornikov, da bodo letos pod streho šliri učilnice z dvema kabinetoma in da bodo čez dobro leto dni, torej jeseni prihodnje leto najmlajši že lahko sedli v nove šolske klopi.
Najbolj slikovito jc prizadevanje za nov prizidek opisala Marjeta Humar, predsednica občinskega odbora za družbene dejavnosti, ki je dejala, da sc jc kamen, ki ga bodo vzidali, odvalil od srca svetnikoma Tonetu Špen-ku, ki jc tudi predsednik KS Moste in Vinku Ovijaču, saj sla se poleg ostalih vseskozi najbolj prizadevala, da je končno prišlo do uresničitve zamisli, ki so jo krajani podprli žc s samoprispevkom v letih 1986 do 1991.
Če je bilo polaganje temeljnega kamna res strahotno resna zadeva kot je dejal Anton
POSLOVNO INFORMACIJSKI CENTER OBČINE KAMNIK
Svetovanja in izobraževanja za podjetnike; v času dopustov, to je v JULIJU in AVGUSTU, ne bo. S svetovanjem in izobraževanjem bomo
nadaljevali SEPTEMBRA 1990.
Informacij«: PIC Obime Kamnik, UA.: S17-443 ali £15-107.
Kamin občinski načelnik za družbene dejavnosti, in če bo država prihodnje leto primaknila svoj delež, potem bodo v Mostah leto pred novim tisočletjem res dani pogoji za cno-izmenski pouk. Zupan Tone Smolnikar je poudaril, da ob proslavi petdesetletnice postavitve šole v Mostah marsikdo ni verjel, da bo v kratkem šola res dobila prizidek. Zaželel jc novi občini Komenda čimveč uspeha pri dokončanju gradnje tega objekta. Nato pa je s pomočjo Toneta Spenka položil temeljni kamen, na katerem je zapisano: Našim otrokom za lepšo prihodnost za prizidek k osnovni šoli v Mostah - položil župan občine Kamnik.
Tone Špenko, predsednik KS Moste, nam jc ob tej priložnosti povedal, da bodo letošnja dela do III. laze stala okrog 30 milijonov SIT, od česar bo občinski proračun prispeval 20 milijonov, 10 milijonov SIT, zbranih s krajevnim samoprispevkom pa imajo prihranjenih že od leta 1991.
Položitev temeljnega kamna so počastili z besedo in glasbo tudi učenci, ki so ta dan skupaj z učitelji odprli vrata svoje Sole. Kot je povedala ravnateljica OS Komenda Moste Marija Pepclnak Arnerić, mo-Sčansko šolo obiskuje 287 učencev od skupaj 474 učencev, kolikor jih šteje celotna šola. Ta dan so osmošolci izročili ključ sedmošolcem. Oboji pa so pod vodstvom mentorice Jožice Plevel uprizorili veseloigro Vzorni soprog.
FRANC SVETEM
Marija Znidar, predsednica krajevne organizacije DIS Kamnik, in poudarila, da si je Društvo izgnancev izbralo za svoj simbol let lastovk nad bodečo žico, saj so sc izgnanci tisto pomlad pred 53 leti kot jate ptic
storjene krivice čimprej, kolikor sc da, popravile. Pretekla leta jc bilo že sprejetih nekaj tovrstnih Zakonov, med njimi zakon o žrtvah vojnega nasilja. »Sum sc bom zavzel, prepričan pa sem, da tudi moji poslanski kolegi, med njimi je tudi danes navzoč kolega magister Franc Znidaršič. ki je tudi sam doživel usodo izgnanca, za to, da bi bile čimprej sprejete potrebne spremembe zakona...«
Del Svojega govora jc govornik namenil tudi vprašanju vojne odškodnine in dejal, da tu ne gre za
Nemčijo in drugimi državami, ta vprašanja rešijo.«
Potem ko se je zahvalil številnim požrtvovalnim delavcem Društva izgnancev za njihovo prizadevanje, jc poudaril, da jc država pri uresničevanju sprejetih predpisov nekoliko prepočasna, saj je bilo doslej rešenih šele 35.374 primerov, kar jc 67% vseh vlog na podlagi zakona o žrtvah vojnega nasilja. Vlada in parlament morata storiti vse, da bi bili vsi zahtevki čimprej obravnavani in uresničeni. Zbrani izgnanci so Podobnikovim besedam že med govorom in Se posebej na koncu pritrjevali / n:i
vdušenim odobravanjem
Nato je ob zvokih kamniške mestne godbe, pod vodstvom Francija Lipičnika na pročelju gradu Zaprice odkril spominsko ploščo mag. Franc ZnidarSic, poslanec državnega zbora. Na plošči jc napis: »Skozi vrnitvene (te-patriacijske center) v Kamniku se jc vrnilo v domovino več tisoč izgnancev in drugih žrtev druge svetovne vojne V spomin in opomin! Društvo izgnancev Slovenije. Kamnik, 6. junija 1998.
Predsednik društva izgnancev Slovenije Vlado Dcržič pa je razvil društveni prapor, na katerega jc Ione Smolnikar, župan občine Kamnik, pripel spominski trak.
V bogatem (sicer nekoliko predolgem) kulturnem programu, ki ga je povezoval Tone Ftičar, so sodelovali še McSani pevski zbor Mavrica iz Srednje vasi, recitator-ji KI) Pridcnmožic, učenci kamniške Glasbeno šole in folklorna skupina Društva upokojencev Kamnik.
Zal je treba reči, da so sc besede nastopajočih v pravi poletni vročini slišale le do polovice prireditvenega prostora. Precej pripomb pa je bilo tudi na gostinsko postrežbo, ki so jo organiza-
Dr. Janez Podobnik, predsednik državnega zbora: »Imate vso moralno pravico terjati, da se vaše pravice v celoti uresničijo.«
srečni vračali v svoje domače kraje. Potem je na kratko predstavila kamniški sprejemni center leta 1945. ki je bil izmed 40 sprejemnih centrov v Sloveniji, prek katerih so se vračali izgnanci, največji. V treh objektih: uršulin-skem samostanu v Mekinjah, nekdanjem Kurhausu (zdravilišču) -zdaj Samski dom in v gradu Zaprice je bilo prostora za 21.50 ljudi. Prek kamniškega repatriacij-skega centra sc je na svoje domove vrnilo več tisoč Slovencev.
Udeležence slovesnosti in go-sle. med katerimi jc bil tudi dr. Jane/. Podobnik, predsednik državnega zbora, je pozdravil tudi Tone Smolnikar, kamniški župan, ki jc poudaril svoje zadovoljstvo, da so si izgnanci za svoje letošnje srečanje izbrali srednjeveški Kamnik, ki želi tradicijo prednikov ohranjati in jo razvijali naprej. K ohranjevanju tradicij iz II. svetovne vojne pa svoj delež prispevajo tudi izgnanci. Vsem je zaželel prijetno bivanje v Kamniku.
»Izgnanstvo je bilo ena najhuj-
Spominsko ploščo izgnancem na grajskem poslopju je odkril mag. Prane Znidaršič, poslanec državnega zbora.
neko dobro geslo držav, ki so dolžne izplačati vojno odškodnino, pač pa za njihovo obvezo. »S tega mesta lahko samo rečem, da se bom zavzel, da bomo pokončno, samozavestno, predvsem pa Z argumenti utemeljeno vztrajali, da se v odnosih z republiko
torji zaupali najetemu gostišču, to pa ni izpolnilo njihovega pričakovanja. Sicer pu je Ireba dati požrl vovalnim članom in članicam kamniškega odboru DIS za zahtevno organizacijo vse priznanje.
Besedilo in fotografije: FRANC SVETCU
kamniški občan - Ustanovitelj Občina Kamnik, izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, ljubljanska ,Va, direktorica Saša Mejoc, dipl. ckon. Ureja uredniški odbor. Odgovorna urednica in lektorica prof. Breda Podbrcžnik-Vukmir. Strokovna sodelavka Vera Mejac. Tehnični urednik Franci Vidic. Na podlagi nkoM o PD in mnenja Ministrstva za kulturo sodi Časopis med proizvode informativne narave, za katere K plačuje 5% davek. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 11.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjiva brezplačno Naslov uredništva: Kamnik. Glavni trg 24 (občina). tel/!'ux: NJI-311. Žiro račun: Bistrica, d.o.o. 50140-603-53872. Rokopisov in fotograf) nc vračamo. Tisk Delo - Tisk časopisov in revij d.d. Liubljana.
ODPRTA VRATA DRŽAVNEGA SVETA
državna svetnica KATARINA OVCA SMRKOU predstavnica lokalnih interesov,
volilne enote št. 2, ki pokriva občine: Kamnik, Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče, Litija, ima URADNE URE: vsak 1. ponedeljek v mesecu od 10. do J 2. ure oz. po dogovoru tudi v drugih občinah. Naslov: občina Kamnik, Glavni trg 24,1240 Kamnik. Uradni prostor: pisarna št. 50 v 2. nadstropju občine Kamnik.
Vabljeni!
OBČINA KAMNIK MI iS'IN A GODBA
KAMNIK
SPOŠTOVANI OBČANI!
Občina Kamnik In Mestna godba Kamnik vabita na prireditve ob DNEVU DRŽAVNOSTI, ki bo v sredo, 24. junija v Kamniku.
PROGRAM PRIREDITEV:
GLAVNI TRG
- ob ia uri
PRAZNIČNI KONCERT Mestne godbe Kamnik in pozdravna govora
predsednika občinskega sveta Igorja Podbrežnika in župana Toneta Smolnikarja
- ob 20. url
Nastop ansambla VIHARNIK
POBOČJE MALEGA GRADU
- ob 22. url
Pravljični spektakel HERETIK ali KO NOČ ZAMENJA DAN v izvedbi KD Priden Možic
VABLJENI!
Kamniški OBČAN
AKTUALNO
23. junija J 998 3
Svetniki sprašujejo in predlagajo
Avtobusnega prevoza od Stahovice do Smrečja (še) ne bo?
Na pobudo Članice občinskega sveta Vide Rom Sak naj bi ponovno uvedli avtobusno progo od Stahovice do gostilne lx>gar ob 21. uri. Podjetje Kam-bus odgovarja, da s subvencijami, ki jih kino odo bri občina, ne morejo pokrivati stroškov obstoječih nerentabilnih prog. zlato resno razmišljajo o zmanjšanju obsega avtobusnih prevozov za eno tretjino. Zato, sicer utemeljene pobude Vide RomSak, ne morejo uresničiti. Kambus meni, da mora zagotovitev prevoza postati tudi skrb in obveznost občine. Delniška družba Kambus sama ne more veC vzdrževati nerentabilnih linij, katerih stroški že ogrožajo enostavno reprodukcijo družbe.
Strelišče v suhadolski jami je nezakonito
Svetnik Vinko Ovijač je že vcCkrat postavil vprašanje legalnosti streliSCa v suhadolski jami, kjer ima Publicus prekladaliSCe odpadkov. Izvajanje streljanja zelo moteče vpliva na okolico. Na vprašanje odgovarja Publicus, ki pravi, da je Klub za streljanje s pištolo iz. Kamnika poleti 1995 zaprosil vodstvo Publicusa za soglasje k ureditvi strelišča na neurejenem in zaraščenem delu suhadolske jame. Glede na to, da je bil klub pripravljen počistiti in uredi-
ti del jame, jc bila dana Ustna privolitev. Tudi vodstvo KPK, kol najemodajalec jame, ni nasprotovalo temu posegu. Ker sc streljanje izvaja izven delovnega časa, za obratovanje OC Suhadole ni moteče, kar pa ne morejo trditi za neposredno okolico. Izdaja dovoljenj in nadzor pa so predmet upravnih organov in inšpekcij.
Urbanistični inSpektor v svojem odgovoru pravi, da so bili v jami opravljeni določeni posegi v prostor, postavljena dva nadstreška, strelne premične tarče ter oporni zid iz železniških pragov. Celotno območje strelišča obsega dimenzije 35 m x 35 m. Investitor posega v prostor jc Pištol Shooting Club iz Kamnika, ki za to dejavnost nima potrebnega prostorskega dovoljenja. Na mestu, ki ga sedaj uporablja klub, je predviden rezervat za kompostarno. V pripravi je ukrep za odstranitev vseh objektov, ki služijo strelski dejavnosti.
Svoj Odgovor jc pripravila tudi Policijska postaja Kamnik, ki pravi, da ima omenjeno društvo vsa potrebna dovoljenja za legalno delovanje. Namen društva, s sedežem v Smarci, je izključno športno delovanje in ozaveščanje svojih Članov o varni uporabi strelnega orožja. V razgovoru z Urošem Jerebom so policisti opozorili, da se streljanje v omenjeni jami ne sme opravljati. Če bodo zaznali kršitev, bodo zoper društvo in odgovorno osebo ukrepali po zakonu. (fs)
Vi sprašujete, župan odgovarja
Utrip srednjega veka po ulicah Kamnika
Iz Kamniškega občana sprašujejo, kako bo letos z organizacijo in programsko zasnovo narodnih noš?
Dnevi narodnih noš v letu IWH v Kamniku bodo. Po številnih zapletih z organizacijo v lanskem letu so sc pojavljala številna vprašanja o odgovornosti organizatorjev tudi za kar precejšnjo finančno izgubo, ki sojo pridelali. Ker vse nepravilnosti še niso do konca razčiščene in ker mnogi stalni udeleženci narodnih noš zatrjujejo, da ne bodo prišli na prireditev, če p bo organiziralo Turistično društvo, smo se na Občini Kamnik odločili, da ponovno prevzamemo organizacijo, tokrat 28. Dnevov narodnih noš.
Pred mesecem dni sem imenoval komisijo za pripravo in izvedbo prireditve, ki bo drugi vikend v septembru, to je 11., 12. In 13. 9. V njej sodelujejo poleg delavcev občine tudi predstavniki TlC-a in Turi-stičnega društva, ki imajo izkušnje pri realizaciji dosedanjih prireditev. Komisija je na zadnjih treh sestankih že določila okvirni program prireditev in posebej opozorila na vre-
dnote, ki jih je v minulih desetletjih pridobila blagovna znamka Dnevi narodnih noš v Kamniku. Dogovorili smo se, da je potrebno tej blagovni znamki povrnili ugled in je ne tržili vsevprek. To je naloga komisije.
Bili smo enotnega mnenja, da je potrebno dogajanje osredotočili predvsem na Glavnem trgu v Kamniku in še posebej ob osrednji prireditvi, torej sprevodu noš skozi mestno središče. Poudarek naj bi bil predvsem na etnograjskem delu oz. predstavitvi oblačilne kulture posameznih slovenskih pokrajin, v drugem delu sprevoda pa se bodo zvrstili vsi, brez katerih si narodnih noš v Kamniku ne moremo predstavljati. To osrednjo prireditev bo spremljala vrsta drugih prireditev, ki se bodo začele že v petek, vse pa bodo povezane z zgodovino in tradicijo življenja in običajev pri nas.
Nismo pozabili ludi na zabavni del, saj si brez domačih ansamblov in plesa težko predstavljamo dogajanja sredi mesta.
Okvirna zamisel prireditve je torej znana, posamezne skupine pa so za-
dolžene za podrobnejšo pripravo in izvedbo nalog, med katerimi je seveda najzahtevnejše pridobivanje denarnih sredstev. Vemo, da je v proračunu namenjenih le nekaj sto-tisočakov in da bo potrebno zagotoviti denar predvsem preko %pon-zorjev. delno pa tudi z oddajo oz. najemom stojnic sredi mesta. Prve ocene kažejo, da moramo za uresničitev zastavljenega programa pridobiti okoli 7 milijonov S/7
Sodim, da smo z organizacijo prireditve začeli dovolj zgodaj in da bomo zagotovili kakovostno raven, čeprav moram ob tem reči, da dela in obveznosti ne bo malo.
TONE SMOLNIKAR
Nadaljevanje s 1. strani
srednjem veku pogosto prisoten instrument glasbenih večerov v gradovih.
Pod pobočjem Malega gradu, ki jc s svojo dvonadstropno romansko kapelico, legendo o skritem zakladu in zakleti deklici Veroniki, povsod razpoznaven znak naScga mesta, jc bilo v soboto na vsakem koraku čutiti
utrip srednjega veka. Na Trgu svobode je v vsej svoji pristnosti zaživela čisto prava srednjeveška tržnica, kakršne so bile za mesto značilne v 15. stoletju. Dogajanja so spremljali predstavniki organizatorja, oblečeni v izvirna oblačila srednjeveške gospode. Mestni klicar je ob fanfarah bučno napovedal začetek velikega sejma, mestni gospod Tone Ftičar pa je prebral
Ambient Trga svobode je s svojo arhitekturno podobo ravno pravšnji prostor za pristno srednjeveško tržnico. Ustavili smo se oh ognju in pokukali v železni kotel, v katerem se Je celo dopoldne kuhal golaž. Berač pa je izkoristil sleherno priložnost, da je »pofehtaU za kakšen kovanec.
listino, s katero je kralj Maksimi-Ijan I. podelil Kamniku pravico do štirih letnih sejmov, med katerimi jc največji sejem na dan sv. Primoža in Felicijana - 9. junija Kot se spodobi, sc jc pričelo trgovali sele, ko jc Tone Smolnikar, župan kamniški, dovolil odprtje sejma. Ob tem je izrazil zadovoljstvoma je oblikovalcem kamniške Venerine poli uspelo že drugič postaviti prireditve v starodavni Kamnik Člani Kulturnega društva Tuhinj so predstavili ne- PriPL|i'ii tudi kdaj uspešne in nam znane domače obrti. L za- dcl zgodovine z nlmanjem smo spremljali nastajanje koša izpod podeželja spretnih rok pletarja... Vcsd J* hl1 Prl"
ob našem prazniku, dnevu slovenske državnosti, vsem občankam in občanom iskreno Čestitam.
MIHA NOVAK načelnik Upravne enote Kamnik
...in oblanje trsk z ročno izdelanim obltčem. Takšne trske so včasih služile za razsvetljavo. Močnik je bil kuhan, ko je pogorelo pet trsk
solnih številnih mladih, ki sc m-le spoznavajo z našo bogato zgodovino. Trg svobode je bil kar pretesen, saj smo Številni obiskovalci želeli pokukali kar k
slehernemu srednjeveškemu obrtniku in trgovcu Aronove tržnice - rezbarju, nečkarju. lončarju, orožarj... usnjarju, izdelovalcu starih glasbil, leclarju, me-dičarju, zelisčarki in grajski pisarki.
Člani Kulturnega društva Tuhinj so obudili nekdaj uspešne kamniške obrti - krojač, čevljar, sedlar, skodlar. plelar, oblar in krovec s slamo. Na drugi strani tržnice so pridne kmetice in branjevke, članice Aktiva podeželskih /ena Tuhinjske doline, ponujale po
starih receptih napotene domače dobrote - potice z različnimi nadevi, flancate, zavitke, domač kruh. Živilska tržnica jc bila založena z domačimi siri, skuto, jajci, zelenjavo, medičarskimi izdelki. Poleg je imela stojnico zeliSčarka. pri kateri smo spoznali domača zeliSča
Otroci pevskega zbora OŠ Prana Albrehta, oblečeni v ohlapna lanena oblačila, so skrbeli za nenehen živ-žav. Najraje so dražili berače In hudo babo ter potem kriče bežali pred njimi, se lovili, prepevali, zbijali piramide in se razživeli ob drugih srednjeveških igricah.
novne Sole Frana Albrehta, ki so se pod vodstvom Marine Apar-nik pripravljali za nastop skoraj dva meseca. Prav najmlajšim je bil namenjen res pester program. Vselej dejavna Helena Sterle jih je na Glavnem trgu pritegnila k iskanju skritega zaklada in drugim srednjeveških igricam.
Sprehod po srednjeveškem jedru mesta je Se bolj zanimiv in poučen pod strokovnim vodstvom, zato je Turistično informacijski center Občine Kamnik organiziral kar tri vodene oglede.
Krog zanimivih in zgodovinsko obarvanih prireditev Venerine poti, katere namen je oživiti srednjeveško življenje in predstavili nekoliko drugačno turistično ponudbo, so sklenili kvartet kljunastih flavt Air s koncertom za kavarno Veronika in člani Kulturnega društva Priden možic, ki so na ruševine Malega gradu postavili plesno glasbeno pirotehnični spektakel Heretik ali Ko noč zamenja dan. Z res izredno predstavo so navdušili slehernega obiskovalca.
zato ne gre zamuditi njihove prve ponovitve v sredo, 24. junija, ob 22. uri, s katero začenjajo niz ponovitev, ki se bodo dogajale na za predstavo primernih lokacijah po vsej Sloveniji.
Zgodba, ki opisuje življenje viteza Ulricha, živi dalje. Obuditev starih dogodkov in njihov prenos v sedanjost se je začela. Mesta in gradovi so se začeli polniti z vsebinami. Kulturnimi, zgodovinskimi, turističnimi in takimi, ki prinašajo navdušenje, veselje in smeh   na obraze
Pri zelisčarki smo spoznavali domača zelišča  Prcr>ivalcev radove-za čaje in doma pripravljena zdravila,   knežev m turistov Marsikdo pa si je zaželel tudi "čarobnih Besedilo in
pomagal" vseh vrst Upamo, da ho delovalo In fotografije da so si jih priskrbeli tisti, ki jih potrebujejo. SAŠA MEJA C
in iz njih pripravljene »čudežne napoje« za rešitev raznih tegob in bolezni. Obiskovalci so prav del tržnice, kjer so se predstavljali ljudje z domačega konca, najštcvilneje obiskali in jih sprejeli z navdušenjem.
Kot sc za pravo srednjeveško tržnico spodobi, se je trgovalo le s kovanim denarjem, ki ga je bilo mogoče zamenjati za papirni denar sodobnega časa ali pa kar skovali pri koven denarja, ki je imel ves dan polne roke dela. saj je kupčija dobro cvetela. Na željo je na kovanec skoval tudi grb mesta Kamnika, kot so v srednjeveški kovnici na Malem gradu kovali grb tedanjega mesta Stcin. Vseskozi pa smo poleg glumačev. bruhalca ognja in beračev na tržnici srečevali bosonoge otročajc v širokih lanenih oblačilih, ki so prepevali, se lovili, dražili hudo babo z metlo, vreščali pred njo in berači, zbijali piramide, kotalili obroče, izdelovali lutke in izvedli lutkovno predslavo. To so bili otroci pevskega zbora Os-
Najmlajši so se kaj hitro vživeli v vlogo viteza na konju. Konj je bil res samo lesen, toda v roke so dobili pravo kopje, s katerim so morali pregnati hudobnega zmaja. Pri tem so jih spodbujali starši in drugi opazovalci
Kvartet kljunastih flavt Air je s koncertom ob soju bakel pod pobočjem Malega gradu obudil zvoke pristne srednjeveške glasbe.
Na kratko
Delna odločba o vračanju MKK
Kljub raznim pravniškim trikom državnega pravobranilstva z namenom izničenja prizadevanja MKK po vrnitvi nacionaliziranega premoženja, je Upravna enota Kamnik konec maja izdala drugo delno odločbo o vračanju premoženja MKK. Vendar je za zdaj v njej predvsem zaradi raznoraznih ovir (zakon o stavbnih zemljiščih, olastni-njenosl in podobno) zajetih samo 9,2% zemljišč, kijih je MKK imela v katastrski občini Županje Njive. Pri tem pa seji spet odreka vračilo zgradb, čeprav bi bile nekatere od njih za normalno delo in gospodarjenje nujno potrebne.
Seveda pa ta delna odločba Se ne pomeni, da je to premoženje tudi v resnici že vrnjeno. Pričakovati je pritožbo vsaj javnega pravobranilstva, če ne Se koga drugega, kar pa pomeni, da se ho pravi boj za odvzeto dediščino pravzaprav Sele začel.
R POLLAK
Konferenca ZSČ Kamnik
Združenje slovenskih častnikov organizacija Kamnik je imelo v maju letno programsko konferenco. NajpomembnejŠe aktivnosti članstva so bile
namenjene obisku vojaške enote na Ptuju, izvedbi pohodov in svečanosti, udeležbi na športnih in drugih srečanjih, predavanju o obveščevalni dejavnosti, organizaciji družabnega srečanja s podelitvijo priznanj, izdaji dveh številk časopisa ter izvedbi rednih mesečnih srečanj. Podobne aktivnosti bodo potekale tudi v letošnjem letu, dodane pa bodo aktivnosti v zvezi z ravnanjem z osnovno oborožitvijo. Ugotovili smo, da so bile izvedene vse načrtovane naloge.
Do polletja bo organizacija izvedla obisk oklepne enote na Vrhniki, pohod v občini Kamnik, organizirala streljanje s pištolo ter izvedla nogometno tekmo s predstavniki MORS, domačo vrsto pa bodo okrepili znani slovenski športniki. Tekma bo v ponedeljek, 22. 6. 1998, na Duplici.
Aktivnosti plačujemo v veliki meri sami (75%) ali s pomočjo pokroviteljev, na pomoč pa nam je priskočila občina Kamnik z zagotovitvijo 25% finančnih sredstev. Država kot pristojni nosilec obrambnih aktivnosti m prispeva sredstev za naše delo.
Predsedstvo državne organizacije ZSČ nam je dodelilo Plaketo združenja slovenskih častnikov, ki se dodeli za prispevek k razvoju, krepitvi in uveljavljanju zasnove obrambe Republike
Procesija na Žalah
Procesija Sv. Rešnjega telesa Je bila letos namesto po Sutni zopet na Žalah. Udeležilo se je je veliko ljudi Foto: Milan Windschnurer
Na podlagi sklepa Komisije za pripravo in izvedbo dncvov narodnih noS, Glavni trg 24, Kamnik, objavlja
JAVNI RAZPIS
za oddajo stojnic na javnih površinah in oddajo lokacije za gostinske usluge v času od 11. do 13. 9.1998
1. Predmet javnega razpisa je:
■ oddaja stojnic na javnih površinah (Glavni trg. Maistrova ulica in Sutna).
■ oddaja javnih povrSin za postavitev gostinskih premičnih objektov.
2. Pogoji za opravljanje predmetnega razpisa:
■ na razpis se lahko prijavijo pravne ali fizične osebe, ki izpolnjujejo predpisane pogoje po veljavnih predpisih (Zakon o trgovini. Zakon o gostinstvu);
■ da so finančno sposobne poravnati obveznosti.
3. Merila za izbor so:
■ kvaliteta ponudbe,
■ reference ponudnika,
■ višina ponudbe,
■ prednost pod enakimi pogoji imajo pravne in fizične osebe s sedežem v občini Kamnik.
4. Rok prijave je 31. 7. 1998.
Orientacijske cene oziroma izhodiščne cene ponudbe za tridnevni najem stojnice: Glavni trg
■ vogalna ali samostojna stojnica 60.700,00 SIT
■ sredinska stojnica 50.600,00 SIT Maistrova ulica (enotna) 40.470,00 SIT Sutna (enotna) 28.740,00 SIT
Predvidene lokacije za gostinec na Glavnem trgu:
■ pred SKB 35 m2      107.082,50 SIT
■ pred TIP-TOP 30 m2       91.785,00 SIT
■ pred mesnico Podgoršek 66 m2      201.927,00 SIT
■ pred Ljubljansko banko 60 m2      183.570,00 SIT
■ pred Malcševo galerijo 87 m2      266.176.50 SIT
■ nasproti Poste 108 m2 330.426,00 SIT Cena za m2 prostora je 500.00 SIT.
V ceno m2 prostora so všteti tudi stroški za ansamble.
6. Ponudba mora vsebovati naslednje elemente:
■ dokazilo o izpolnjevanju razpisnih pogojev;
■ odločba upravne enote, da ponudnik lahko opravlja dejavnost;
■ ponujeno ceno za najem stojnice ali javne površine;
■ garancijo za plaCilo v skladu z. veljavnimi predpisi;
■ izjavo, da je ponudnik pripravljen do določenega roka oz. do po pogodbi zapisanega datuma poravnati obveznosti do organizatorja.
7. Ponudniki svoje ponudbe pošljejo na naslov:
Občina Kamnik. Komisija za prijavo in izvedbo dnevov narodnih noš. Glavni trg 24. 1240 KAMNIK
Na ovojnici mora biti oznaCeno »ne odpiraj« in toCen naslov ponudnika.
8. Odpiranje ponudb bo na prvi seji komisije po razpisnem roku.
Komisija za pripravo in izvedbo DNN
Slovenije ter za uveljavljanje vloge častniške organizacije.
JOZEARKO
V tednu Rdečega križa
Med 8. in 15. majem je bilo na območju Slovenije veliko prireditev, akcij in proslav.
Območni odbor RK Kamnik je v tem tednu organiziral vrsto aktivnosti, na katerih so govorili o delu, uspehih, težavah RK in njenem poslanstvu.
Aktivisti RK so zbirali članarino, pripravili občne zbore in poslušali zanimiva predavanja, predvsem o sodobnih bolezni. Udeležba na teh srečanjih je bila kar številna, zanimanje za predavanja pa veliko.
Otrokom prvih razredov so podelili posebne brošurice, nalepke in umike. Na priložnostnih proslavah, v njih so tudi sami sodelovali, so otroke seznanjali o RK, nalogah, kijih ta organizacija ima, in jih povabili, da se včlanijo kot podmladek.
Osrednja prireditev v tednu Rdečega križa je bila 12. maja v Domu upokojencev Kamnik. Otroci osnovne šole iz Stranj so pod vodstvom Karle Urh upokojencem in delavcem Doma pripravili prijeten program, ki jim je segel do srca.
Prireditve seje udeležil tudi Mirko Jelinič, generalni sekretar RK Slovenije. Navzočim je govoril o dejavnosti RK, jim postregel s številkami za posamezna humanitarna področja, ki so zelo opazna v vsakdanjem življenju. Govoril je tudi o delu območne organizacije RK Kamnik, pohvalil njeno uspešno delo in zaželel, da bi hib tako Se naprej. V naslednjih dneh so gledalci Impulza lahko slišali ta pogovor.
Dr. Julka Sustar je kot podpredsednica RK govorila o odnosu ljudi do te organizacije in menila, dajo prebivalci cenijo in spoštujejo zaradi njene človekoljubne in nesebične aktivnosti.
Marta Zerko, direktorica Doma upokt)jencev Kamnik, je izrazila zadovoljstvo, da je bila letošnja proslava tedna RK v tem domu in govorila o Iju-deli, ki jesen svojega življenja preživljajo tukaj.
Območna organizacija RK Kamnik je kmalu po tednu RK začela z akcijo zbiranja pomoči, zlasti finančnih sredstev. Z zbranimi sredstvi bo RK lahko vsaj delno ublažil socialne stiske ljudi. Obrtnikom in drugim ustanovam so bile poslane prošnje za tako pomoč. Do zdaj so se mnogi dobrohotno odzvali takim prošnjam, za kar jim je RK hvaležen, darovalce pa prosi, da tudi tokrat sodelujejo v tej dobrodelni organizaciji.
STANE SIMŠIČ
Zahvala
Nekaj čudovitega
čudovito je biti preprosto ■ človek in preprosto živeti. Zazreti se v nebo in videti sonce opazovati cvetje in zvezde ponoči. Gledati otroke, se igrati in smejati z njimi
delati, kar te veseli. Sanjati.
Pustiti domišljiji svojo pot. Biti zadovoljen.
Vrniti pašnike Velike planine
Tedaj postane življenje praznik.
Phil Bosmans
Vse to, kar je napisal pesnik in Se mnogo več, čulim sedaj, ko sem spel zdrav med domačimi in med Vami, ki ste mi omogočili novo življenje, saj mi je prejšnje, tako mlado, skoraj odteklo.
Ne znam izbrati besed zahvale Vsem, ki ste omogočili, da je operacija in polletno zdravljenje na kliniki v Londonu bilo sploh Izpeljano. Vrniti se med Vas dobre ljudi, mnogih sploh ne poznam, čeprav ste darovali denar za drago operacijo, je nekaj čudovitega. Vem, da ste z mano delili upanje in zdravje še, ko sem bil bolan. Po tej poti sporočam iskreno zahvalo vsem, ki ste prispevali karkoli, da seje moje zdravje povrnilo in da sem lahko spet med Vami. Je kot košček kruha za nov začetek, zvezda, ki se je utrnila z neba.
Hvala vsem in vsakomur posebej.
BOSIJAN BAIANTIČ
Vrhpolje
Zupan g. Smolnikar jc 27. maja na seji občinskega sveta predlagal svetnikom, da razglasijo Veliko planino v okviru žičniskega sistema za Športno povrSino občinskega pomena. Predlog v tem smislu jc že na prejšnji seji dala tudi LDS. S tem naj bi te površine prcSle v občinsko last. Najprej je predlagal 518 ha Velike planine in dodatno na sami seji (po predlogu načelnika g. Kamina) še 176 ha, od slednjih 136 ha Gojškc planine in 2 ha v dolini Kamniške Bistrice.
Da gre tokrat praktično za celotno površino Velike planine na sami seji svetnikom niti v gradivu, ni bilo omenjeno. Podane so jim bile le številke parcel brez navedbe velikosti in brez priloženega jasno izrisanega zemljevida teh parcel. Svetnikom, od katerih je verjetno marsikdo v dobri veri mislil, da gre le za dobrih 50 in ne za skoraj 700 ha, je bilo tudi zagotavljeno, zlasti od g. MerSaka, v.d. direktorja velikoplaninskih žičnic (to je podjetja »Zaklad narave«, ki je v lasti občine), da planšarji na Veliki planini nikoli niso bili lastniki tamkajšnjih pašnikov (kar preverjeno ne drži). Vse omenjeno je moč imeti za prikrivanje resničnih dejstev, kar bi lahko pripeljalo v občinskem svetu do popolnoma napačnih odločitev.
K sreči so se svetniki pred samim glasovanjem 0 tej razglasitvi odločili zadevo šc preložiti in jo do naslednje seje dobro proučiti. Na predlog SKD poslanske skupine so ob tem sprejeli dodatni sklep. Po lem naj se predlagatelj predloga (župan) do naslednje seje sveta dogovori z Agrarno skupnostjo Velika planina (AS) O rabi zemljišč na Veliki planini in o tem z. njo podpiše lak dogovor, po kalerem noben uporabnik nc ovira drugega
V uvodu omenjeni županov predlog je seveda povsem nasproten pravicam razlaščencev - predvojnih lastnikov - plansarjev. Ti so za zaščito svojih interesov skupno z OO SKD Kamnik in KO SKD Kamniška Bistrica sklicali 12. junija v Stranjah javno tribuno. Na tej sta o gornjem poročala predsednik Agrarne skupnosti Velika planina g. Franc Šimenc in član tc AS Tone Štele, predsednik OO SKD Kamnik. Po g Šimencu jc Agrarna skupnost (ustanovljena 1995) prejela delno odločbo o vrnitvi 82 ha t. im. nespornih zemljišč. To je 25. 4. 1997 podpisal za Upravno enoto Kamnik njen načelnik g. Miha Novak. Tu je šlo predvsem za zemljišča, na katerih stoje pastirske koče, za nekaj pašnikov in za nekaj gozda, skupaj slabih 15% vseh tam po vojni nacionaliziranih površin. Pa vseeno, tudi na to malo vračilo se je občina oz. župan (brez vednosti, kaj šele soglasja občinskega sveta) pritožil. To je seveda znova zablokiralo dejansko vračilo teh zemljišč. Občina jc tudi predlagala, naj bi se odmerilo okrog 50 ha za smučišča, kar pa jc Agrarna skupnost zavrnila, a hkrati ponudila občini zagotovljeno uporabo zemljišč -smučišč. Z občino je bil o tem dosežen že tudi ustni dogovor -a tripartitna pogodba po takratnem zapisniku žal še do danes iz. nerazumljivih razlogov ni bila napisana in podpisana. Razumljivo, da je Agrarna skupnost po vsem o tem do občine dokaj skeptična.
Na javni tribuni so nato v razpravi navzočim predslavili
dokument o lastninski pravici plansarjev na teh zemljiščih (šc izpred leta 1945), kot tudi podroben katastrski zemljevid lega področja.
V nadaljnji razpravi jc g. Nace Polajnar, vodja SKD državno-zborovske poslanske pisarne, med drugim poudaril, da družbena zemljišča lahko postanejo last občine sele poleni, ko je
ugotovljeno, da jih ni mogoče vrniti prvotnemu lastniku (pred nacionalizacijo). Predlagal je, naj bi Agrarna skupnost vložila vlogo za rešitev njihovih zahtev na Ministrstvo za pravosodje. Strokovnjak za ta vprašanja, g. Skok iz Domžal, pa je predlagal, da Agrarna skupnost da vlogo za rešitev tega problema tudi na Ministrstvo za kmetijstvo: »Minister Smcrkolj je rešitvi te zadeve gotovo naklonjen.« Oba, Polajnar in Skok, sta menila: »Najprej jc treba odvzeta zemljišča prvotnim lastnikom vrniti!« Svetnik Jože Romšak je dodal: »Zupan naj preneha ovirati postopke denacionalizacije...«
Odmevni so bili tudi naslednji predlogi: da bi mogla žični-čarska (smučarska) dejavnost na Veliki planini nemoteno delovati, naj se med njo. občino in Agrarno skupnostjo dogovori zagotovljena uporaba smučišč in tudi normalna (nc pretirana) uporabnim. S to bodo lastniki zemljišč, ki jih bodo po tem dogovoru uporabljali žičničarji, lahko pokrili tudi davke za ta zemljišča.
Poleg teh jc Agrarna skupnost občini in državnim službam postavila še naslednje zahteve:
I) da se vložene zahteve za vrnitev nacionaliziranih zemljišč rešijo do konca oktobra tega leta.
2) da župan občine Kamnik Tone Smolnikar umakne posredovani sklep občinskemu svetu, da se del področja Velika Planina razglasi za športni objekt občinskega pomena.
Na tribuni jc predsednik občinskega sveta občine Kamnik dipl. ing. Igor Podbrcžnik izjavil, da najverjetneje I očke 0 razglasitvi Velike planine za športni objekt občinskega pomena na seji občinskega sveta 1. julija ne bo.
Će župan svojega predloga ne bo hotel umaknili. Agrarna skupnost Velika planina apelira na vse svetnike. Se posebej pa tiste iz pomladnih strank (SKD, SDS, SLS in NDS), da županovega predloga ne podpro. Obenem naj se ti svetniki še posebej zavzamejo, da bo že omenjeni tri-partitni sporazum v najkrajšem času podpisan in da župan (občina) umakne svojo pritožbo na že izdano delno odločbo. S tem bo nacionalizaciji velikoplaninskih pašnikov odprta prosta, zakonita pot. Z definicijo pravih lastnikov bo lažje reševati tudi žičniški sistem, ker bo moč dobiti interesente za sovlaganja. Žičnica pa bo lahko kandidirala tudi za predvidena vseslovenska državna sovlaganja v žični-škc sisteme.
MILAN VvTNDSCHNURER
HM
Javna tribuna o vračilu Velike planine. Dvorana v gasilskem domu v Stranjah je bila polna.
VABILO
Območje Komende, Križa in Most leži v I., II. in III. varstvenem pasu Odloka o zavarovanju podtalnice Domžalsko* Mengeškega polja na območju občine Kamnik (Ur. list SRS, št. 24/87). V namen preprečevanja prekomernega onesnaževanja podtalnice se je občina Kamnik leta 1996 odločila, da pristopi k reševanju okoljevarstvenc problematike omenjenega področja tako, da jc naročila in pridobila projekte za odvajanje odpadnih voda. Projekt primarnega sistema predstavlja tudi medobčinsko sodelovanje pri navezavi projektov kanalizacije na povezovalni kanal v Topolah in v nadaljevanju preko Mengša ter priključitev lc-tega na zbirni kolektor za Centralno čistilno napravo Domžale-Kamnik ob Kamniški Bistrici v naselju Jarše.
S strani občine Kamnik so pridobljeni projekti primarnega in sekundarnega sistema kanalizacije.
Glede na zakonodajo jc tehnično potrebno in smiselno, da se tudi projekti hišnih priključkov pripravijo in izdelajo vzporedno, tako da bo problem kanalizacije na nivoju projektov celovito urejen. Naročilo oziroma pridobitev projektov hišnih priključkov pa je predmet postopkov, ki jih bodo v nadaljevanju vodile posamezne krajevne skupnosti.
Zato krajane omenjenih naselij vljudno vabimo, da se udeležijo predstavitve projektov meteorne in odpadne kanalizacije, ob strokovni razlagi projektanta bodo potekale po posameznih krajevnih skupnostih v sledečih terminih:
Krajevna skupnost Moste - dne 30. 6. 1998 ob 20.30, v prostorih OŠ Moste;
Krajevna skupnost Križ - dne 1. 7. 1998 ob 20.30 v prostorih kulturnega doma;
Krajevna skupnost Komenda - dne 2. 7. 1998 ob 20.30, v prostorih Kino doma.
OBĆINA KAMNIK
*SKDH
ZA ROJSTNI DAN države SLOVENIJE
čestitamo VSEM OBČANOM na Kamniškem
poletna sezona na planini se pričenja Velika planina je oživela
Zupan Tane Smolnikar in v. d. direktorja podjetja Velika planina - Zaklad narave Rudi Meršak sta med pogovorom oh odprtju poletne sezone na Veliki planini ugotavljala, da mora ta kamniški naravni biser živeti še naprej.
Helena Sterleje poskrbela, da tudi za otroke zabave ni zmanjkalo. Skupaj s starši so veselo zaplesali ob poskočnih melodijah harmonike.
J# Ji M
»Dajmo naši« je žičnlčarje v borbi z bajtarji spodbujal šef Rudi »Saj šte navajeni zujle, pa še nove gvante imate...« FRANI SVETEL]
Na podlagi sklep,i 85. sije Občinskega sveta
Občine Kamnik obveščamo vse obrane, da bo
v torek, 7. julija 1998, ob 18. uri v sejni dvorani Občine Kamnik (2. nadstr.)
JAVNA OBRAVNAVA OSNUTKA STRATEGIJE VARSTVA OKOLJA V OBČINI KAMNIK
Strategijo varitva okolja v obeini Kamnik lahko s svojimi predlogi oblikujete vsi občani, ki boste sodelovali na javni obiavnavi. Dokument si lahko
ogledate na oddelku za okolje in prostor občine Kamnik, soba št. 52 (ga. Mihaela Vctcinik, tel. 818-123)  ali  na  internetu  pod naslovom
www.oikos.si.
OBČINA KAMNIK
Že prvi dan poletne sezone so mladi fantje pobirali kamenje po smučarskih progah in ga nosili na traktorsko prikolico. Prav je, da te sedaj mislijo na varno smuko, če bo seveda zima dovolj radodarna s snegom.
Fotografije: DRAGO MFJAČ
Velika planina v oddaji Gore in ljudje
Prihod na planino,
»pvanvanje« in vse drugo v zvezi z Veliko planino je podrobneje raziskoval in v treh knjigah o Veliki planini opisal etnografski raziskovalec dr. Tone Cevc, ki je oh jubilantu arhitektu Vlastu Kopaču, ki v teli dneh praznuje 85 let, največ pripomogel k ohranitvi velikoplaninske dediščine. Neizbrisen, nepozaben, enkraten pečat Veliki planini pa je dodala tudi Marjeta Kersič-Svetel, ustvarjalka oddaje Gore in ljudje. Enotirni dokumentarec je bil na sporedu v ponedeljek, 15. 6., ob 21. uri na prvem sporedu IV Slovenija. Hvala ji v imenu vseh. ki imamo radi Veliko planino. METOD MOČNIK
Nadaljevanje s I. strani
Že v trdi temi pojejo največji in najlepši zvonci po dolini. Noč in zgodnje jutro sta najprimernejša za živino, da se ognejo vročini in mrčesu. Po blagoslovu na vratih domačega hleva se podajo na pot. Čez vasico 1'mprotno, mimo malega in velikega znamenja, kjer je nekoč turška konjenica zdrvela v prepad in obrisi se že spreminjajo v barvni lesket. Ko se Sele zucne danili, so Ze visoko pri romarski cerkvici na Sv. Primožu. Ob sončnem vzhodu so krave prignali mimo Kropivne doline in Kamnitega robu, kot imenujejo dva odseka poti, do Suša v, kjer pol prvič prevesi navzdol in že se prikažejo očaci. Do planine z gosto, te-mnozeleno gorsko travo z vmesnimi šopki zvončić, jegličev, zlatice in urnike je le še krajši del poti, ki jo krave in tudi letela zmorejo v dobrih petih urah.
Nekateri kmetje se poslužujejo sodobnejšega prevoza krav in telet na Veliko planino. To ni z nihal ko, kot si predstavlja neuki obiskovalec Velike planine, pac pa s traktorsko prikolico. Kot je bilo videti, dobrih 25 km poti, živino izmuči. Neprestani tresljaji na prikolici so ludi sila neugodni za živino, saj s tresočimi nogami nerodno stopica še nekaj prvih slo metrov po razkladanju. Ije mladi telički se udobno ležeči pripeljejo na planino. Včasih so jih prinesli v košu ali pa so morali skupaj s kravo počakati doma. de se malce posesajo.
Dopoldne plunina oživi. Po septembrskem slovesu se stari znana spet snidejo, ».laneeez, kje pa imaš Lisko letos« je bilo slišali s sosednjega robu. In zdaj se ho na planini paslo okoli SIK) glav, kot jih nuslcjo vsako leto na Veliki planini Od ranega jutra do mraka se bodo brez lesenih cokel in plašča iz lipovega lubja plcmsurji m plansaricc (ki so že nekaj let v večini), lotili stalnih opravil z živino: molža, kidanje gnoja, gonja živine na pašo. Iz mleka
bodo izdelovali sire, skuto, maslo in izbranci bodo lahko pokusili najboljšo pastirsko hrano »masuvnk*. smetana in koruzna moka. Posebno v lepih dnevih planšarskih dobrot, med katerimi je največja znamenitost tmič, kmalu zmanjka. V zahvalo za
srečen prihod in v upanju na uspešno pašo bo v kapelici Marije Snežne maša, ki bo potem vsako nedeljo, do konca pašne sezone Planšarski praznik v tednu Marije Snežne pa bo kot vsako leto v začetku avgusta.
METOD MOČNIK
Nova bajta
»Niti za 80.000 mark ne bi prodal bajte tukaj na planini, saj je to življenjsko delo. Zelo veliko dela je vloženega v koćo. opravili smo ga od jeseni«, pravi Bosov Dore iz Bistrićice. ki je od jeseni do spomladi, ob pomoći domaćih, sina Edija. brata Pele-grina, sosedov in prijateljev na prostoru stare postavil novo bajto. Betonski temelji, skriti v zemlji in lesena nadgradnja s skodlami, kot vidni del koće zahtevajo veliko ročnega dela. Zahteven pa je tudi prevoz materiala. Zdaj bo pod isto streho zavetje za živino in pastirja. Žal. bajte, kot lesene koće imenujejo domačini, z. ovalno streho s skodlami čedalje bolj izginjajo, saj v zahtevi po večji funkcionalnosti rastejo le tiste kvadratnih oblik. Žal. Podobne so tistim z Balkana. (V to so se prepričali vsi, ki so pred nekaj meseci na TV videli strmoglavljeno letalo Nata nekje v Bosni in tako se sčasoma najlepša slovenska planina (brez konkurence), ki prekaša marsikatero izven meja, nezadržno spreminja. Tudi oblast bi morala videti interes v ohranjanju tradicij in kmetom pomagali. Kako mačehovski odnos ima do plansar-stva pa kaže tudi nevračanje planine pravim lastnikom - agrarni pašni skupnosti - »pvaninšni.« bi rekli včasih.
METOD MOČNIK
20 let mešanega pevskega zbora Cantemus
Na jubilejnem koncertu so se pevcem Cantemusa pridružili še njihovi nekdanji člani in skupaj i pod vodstvom Janeza Klobčarja.
zapeli
J
Id. maj je bil za vse ljubitelje Čantemusa prav poseben praznik. Skupaj smo namreč v Srednješolskem cenim Rudolfu Maistra praznovali okroglo nhlcinitn in sicer celili 20 let le minilo od listano-rilve lukral itlldmtlktgtl zbora.
Pevke in pevci smo se na obletnico pripravljali od bazičnih koncertov na/mj.
s studiranjem in piljenjem koncertnega
sporeda, resnejše priprave pa tO potrkale predvsem zadnji mcii KlMK aprila sum tli na inlenzivne vaje v Krunisko Goro. leden pred leni konnrlom pa \ma imeli generalko v Adergusu. Tudi tehničnih priprav na koncert je bilo ogromno, vendar nam je tudi s pomočjo številnih sponzorjev uspelo.
Sam koncert jc potekal v dveh delih. Vrvi del je bil zastavljen kronološko od stare nemške, prek Monleverdija. Ilan-dla, Brueknerja, Mendelssohna. Greca-ninova, Duerela do Favera. V dragem delu pa smo najprej zapeli štiri slovenske, nato pa še tri: America. I tlumk you. Jata in ihe haltie 11/ Jericho. Da je bila 2tl-lelnica res nekaj posebnega naj povemo, da sina k sodelovanja porabili vse bivše zborovodkinje ter skoraj vse bivše pevke in pevce, ki pa jih po našem nepopolnem seznamu ni malo tokrag IMI). Skupaj smo zapeli Se rot'ce so žalovale, dirigirala je gospu Nada Kos, dve pesmi iz Ziljske oheeli pod vodstvom gospe
Janje Dragan, hvšnjoje nodmahah naš sedanji in pa tudi bivši zbonivodja g Janez Klohčar, na koncu pa je prišla Se gospa Katarina Arčon-Zavbi in oddiri-girala Se Štiri dalmatinske narodne. V zadnjem delu koncerta je bila Inili poile-lilev Gallusovih priznan), ki K jih prtje II aktivni člani zbora za več kot pet -Otlroma petnajstletno prepevanje kal je na takih inliilijili v navadi. MO prtjtli obilo čestitk ai pohval od ptvetv oslnlih sterilnih zborov kamniške občine. Zveze kulturnih organizacij Kamnik in našega prijatelja g. Hansa Gangla iz Nemčije.
Posebej se zahvaljujemo predsedniku sekcije za fotokopiranje in sponzoriranje intenzivnih vaj g. Tonetu Ftičarju za
vzorno povezovanje koncerta.
Po končanem koncertu so bili vsi obiskovalci lepo povabljeni na pogostitev v jedilnico šolskega centra. Ob tem naj se zahvalimo osebju kuhinje za izvedbo pogostitve.
Vsem zborovodk injum in bivšim članom MePZ Cantemus se najlepše zahvaljujemo za sodelovanje, slednje \w pruv lepo vabimo, da se nam spet pridružijo. I'rav luko vabimo vse, ki bi si želeli postati člani zboru, da nas septembra obiščejo ob ponedeljkih oh 19.45 in sredah oh I9.il! v prostorih Glasbene šole Kamnik.
Vsem sponzorjem se najlepše zahvaljujemo za finančno pomoč.
CANTEMUSOKI
v SREDO, 24. 6., Vas vabimo v počastitev i DNEVA DRŽAVNOSTI
na KRESOVANJE W&9SZJmm ob 21h na STARI GRAD
SKD Slovenski krščanski demokrati, OO in MO Kamnik SDS Socialdemokratska stranka Slovenije, OO Kamnik
6       23. junija 1998
DRUŠTVA IN STRANKE
Kamniški OBČAN
Javna tribuna Združene liste socialnih demokratov Kamnik
O možnostih gospodarskega razvoja
Na javni tribuni o možnostih gospodarskega razvoja, zagotavljanju dela kot podlage za dostojno socialnovarno življenje, ki jo je 3. junija pripravila obmoCna organizacija ZLSD v Kamniku, je sodeloval tudi Feri Horvat, poslanec državnega zbora, ki je že na začetku poudaril, da ni priSel predavat, ker da bi morali poslanci bolj poslušati ljudi in manj govoriti.
Zato je sodeloval le v razpra-
vi, v kateri so na Številne probleme in odprla vprašanja, ki spremljajo gospodarski, kulturni in socialni razvoj naSe občine, opozorili župan Tone Smolnikar ter Dušan Božični k, Ivan Hribar, Tone Fličar. Metka Romšak. Niko Pinterič in drugi. V okviru usmeritev turističnega razvoja jc bilo v zvezi z Veliko planino rečeno, da je treba čimprej rešiti premoženjsko pravna vprašanja, ki še zavirajo hitrejši razvoj tega ob-
Javno tribuno sta vodila predsednica kamniške ZLSD Tatjana Rot-Dja-lil in podpredsednik dr. Branko Božič skupaj s poslancem Perjem Horvatom (na desni).
močja, čeprav so se vanj zadnja leta vlagala kar precejšnja sredstva. Tudi na območju bodočih term v Snoviku bi bilo treba več storiti, saj so zadeve z ustanavljanjem gospodarske družbe kar nekam zastale. Zapleta pa se tudi na Menini planini, kjer bodo morali vsi uporabniki planine najti skupni jezik in vzpostaviti nek red v tem še neokrnjenem naravnem okolju.
Podatek, da je lani kar 760 naših občanov moralo dobiti enkratni denarni dodatek; da se število nezaposlenih povečuje, kaže, da se bo treba bolj sistematično lotiti teh vprašanj, in predvsem z bolj načrtno gospodarsko politiko v državi zagotoviti več delovnih mest. Vse bolj nas namreč najedata revščina in nasilje. Vse premalo nas skrbi, kaj bo z delavci in njihovimi družinami, potem ko se počasi drug za drugim ruši|o nekdanji stebri kamniškega gospodarstva.
Čeprav bo jeseni sprejel zakon o pospeševanju turizma, vendar, kot je dejal poslanec Horvat, samo turizem ne bo rešil slovenskega gospodarstva, lahko le ne-kolko ublaži stisko sedanje velike nezaposlenosti.
F. S.
Občinsko gasilsko tekmovanje
V soboto in nedeljo, 6. in 7. jila ekipa PGD Nevlje. drugo zasedla ekipa PGD Kamnik, junija, je bilo na športnem sta-    ekipa PGD Moste in tretje eki-    druga je bila ekipa PGD Križ in
tretja ekipa PGD Srednja vas. Med mladinci so si prvo mesto priborili iz. POD Kamnik, dru-
dionu v Mekinjah občinsko tekmovanje gasilskih ekip občine Kamnik v organizaciji Gasilske
pa PGD Križ. Pri pionirjih jc bila prav tako prva ekipa PGD Nevlje, druga ekipa PGD Moste
Obisk nekdaj zaprtega območja Kočevske Reke
Občinski odbor Socialdemokratske stranke Kamnik je v soboto, 30. maja 1998, organiziral enodnevni izlet z avtobusom v nekdanje zaprto območje Kočevske Reke. Poleg članov stranke, in simpati-zerjev smo se izleta udeležili tudi tisti, ki nas zanima zgodovina tega območja.
Pol smo začeli ob 7. uri. Med vožnjo nas je z na-ravno-geografskimi in kulturno-zgodovinskimi zanimivostmi krajev oh poti seznanjal g. Miha Babnik, ki smo mu hvaležni za izčrpno in zanimivo podajanje informacij.
Prva etapa poli nas je vodila skozi Ljubljano, Ljubljansko barje, prek Vrhnike, Planine do Cerknice, kjer smo imeli prvi krajši postanek. Med potjo smo si z zanimanjem ogledali planinsko in cerkniško polje oz. jezero. Peljali smo se tudi tik ob predvojni I. i. »rapalski« meji med staro Jugoslavijo in Italijo.
Ribnica: Iz Cerknice smo krenili do Ribnice, kjer nas Je prijazno sprejel ribniški župan g. Jože Tanko, član SDS, in nam osebno predstavil zgodovino in sedanji utrip mesta Ribnice. Kamničani smo bili kar presenečeni, ko smo slišali s kakšnim spoštovanjem govori župan o svojem mestu. Ribnica je bila pomembna že v srednjem veku in se ponaša tudi z eno najstarejših šol na Slovenskem (ustanovljena 1409). Zato ni čudno, da je iz Ribnice in njene okolice izhajalo precej pomembnih mož, od kulturnikov, politikov do duhovnikov, ki so dali močan pečat slovenskemu prostoru. V obdobju po drugi svetovni vojni je Ribnica preživela težke čase, zalo znajo Ribni-čanipo letu 1990 ceniti demokratizacijo Slovenije in to pokažejo tudi na volitvah. Na zadnjih državno-zborskih volitvah so namreč stranke »slovenske pomladi« dobile več kot 70% glavov, nadpovprečno število glasov pa je dobil na zadnjih predsedniških volitvah tudi dr. Jože Bemik. Županje tudi omenil, da je v zadnjem času prišlo v ribniški občini do nekaj pomembnih vrnitev po vojni nacionaliziranega premoženja nekdanjim lastnikom. Najpomembnejša je bila vrnitev posesti in gradu Ortnek rodbini Kozler, iz katere je izhajal tudi avtor prvega zemljevida Ze-dinjene Slovenije Peter Kozler. Druga rodbina, kije dobila premoženje nazaj, pa so Rudeži (katerim je pripadla tudi denacionalizirana Souvanova posest v Volčjem Potoku, ki pa so jo prodali). Kot je poudaril župan, sta obe družini pokazali zelo veliko razumevanje, za potrebe občanov in raznih društev. Njihova priljubljenost je tolikšna, da so lastnika gradu Ortnek krajani izvolili celo za predsednika tamkajšnje krajevne skupnosti. Tako seje izkazalo, daje popolnoma odveč strah pred »tujimi izkoriščevalci fevdalnega izvora«, ki ga v javnosti širi večina slovenskih medijev.
Kočevska: Naslednja in glavna postaja našega izleta pa je bila Kočevska. Območje Kočevske je bil nekdaj slabo naseljeno zaradi pragozdov in divje na-
rave. Zato je bila naselitev Slovencev tod zelo redka. To je bil razlog, da so se zemljiški gospodje tega območja, Ortenhuržani, odločili iz svojih posesti na Tirolskem preselili na Kočevsko nemške podložnike. Tako seje v letih 1330 do 1350 naselilo na tem območju 300 do 400 družin predvsem upornih kmetov. Ti naseljenci, kijih poznamo pod imenom Kočevski Nemci ali Kočevarji, so v 600 letih bivanja na tem območju dali pokrajini neizbrisen pečat. Ilili so dobri poljedelci, sadjarji, obrtniki, zgradili so veliko vodnih žag in mlinov. Vodilna gospodarska panoga je bilo lesarstvo. Značilno kočevarsko vas sestavljajo hiše, postavljene pravokotno na cesto, za hišo pa sloji gospodarsko poslopje. Tako je s to naselitvijo nastal sredi slovenskega etničnega prostoru nemški jezikovni otok. 'Zaradi mešanja s slovenskim prebivalstvom in oddaljenosti od strnjenega nemškega jezikovnega področja pa seje na Kočevskem izoblikoval poseben nemški kočevski dialekt, ki se zelo razlikuje od knjižne (visoke) nemščine. Do mednacionalnih nasprotij v glavnem do leta 191H ni prihajalo, Kočevarji so obiskovali nemške šole, tam kjer pa je bilo zadosti Slovencev so ti imeli tudi slovenske oddelke. Slanje pa se je spremenilo po letu 1918, ko je območje prišlo v novoustanovljeno Jugoslavijo, in so Kočevarji izgubili veliko narodnih pravic. Temu se je pridružila še gospodarska kriza in predvsem mladi Kočevarji so odhajali na delo v Nemčijo in Avstrijo, kjer so se v tridesetih letih navzeli nacističnih idej, ki so doma padle na ugodna tla. Kljub temu so bili vse do druge svetovne vojne odnosi med Kočevarji in Slovenci kar dobri, veliko je bilo tudi mešanih zakonov. Kočevarji so se leta 1941 zelo prizadevali za priključitev k matični Nemčiji in so bili nemalo razočarani, koje bila Kočevska priključena Italiji. V tej situaciji so nekateri vodilelji Kočevarjev Hitlerju predlagali preselitev v Rajh. Večina prebivalcev je izselitev odklanjala, vendar so jih z močno propagando polno lažnih obljub in grožnjami prisilili, da so podpisali izjavo, da se izseljujejo v Rajh. Nacisti so jih pozimi 1941142 naselili na območju Posotelja, od koder so prej izselili Slovence. Tako je na Kočevskem ostalo veliko vasi popolnoma praznih, kar je poleg nepreglednih gozdov dajalo ugodne okoliščine za razvoj partizanskega gibanja. Ker si' po vojni kočevski Nemci niso smeli vrniti na domove, so se izselili v Avstrijo, Nemčijo, veliko pa v Severno Ameriko. Tisti Kočevski Nemci, ki se kljub nacističnemu in kasneje komunističnemu pritisku uisn hoteli izselili, danes živijo samo še v nekaterih vaseh na robu nekdanjega kočevskega nemškega naselitvenega območja in so v zadnjem času ustanovili svoje društvo »Peter Kozler«, ki si prizadeva za ohranjanje njihove narodne identitete in kočevarskega jezika. Njihovo število se giblje okrog 1500 oseh.
(nadaljevanje prihodnjič)
DAMJAN HANČlC
Industrijsko gasilsko društvo Svilanit. kije edino Se aktivno v naši občini, se je občinskega tekmovanja udeležilo z žensko in moško desetino, ki sta pokazali strokovno usposobljenost in požrtvovalnost.
zveze Kamnik. V soboto dopoldne so se pomerile v gasilskih veščinah ekipe pionirjev, pionirk, mladincev in mladink. Med 22 pionirskimi ekipami je prvo mesto pri pionirkah osvo-
in tretje PGD Križ. Med mladinskimi ekipami je bila konkurenca še večja in se jc bilo potrebno kar močno potruditi za najboljša mesta. Izmed 25 ekip je med mladinkami prvo mesto
Desetarka ženske ekipe Svilanita Metka Hribar predaja raport vodji tekmovanja. Z 2. mestom so dosegle dobro uvrstitev.
P1 I I I
VZDRŽEVANJE VRTOV, ZELENIC IN ZELENIH ŠPORTNIH POVRŠIN
Zasadimo in kosimo zelenice, trate in vrtove, zasadimo drevje, okrasno grmičevje in cvetje, očistimo površine, porasle z grmičevjem in drevjem obstrižemo in sadimo žive meje, oblikujemo vrhove višjih grmov, obzagujemo in odstranjujemo drevje in poskrbimo za odvoz.
Tel.&l'aks: 061/812-066 GSM: 041/727-841
I
I
I
I
I
I
I
I
I J
go iz PGD Srednja vas in tretje iz PGD Šmarca.
V nedeljo se jc tekmovanja udeležilo 41 ekip članov in članic prostovoljnih gasilskih društev naše občine. Gb dobri organizaciji tekmovanja in vestnem delu sodnikov je tekmovanje potekalo brez zapletov. Ekipe so pokazale dobro pripravljenost, zato je bil boj za najvišja mesta zelo izenačen in so odločale že malenkostne napake. Najboljša pri članicah A je bila ekipa PGD Sela, druga jc bila ekipa PGD Kamnik in tretja ekipa PGD Šmartno. Pri članicah B je prvo mesto zasedla ekipa PGD Kamnik pred ekipo PIGD Svilanit. Pri članih A je prvo mesto pripadlo ekipi PGD Srednja vas, drugo PGD Šmartno in tretje PGD Komenda. Pri članih B pa so najboljše rezultate dosegle ekipe PGD Srednja vas, PGD Kamnik in PGD Zgornji Tuhinj. Pohvale vreden jc tudi nastop ekipe veteranov PGD Nevlje, ki je ob povprečni starosti 66 let izvedla vajo brezhibno za zgled mlajšim generacijam.
Ob zaključku tekmovanja se je predsednik Gasilske zveze Kamnik g. Jože Oblak zahvalil vsem tekmovalcem za udeležbo in jim zaželel še boljših rezultatov v prihodnje. Poudaril je, da je usposobljenost ekip bistvena pri njihovih akcijah, pravilnem in hitrem ukrepanju.
DRAGO MFJAČ
PGD Kamnik v lanskem letu
Pregled nekaterih del In akcij
Lansko leto jc Prostovoljno gasilsko društvo Kamnik posredovalo v 68 primerih. Od tega je bilo 27 akcij reševanja, ena enodnevna akcija reševanja ob poplavah. 20 večjih in srednjih požarov ter 20 manjših ali začetnih požarov, požarnih straž in dežurstev. V naštetih akcijah jc sodelovalo 670 gasilcev, ki so za to porabili 1559 ur prostovoljnega dela.
Januar se je začel z. večjim požarom na stanovanjski hiši v Komendi.
V februarju 1997 jc prišlo do onesnaženja vode na območju Palovč, Novega trga in Pcrovega. Ker so občani večkrat klicali, da voda zaudarja, so gasilci postavili dežurstvo, ki bi v primeru še hujšega onesnaženja sprožilo reševalno in čistilno akcijo. Prav tako je v februarju prišlo do hujše prometne nesreče v Šmarci, v kateri sta dve osebi izgubili življenje. Pri reševanju jc sodelovalo devet gasilcev eno uro.
Marec je bil v znamenju srednjih in manjših požarov (saje v dimniku, travnik, listje, gramoznica...) ter večjega požara v Svilanitu, kjer so zagoreli bombažni kosmiči v tkalnici.
Do onesnaženja Nevljice je prišlo v aprilu, ko se jc zamašil ra/brcmenilnik Cist i Ine naprave. Zato je kanalščina odtekala naravnost v reko. Čiščenje je trajalo dve uri. V aprilu se jc vžgal gozd na Gabrovici, hiša v Stahovici ter stanovanje v Črni. Gorel je tudi čebelnjak na Poljanah.
V mesecu maju se jc zgodila huda prometna nesreča na
cesti proti Kranjskemu Raku. Voznik je ostal vkleščcn v vozilu, ki se je prevrnilo 30 m globoko. Trinajst gasilcev je dve uri sodelovalo v reševalni akciji. V istem mesecu jc na Zi-kovi ulici v pokvarjenem dvigalu ostal otrok. Trije gasilci so ga v eni uri rešili. Konec maja je zagorelo v hiši v Stranjah, v hiši na Gmajnici in pa avlo v Kamniški Bistrici.
Junija sc jc pripetila prometna nezgoda v Spitaliču. Voznik je na kraju nesreče umrl, sovo-znika pa so uspeli izrezati iz zvite in stisnjene pločevine ter ga prepeljati v UKC.
V juliju jc bila hujša prometna nesreča v Lazah. Poškodovane so bile štiri osebe, ki jih je bilo treba izrezati iz razbite pločevine. Deset gasilcev jc delalo skoraj dve uri. Šc isti dan jc prišlo do šc ene ni-zgode na Duplici. Poškodovanih je bilo pet oseb. V akciji jc sodelovalo devet gasilcev. Istega meseca je zagorelo v kleti na Ljubljanski cesti, v kleti v Soteski in seno na gospodarskem poslopju v Zcjah.
Avgusta se je vnela stanovanjska hiša v Mekinjah in traktor v Srednji vasi.
V začetku septembra so gasilci čistili po samomoru občana Nekaj dni kasneje pa so sodelovali v reševalni akciji dveh plavalcev v Kamniški Bistrici. Eden od udeležencev se je rešil sam, dragega pa so gorski reševalci našli mrtvega.
Oktobra je v Šmarci gorel opuščen čebelnjak, na Sclah pa osebni avlo.
Novembra je v Zgornjem
Tuhinju avlo z voznikom zlc-tel s ceste in padci v polok. Trinajst gasilcev ga je reševalo tri ure. Naslednji dan se jc v Soteski spet zgodila huda prometna nesreča. Ponovno jc bilo potrebno posredovanje gasilcev. V istem mesecu jc bila še ena huda prometna nesreča na cesti Mostc-Brnik. Voznica osebnega vozila jc umrla. V Buču se je v začetku novembra vžgalo plastično korito, v katerem jc bil pepel. Požar sc jc razširil in uničil celotno kotlovnico.
V decembru so gasilci pomagali pri prenosu samomorilca, ki si je vzel življenje na peš poti proti Staremu Gradu. Posredovali so le pri vdiranju vode v kletne prostore in pri vžigih saj v dimnikih.
Poleg sodelovanja v teh akcijah smo gasilci PGD Kamnik opravili nekaj demonstracijskih vaj in prikazov reševanja, do-važali smo vodo na področja, kjer imajo slabo urejen vodovod, pregledovali in popravljali smo gasilsko opremo.
V preleklem Iclu smo uspešno delovali v vseh akcijah. Nekajkrat pa smo opazili, da je prevoznost cest v starem delu Kamnika še vedno zelo slaba, kar otežuje dostop v primeru nesreče. Prav tako je slabo vzdrževano hidrant no omrežje.
Upamo, da se bodo v prihodnje stvari izboljšale in da bomo gasilci ob pomoči vseli občanov lažje in hitreje preprečevali oz. posredovali pri nesrečah in požarih.
Na pomoč!
DARJA PIRŠ
Kamniški OBČAN
LJUDJE IN DOGODKI
23. junija 1998 7
Pogovor z Ulfom VVernerjem
Najti svoje darove!
Tudi v Kamnik kdaj pa kdaj Zaide kakšen tujec. Te dni v našem mesln srečujemo Ulja Wcrncrja, Šveda, psihologa in predvsem prijaznega ler komunikativnega gospoda, ki z lahkoto navezuje stike s Kamničuni. Ze dolgo let Živi zunaj domovine, največ na Mallorei. Kol psiholog je delal v bolnišnici, zapora, preilavid v soli in kasneje na univerzi. To kariero je .opustil in se posvetil študiju teorije kaosa, vmes pa predava ludi po evropskih univerzah. Tako Je gostoval nuli na raziskovalnem institutu v Slundfordii in na univerzi v Bruslju.
Kako ste prišli v Kamnik?
Pred mnogimi leli sem predaval v Dubrovniku in tam sem srečal prof. Ivana Svelliku z ljubljanske univerze. Po tem sem odšel nazaj na Mallorei). Tam namreč preživljam večino časa v zadnjih dvajsetih letih. Predavam po
vsej Evropi pa tudi v 7.1)A sem :,■ predaval. Moja predavanja vsebujejo nove koncepte znanosti, ker sem ugotovil, da klasična psIhologUa, ki k) uči-io po univerzah, ne nudi nobenih rešitev.
Kasneje mije g. Svetilk pisal prijazno pismo in me povabil v Ljubljano. Povabilu sem se odzval. Ko sem prišel sem, sva imela Iri dni iiilenzivnih pogovorov o znanosti, predvsem o tem, da se mora OUtnoSt odpreti, da se moramo spremeniti in opustiti slmv paradigme in se oprijeli novih. Prehajamo namreč od industrijske dobe k injiir-■ ^
Predaval sem ludi v kamniški knjižnici. Jeseni nameravam s tem nuduljevuti, pripravljen pa sem delati tudi s kakšno skupino v posameznih delavnicah. Takšne stvari so vedno dobrodošle. To je duhovno prebujanje. v--,_s
mueijski. Tako meje pot od Ljubljane po naključju zanesla v Kamnik.
Sedaj se ukvarjate z drugačnim pogledom na človeka oz. zdravje?
Ja, oprijel sem se teorije kaosa, ki je vzeta iz fizike in nam daje popolnoma nove možnosti v psihologiji. Npr. imamo čustveno odzivanje in naša čustva so izredno bogata, mnogoštevilna. Psihologi so čustva ubili, ker so
nas učili, da nuj bi bili uravnoteženi, da naj ne hi kazali svojih čustvenih vzponov in padcev. To pa s čustvi ne gre. Ta so turbulentna, celo kaotična in ne da se jih nadzorovali.
To se prav dobro ujema s teorijo kaosa. Ccz 15, 20 let, ko ho ta pogled v psihologiji priznan (ker je bolj človeški), bo moZno ludi to, da bos majčkeno nor. Ne bodo nas kar naprej kontrolirali, diagnoze bodo izginile, k er nimajo vrednosti.
i idiie, le teorija je Usta, ki da diagnozo. In če že vztrajamo pri diagnozah: lahko jih dajemo, ne moremo pa ljudi forsirati, kuko naj ozdravijo ali kako naj bodo bolni.
Kaj je za vas zdravje, mentalno zdravje?
Notranji mir, veselje in ljubezen.
Predaval sem tristotim slušateljem medicinske univerze na Švedskem. Na tej univerzi jc potekalo mnogo raziskav, pa sem jim rekel, naj mi povejo, k uksen človek je popolnoma zdrav človek. Medicinsko izobraženi ljudje naj bi bili na tem področju najboljši, ne? Vendar mi niso znali odgovoriti; najboljši možni odgovor je bil, da je zdrav človek tisti, pri katerem nt nobenih znakov bolezni.
Ali srečate veliko zdravih ljudi?
iMhko povem zgodbico! Bil sem v švedski cerkvi na Mallorei, ki ni podobna vašim cerkvam, bolj je podobna kavami inje odprta cele dneve, ljudje lam sedijo, pijejo kavo in se pogovarjajo med seboj. K meni je prišla Ženska, kije prej nisem nikoli videl. Prisedla je in izgledala zelo (žal mije, da moram to reči) švedsko - deževno, hladno, mračno. Ccz nekaj časa mije rekla, da je depresivna. Pa sem jo vprašal, o čem govori, če morda misli na ekonomsko depresijo ali kaj podobnega. Zelo sc je razjezila, \~stala in začela vpiti name: »Vi bi vendar morali vedeti, o kukšni depresiji govorim, saj ste psiholog, menda ne mislite resno, da nc veste, o čem govorim!«
Odgovoril sem ji: »Aha, vi mislile ekspresijo, to, da glasno govorite, da poveste, kaj čutite. To mi je pa všeč.« No vidite, to je začetek zdravja. To, da govorimo o tistem, kar čutimo in kar je za nas pomembno.
Iz upokojenskih logov
Zadovoljni z opravljenim delom
Letni obračun je DruttVO upokojencev Kamnik sklenilo na tvoji letni skupščini IH. marcu IWX. Seje seje udeležil tudi predsednik Zveze dmštev upokojencev Slovenije g. Vinko Gobec. Izbrani delovni predsednik g. Frane Smolnikar pa je sejo skupščine, z devetimi točkami dnevnega reda, vzorno vodil.
Glavno besedo na skupščini je imel predsednik g. Stane Simšič. Podrobno nam je podal pregled dogajanj skozi vse leto in ugotovili smo. daje bilo delo 3. 2X5-članskega društva uspešno. Članstvo seje v minulem letu povečalo na 156 upokojencev, kar Ili pa jih je za vedno odšlo od nas in bodo nanje in na njihovo delo osluli le nepozabni spomini.
Organizirani avtobusni izleti so za starejše člane zanimivi, udeležilo se jih je kar I22S članov. Planine so za nas posebna draž in kar 1.026 članov je merilu svoje moči po bolj blagih in tudi strmih terenih, seveda do lepili vrhov. Pedalu na kolesih je poganjalo kar 615 kolesarjev in si tudi na ta način vzdrževalo svojo telesno kondicijo. Zal pa vsem članom ni več dano, da bi se lahko udeleževali raznih akcij, zato jih člani socialnega odbora razveselijo z obiski, sc z njimi pogovorijo in jih skromno obdarijo, pa tudi na jubilante ne pozabijo. Takih obiskov je bilo luni kur Mil Društvo spremlja tudi položaj upokojencev, pri čemer ugoluvlju nenehno zmanjševanje pokojnin, saj je te vlada v zadnjih dveh letih zmanjšđia kar za 70% enomesečne pokojnine. ZDVS je sicer sprožil ustavni sPor, ki pa žal v tem času še ni rešen.
športne društvene aktivnosti so \poilbinlne, saj se precejšnji' število upokojencev
fedno udeležuje treningov In tekmovanj v kegljanju, šahu, balinanju, streljanju, 'enisu... osvojili so vrsto pokalov in priznunj, le ribištvo nekako nI v »dobri formi«. Na splošno se lahko s športnimi dosežki pohvalimo, saj imamo v naših vr-celo državnega prvaka v kegljanju, to je g. Rudi Vidic. Dobro sta se uveljavili naša folklorna skupina In mešani pevski zbor. Tudi za ples še ni prepozno, zato Je bil organiziran začetni in nadaljevalni plesni tečaj.
Gospodarjenje v društvu Je potekalo pO programu, tako daje bilo za nujnuj-"<1še nekako dovolj sredstev. V bližnji prihodnosti \xt nas čakajo Se "vci // jinimc-
zalogaji«, zlasti pri vzdrževanju doma.
Zavedamo sc tudi, du ho treba vnesti več aktivnosti med upokojenec v posameznih krajevnih skupnostih. Volj aktivni bomo tudi pri volitvah in to na Občinski in državni ravni.
Dopolnili bomo pravila, s čimer ho omogočeno vsem aktivnim športnikom pridobiti si točke za značko »špnrtnik-upokojenec«. Do zdaj so imeli to možnost '<' pohodniki, kolesarji in pluninet.
Gospod Gobec je ugotovil, da DV Kamnik spada med uspešnejša društva. S 1'fedsedmkom Simšičem sta podrobno predstavila Belo knjigo, loje knjigo o pokojninski rcjbrmi. O njej je bilo v Kamniškem občanu že precej napisanega, razlagalca pa sta še posebej zavzelo predstavila predlagana določila. Razumljivo J* da člani s predlaganim niso zadovoljni, kadar se pravice krčijo. Sprejele so "''<' pripombe na predlog o novi pokojninski reformi in sicer:
- Podpiramo tvjonmt pokojninskega sistema, vendar naj se ta uresničuje po-topoma in ob upoštevanju naših stališč
- Nt pristajamo mi vsem enake pokojnine, ker jc treba upoštevati vplačane PUspevkt
• Vztrajamo, da se vsklujcnmje pokojnin vrši s plačami
■ Pokojninska Otnova nuj OStane V visim 85% povprečne place v zadnjih 10 "'Hh ob polni pok ojnin\k i dobi,
- Regres oz. nkreacijski dodatek se lahko ukine, če se ta nadomesti s 13. pla-(o oz. 1 i. pokojnino
• Vdovske pokojnine naj bi sc uredile v nekaj lelih, tako da vdovec oz. vdova 'Onko prejme del pokojnine umrlega zakonca
■ Razmerje med na/višjo in najnižjo pokojnino se lahko zniža do največ 1:4
■ Pri vodenju kapitalskih skladov in v organih SPT/. naj bi imeli upokojenci fl'čino glasov.
Upamo, du se bodo dobre Zelje letos uresničile.
MARINKA IIRIBOrŠFK
Kako s tega stališča doživljate ljudi v Sloveniji.'
Moje izkušnje so takšne, da ljudje zelo radi govorijo z menoj. V trgovinah, restavracijah, na ulici... povsod. Večina jih zelo dobro govori angleško. I Jpam. da bodo obdržuli svojo čudovito dušo, ki jo imajo.
Kako bo teoriju kaosa vplivala na pogled na človeka?
ljudje bodo zelo srečni, ker se bodo lahko znebili menlalnih stigem.
To pa najbrž ni lahko?
Ja, pa to moramo narediti. Ne moremo ljudi diagnnzirati. Res je, ljudje hočejo ostati bolni, ker se želijo z nečim ukvarjati. To vidim in doživljam vsak ilan.
Kako pa zaposlenost z boleznimi nadomestiti s čim, saj ljudje želijo hiti zaposleni?
Zaposlimo se s tem, da drugim povemo, kuko smo ozdraveli, kako smo se znebili bolezni, zasvojenosti, depresij. To jc duhovno prebujanje.
Ali se to po nafti že dogaja?
Da. ljudje že govorijo drugim o svojem ozdravljenju in In je ludi potrebno.
Kako delujejo skupine za samopomoč?
Imenujemo jih skupine dvanajstih korakov. To je velik sistem skupin, ki delujejo po vsem svetu. Gre za 120-130 pomensko različnih skupin, ki vse delajo po istem sistemu. Prvi korak jc priznanje, da smo pred določeno stvarjo nemočni (alkohol, droge, spolnost, hrana, čustva). Kasneje ti ljudje govorijo o svojih dijanjin, strahovih, priznajo posledice svojega vedenja. Ko o lem govorijo z nekom, ki mu zaupajo, z nekom, ki nas posluša, pride do duhovnega prebujenju in kasneje ozdravljenja.
Prva skupina, kije začela s programom 12 korakov, so bili Anonimni alkoholiki. PrtkO 5 milijonih ljudi je Slo skozi In program po vsem svetu, trenutno jih je 2-3 milijone.
Katere so po vašem mnenju življenjske vrednote?
Najti svoje darove, jih razviti in dajati ljubezen.
BREDA PODBRElNIK VVKMIR    Ivanka in Karel ob našem obisku.
Zlati jubilej Ivanke in Karla Hriberšek
tlribcrškova z Duplice imata za seboj dolgo skupno življenjsko pol. Maja sla proslavila svojo zlato poroko in obujala spomine na iepe dni mladosti. Z veseljem sc spominjata vsega, s čimer sta sc srečevala, pa naj bodo to lepa doživetja ali pa tudi težki dnevi.
Predstavniki DruSIva upokojencev Kamnik smo ju obiskali in z njima v prijetnem pomen-ku rekli marsikaj zanimivega. Izročili smo jima diplomo ob zlatem jubileju, skromna darilca in jima seveda zaželeli Sc veliko uric skupnega življenja.
Zanimalo nas jc. kako jc plula njuna zakonska ladja.
Kdaj sta se spoznala, poročila in kakSnih je bilo teh 50 let?
Spoznala sva sc v Libojah in kmalu zatem poročila, lo se je zgodilo 8. maja 1948. Ljubezen se je hitro vnela, zato sva skupno odločitev potrdila še s poroko. Ko danes gledava na začetne dni najine poli, morava reči. da so bili lepi, čeprav je vsega primanjkovalo. Tista leta smo
I t
obnavljali porušeno v vojni, a hkrati smo živeli bogato življenje. Kdor takega navdušenja ne doživi sam. težko razume.
Oba sta v pokoju. Kaj vse sta delala, kje sta bila zaposlena?
Najprej jc Karel na hitro orisal svoj življenjski ciklus in dejal: »Rojen sem bil 17. 9. 1921 v Libojah. Mlada leta sem preživel doma, začetek II. svetovne vojne 1941 sem dočakal pri vojakih stare Jugoslavije. Takoj po razpadu sem se vračal domov, padel v roke nemškim vojakom in bil zatem v vojnem ujetništvu do 1942. leta. Takrat sem bil mobiliziran v nemško vojsko, prišel v rusko ujetništvo in se vrnil domov avgusta 1945. Moj oče ie bil zaprt v celjskem Piskru. Po vrnitvi sem našel delo v rudniku Uboje, kjer sem ostal do 1948. leta. nato sem bil zaposlen v Stolu do 1960 in od tedaj dalje pri Graditelju vse do upokojitve 1972.«
Ivanka pa nam je povedala: »Rojena sem bila 29. 9. 1926 v JurkloStru. se leta 1943 izučila za šiviljo, med vojno sem sodelovala z osvobodilnim gibanjem, od leta 1948 pa vse do upokojitve sem bila zaposlena v Stolu. Za svoje aktivno delo za NOB sem prejela medaljo zasluge za narod. Po upokojitvi sem se posvetila gospodinjstvu, zelo
rada pa kaj postorim na vrtu.« In \ajina družina?
Ivanka: »V zakonu sva dobila tri otroke, hčer in dva sina. pa tudi trije vnuki so že tu. Zelo radi se srečujemo. Z vsemi sc zelo dobro razumemo, lako kot sva se midva s Karlom dobro razumela vseh 50 let. Ne rečem, da sc nismo srečali tudi s težavami, a z dobro voljo smo vse to premagali. Tak način življenja sva prenašala tudi na svoje otroke.«
Kako ste zaznamovali vajin jubilej?
Ivanka: »Ob 50-letnici skupnega življenja smo se ožji sorodniki zbrali pri Mlakarju na Duplici. Bilo je prijetno in veselo.«
Kakšen si vam zdi današnji čas?
Karel: »Včasih smo se bolj družili, bili smo z vsemi v prijateljskih stikih, med seboj smo si vedno pomagali, imeli smo več časa eden za drugega. Zdaj pa vsak gleda le zase. Menim, da prihaja do velike zmede med ljudmi, kar seveda ni obetavno. Preveč iščemo le materialne ugodnosti, zapostavljamo nekdanje vrednote, premalo smo ljudje
Kaj si želite?
Ivanka: »Želiva si le zdravja, kajti Karel ni preveč pri močeh in Se dosti let skupnega življenja. Želiva, da bi vsa naša družina bila tako složna in razumevajoča, kakršna je danes.«
Stisnili smo si roke in se zadovoljni poslovili. V mislih smo bili z njima želeč. da bi se jima izpolnile skromne želje.
STANF SIMSlC"
Podelitev nagrad najboljšim učencem
Za najboljše učence kamniških šol je bil 10. junij pomemben dan. Skupaj s starši so se zbrali na že tradicionalnem srečanju v Repanškovi galeriji v Rudniku, kjer jim je župan Ione Smolnikar ob ude-
iuoihigt.il i|o A. Sarnavskega Mesto pod Malim gradom ler knjigi Ohranjeni zakladi človeštva in Otroci vsega sveta. Predstavnikom posameznih šol pa je izročil tudi letošnji Kamniški zbornik.
Zupan Tone Smolnikar izroča nagrado odličnjakinji Sabini Kastellc, učenki H. razreda OS Frana Albrehta, ki so jo izbrali tudi za najboljšo bralko na šoli
ležbi Igorja Podhrcžnika. predsednika občinskega sveta, in drugih predstavnikov občine ter ravnateljev kamniških šol podelil knjižne nagrade. V pozdravnem nagovoru jc župan poudaril tudi nekatere uspehe rta področju izboljšanja pogojev za izobraževanje v naši občini v preteklem šolskem letu, ti naj bi pripomogli k uspešnejšemu začetku devetletnega osnovnega šolanja, kot so odprtje nove osnovne šole v Šinartneni. gradnja telovadnice v Komendi in današnji začetek gradnje prizidka pri osnovni šoli v Mostah.
Ko je najboljšim učencem čestital k njihovim uspehom, seje zahvalil tudi vsem učiteljem za njihov prispevek pri izobraževanju najmlajših v preteklem šolskem letu. Nato je najuspešnejšim učencem podelil knjižne nagrade in sicer
V programu, ki ga je povezovala Barbara Svetelj, sodelavka v oddelku za družbene
dejavnosti, so sodelovali učenci glasbene šole. harmonikar Marko Tome. na citre pa so zaigrali Blaž Kladnik, Mojca Koritnik in Martin Zlobko.
Letošnje nagrade so prejeli: Miha Kukec - Mezek, Dejan Golob. Jernej Markelj, Sabina Kastelic in Primož Zupan (OS Frana Albrehta). Vesna Lukic. Špela Kova-čič. Fivelina Stefa-novič - Eržen, Dušan Živanič in Maruša Drolec (OŠ Marije Vere). Mir-jam Peklar. Martin Pregl. Vida Burja-Virjent (OŠ Toma Brejca). Neža Žni-daršič. Luka Žnidar in Tjaša Ipavec (OŠ Šmartno v Tuhi-
nju). Andreja Burja. Nina Ven-gust in Barbara Brumec (OŠ Stranje), Simona Kosec* in Mir-nes Čamdžić (OŠ 27. julij), Aleš Košir, Urška Cankar in Blaž Vrabec (Gimnazija -ŠCRM). Franci Bider in Tomaž LipovSek (srednja ekonomska šola - ŠCRM). Gregor Fajdiga (OŠ ZUIM). Luka Prosnik in Marko Sever (srednja šola ZUIM). Mojca Koritnik. BlaZ Kladnik. Domen Pinterič in Martin Zlobko (Glasbena šola Kamnik).
Med 12 na razpis prijavljenimi raziskovalnimi nalogami, ki so jih izdelali učenci kamniških osnovnih Sol, so bile nagrajene tri naloge: Vplivi hrupa na delo v naši Soli (učenci OŠ Toma Brejca - mentorica prof. Mojca Rode Škrjanc). Ulice našega mesta (učenci OŠ Frana Albrehta - mentorica prof. Ivanka Učakar) ter Stara hišna imena (učenci OŠ Šmartno v Tuhinju - mentorica Tatjana Drovenik Colič).
F. S.
Med najboljšimi učenci Glasbene šole je tudi Mojca Koritnik, učenka 2. razreda citer, ki se je na letošnjem državnem prvenstvu citrarjev zelo visoko uvrstila. Tudi na prireditvi v Rudniku je pokazala, kaj zna.
V
Žlahtni purgarji
KAMNIŠKI ISajpremožnejši meščani
Kamnika v drugi polovici 19. stoletja
Št. 3_
v
Zupani in občinska uprava
O
Trgatve in fOttOtiA Junrz MClJ ( 1899 - IHHfi I, kamniški župan i lotih 11170 da 1879
snovna navodila za nastanek modernih občin so I bila podana leta 184'* I provizoričnim zakonom o občinah, dejansko pii se je začela občinska uprava z župani razvijati po koncu absolutizma z novim zakonom o občinah leta 1862. Po tej zakonodaji je ohridsko upravo predstavljal občinski zastop. ki jc bil sestavljen iz občinskega odbora in občinskega sveta z županom.
Občinski odbor je Uri m Kranjskem od !{ do M) članov.
odvisno od Števila volilcev \ občini, kamniški jt na primer štel In članov. Seveda pa vsi prebivalci mesta niso imeli volilne pravice To ohčin-kih volilnih redih, ki so bili izdani po letu 1862 (za Kranjsko leta 1866) je bila določena volilna pravica, ki je bila omejena z višino direktnih plačanih davkov (davčna skupina) in s položajem oziroma izobrazbo I inteligenčna skupina). Le ti so na volilvah. ki so bile javne in ustne izvolili člane občinskega odbora. Izvoljeni odborniki pa so iz svoje sredine imenovali župana m manjše Štev ilo svetnikov. \ oljem M bili za dobo treh let.
Občinska uprava je skrbela na  primer za upravljanje občinskega premoženja, za varnost oseb in lastnine, za občinske ceste, živilski nadzor, zdravstveno policijo, opravljala pa je tudi z zakoni določene državne izvršilne naloge. Svoje stroške je občina krila z dohodki iz lastnega premoženja in z Jokl,i(t,imi na neposredne davke in trošarino.
Iz zasedanja občinskega odbora 7. junija 1880 lahko izvemo natančno, s kakšnimi problemi in zadevami so sc ubadali ti voljeni ol>činski možje. Na seji so se seznanili z odredbo izdano 4, maja 1880 o nastopu službe deželnega predsednika Andreja Vhnklerja. V drugi točki so enoglasno sprejeli sklep o imenovanju častnih meščanov - deželnega predsednika Andreja Umkleija in ministrskega predsednika grofa Edvarda Taafeja. V tretji točki so se strinjali   s   spremembami v
poslovniku, nadalje pa so sprejeli in potrdili moža. ki naj bi pregledala račune. Nalogo naj bi še naprej izvrševala Julij Stare in Janez IVhcvc (Vta torka seje pa je bila odredba o v peljav i pasjega davka.
Anton Glohočnik je v priročniku "Nauk .slovenskim županom" iz leta 1880 točno opisal naloge župana, svet nikov in odbornikov. Župan naj hi vodil vsa občinska opravila, gospodaril in izvrševal vse sklepe, ki jih je sprejel odbor. Prav tako je moral -klicevati *eje. jih voditi iu ka/novali ti>tc člane, ki «c -c| m*o udeleževali, /iipan je
KAMNIŠKI
Ogled zbirk Kulturnega centra Kamnik
tudi predstavljal občino v stiku z drugimi oblastmi, podpisoval občinska pisma, nadzoroval občinske uslužbence in vsako leto predlagal letni izračun.
"Zupan je občini glava. Kakor nje pravi ofa. tako naj, skrbljiv fer M nobeno stran nagnen. daje obrambo in podporo vsem jednaka: bogatim m ubogim, visokim in nizkim Ijtidrni. bodi si mu v rodu ali
Kamniški župani v drugi polovici	
	19. stoletja
laso	- 1861 Anton Hafner
mi	■ 1864 Janez Podrekar
1864	- 1867 Jurij Golffliver
1867	- 1869 dr. Valentin Preve
1869	1870 Franc Eksler
1870	- 1879 Janez Kecel
1879	- 1881) Kram Kkuler
18811	- 1886 .Ir. Mak* Samer
1886	I88u Franc Ptšer
1890	■ 1897 Josip Močnik
1898	• 1901 l.llka Hi-rjialll
1902	- 1905 Josip Mornik
ne, prijatelj ali sovražnik." Med župani naj omenimo le dva. Trgovec Janez Kecel je županova! v letih  1870 do
187'). /e po koncu prvega
triletnega mandata M M v časopis j u pojavljale kritike na račun njegovega vodenja. Češ, ''daje iicmškiitarski župan kecel naredil VfC in ni'' za Kamnik v treh letih." Pa vendar je Ini na občinskih volitvah leta 1873 pOBOVM izvoip'ii za župana, Pisec v Slovenskem narodu je preti leni opozarjal 6. julija 1873: "(,unitr .se irndur. da M doživimo na zadnji* it to lila innzr. da umu unvjtt zoprt Anzelma. kateri je, kakor M jt nokdo izrazil. pO HJOgOVOm mnenju najbolji zu županst vo, ker je volilnem svojim pri zadnjih volitvah kupil vedro vina, kar bi drugi gotovo ne storil!" IVedvsem M mu oponašali slabo gospodarjenje in nadzor nad mestnim premoženjem, nezanimanje za popravilo cest, slabo žandarsko službo in še marsikaj drugega.
Nepravilnosti je bilo preveč, tako da je po nasvetu odbora sredi leta 187') odstopil. Med najbolj uspešnimi in naprednimi, tako v gospodarskem kot širšem pogledu, je bilo županovanje zdravnika doktorja Maksa Samca v letih 1880 do 1886. V tem času je bilo leta 1882 zgrajeno novo šolsko poslopje na Glavnem trgu po načrtih arhitekta Zupančiča. Do tega leta 10 namreč poučevali kamniške otroke frančiškani, v novozgrajenem poslopju pa so deško Šolo vodili posvetni učitelji. Slavnostna otvoritev šolskega poslopja je bila 5. oktobra 1882. Naslednja velika pridobitev je bil tim. Samčev predor med Mestom in Šutno. Do izgradnje prehoda julija 1882 je namreč dele mesta in predmestja ločeval visok klanec pod Malim gradom. Nadalje je uredil in dokončal kanalizacijo mestnih ulic, ki jo je začel že Janez Kecel. v načrtu pa je imel izgradnjo elektrarne ob Kamniški Bistrici. Mesto je dobilo električno napeljavo šele leta 1912 in še to iz c kr. smodnišnire.
Zora lorkar
M V Z E J
Odprt« za obiskovalce:
torek - sobota: 9.00 - 12.00 in 16.00 - 18.00. nedelje in prazniki: 10.00 - 13.00. ponedeljek zaprto.
Po zbirkah je možno strokovno vodstvo skupin po predhodnem dogovoru tudi izvin urnika. Ohisk najavite po telefonu (061) 817-647.
ZA KULTURO JEZIKA
Zgoščenka
»Kaj jc pravilneje ('D plošča. CD, cede, cedejka ali zgoščenka?« Tako sc sprašuje marsikdo, ki mora o ploSčah, ki so se pojavile in uveljavile v devetdesetih letih, javno govoriti ali pisati. So pa Se drugi izrazi, kot npr.: kompaktna plošča, kompaklnica, laserska plošča, laserka. Tovrstne plošče so manjše od nekdanjih gramofonskih, nanje pa je mogoče spraviti veliko več podatkov. Vsako od imen pove katero od značilnosti teh ploSč.
Slovar slovenskega knjižnega jezika ne navaja nobenega od teh izrazov. Pregled kartotečnih izpisov, ki jih ima institut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, pokaže, da so se v prvih letih pojavitve le plošče v revijah in časopisju uporabljala zlasti naslednja poimenovanja: ( I) plošča, CD,cede, kompaktna plošča (Monitor Delo), po letu 1995 jc v Slovencu, Delu prevladala zgoščenka. Opiše jo kot ploščo z laserskim ndjemanjem, kar najbrž pomeni, da jc za predvajanje posnetega potreben laserski Žarek - od tod ludi laserska plošča, laserka. Izraz zgoščenka jc pogost tudi v televizijskih in radijskih navedbah.
Pa si pobližje oglejmo ta poimenovanja!
CD-plošča jc nerodno ime saj jt
CD kratica za angleško campact disk. Disk je plošča. Tako se plošča pojavi dvakrat: po slovensko in angleško. Po Slovenskem pravopisu (1990) jc Ireba pisati v podrednih zloženkah, sestavljenih iz kratice in besede med sestavinama vezaj - kar je tudi nerodno. Bolj po slovensko bi bilo plo-SiaCD
Poimenovanje CD sicer ne vsebuje plošče »na kvadrat«, vendar jc tudi tu kar nekaj težav.
To je kratica iz angleških besed, ki jo izgovorimo ce dč in sklanjamo CD-ja (napačno jc Cdja). Beseda jc samostalnik mošlccga spola, torej sc jc plošča s svojim Ženskim spolom popolnoma izgubila. Skratka.: izraz jc popolnoma tuj.
Za slovensko rabo jc primernejši cede, ki ga jc lazje sklanjati, ker jc zaradi izpisave kratice bolj prilagojen slovenščini: cede, cedeja, cedeju. Iz njega se da izpeljati tudi pridevnik cedejev. cedejevski ipd.
Cedejka jc zc bolj oddaljena od angleškega poimenovanja, bolj »slovenska« jc zaradi tvorbe, pisave in /enskega spola, /veni pa pogovorno.
Kratica CD sc torej razvezujc z angleškima besedama aimpacl disk. kar se lahko prevaja z zgoščena plo-Sča (ali pa »posloveni« kol kompaktna ploSča ali kompaktnica) in ni daleč od slovenskih računalniških izrazov, ki jih navaja Zc leksikon Cul-karjeve založbe Računalništvo (Ljubljana 1988). Ta prevaja compaction z zgostitev, zgoščevanje, kar ima dva po-
mena: I. metode zmanjševanja neuporabljenega pnmniiniskega prostora - Zgostitev spomina (memorv compaction) 2. odstranitev redundantnih podatkov i/, zapisa - zgostitev podatkov (data compaction). Zanimivo jc, da leksikon Računalništvo še ne navaja (osemdeseta leta) kratice CD,
Zgoščena ploSča se ni uveljavila, pač pa zgoščenka, ki jo jc predlagal prevajalce Branko (iradišnik. Kdor sc Zeli izraZali slovensko, naj lorej uporablja zgoščenka.
Zgoščenk jc več vrst (DVD, CDR ipd.): zelo pogosto sc piše o CD-ROM-ih. Kar jc spet kratica iz. angleških besed compact dise - read only memorv in pomeni, da gre za zgoščenko, s katere sc lahko samo bere, kar ima v »spominu«. Uporabnik nanjo nc more zapisovati. Bere se z računalnikom, nanjo sc lahko snemajo besedila, slereozvok, grafika, video. Na takih ploščah so posnele t. i. multimedijske (reproducira sc gibanje zvok, besedilo) enciklopedije, slovarji ipd. Kako tO ime poslovenili? Za zdaj imamo samo pisno poslovcnitcv. in sicer naj bi pisali: cederom ter sklanjali cederoma. Na laki plošči, ki jo izdeluje podjetje Amebis iz Kamnika, bodo jeseni izšla tudi naslednja pomembna slovcnistična dela: Slovar slovenskega knjižnega jezika, Odzad-nji slovar in Besedišče slovenskega jezika. I';i več o lem ob izdaji.
Ko pišete ali govorile o novih ploSčah, mislite tudi na slovenščino.
MAR.IKTA IIUIV1AR
TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER OBČINE KAMNIK GLAVNI TRG 23, 1240 KAMNIK TEL: 06V831-470, FAKS: 061/818-119 E-mall: infocenter.kamnlk-1(«>slol.net
KOLEDAR PRIREDITEV
k    a    m    n    i k Sobota, 27. 6, ob 20.30 Trg pred cerkvijo sv. Petra, Komenda M LISICA AETERNA Koncert
Simfonični orkester Domžale-Kamnik
Dirigent: Aleksander Spasič, solistka,- Maja Kojc, oboa
Program: M. Bravničar, J. Haydn Vstop s prostovoljnimi prispevki!
Sreda, 1 7, ob 20. uri Razstavišče Veronika, Kamnik Solistični pevski recital Matevž KINK, bariton
Klavirska spremljava: prof. Andrej Jarc Vstop s prostovoljnimi prispevki!
Četrtek, 2. 7., ob 20. url Razstavišče Veronika, Kamnik Odprtje razstave
Rekonstrukcija: Krogoviči poznogotskih oken
na prezbiteriju podružnične cerkve sv.
Primoža in Felicijana
Izvedba Zavod za varstvo naravne in
kulturne dediščine Kranj
Razstava bo odprta do 12. julija, vsak dan od
10. do 12. ure in od 17. do 19. ure, ob
nedeljah samo dopoldan.
POČITNIŠKE DELAVNICE V MATIČNI KNJIŽNICI KAMNIK
KLUB PRIJATELJEV DOBRE KNJIGE - poletna bralnica in literarna delavnica Vodi Breda Podbrežnik Vukmir, prof. Vsebina: spoznavanje različnih literarnih del, doživljajsko branje, samostojno vrednotenje in prepozna-vanje literarnih sporočil, kreativno pisanje. Cilj: razvijanje bralne in pisne kulture, poznavanje dobrih knjig. Udeleženci: učenci predmetne stopnje, srednješolci. Trajanje: po dogovoru. Brezplačno.
POČITNIŠKA VILA ČIRA ČARA
Vodi Rosana Kleindienst Premk, prof. Vsebina: slikanje na svilo, steklo, poslikava majic, izdelovanje nakita. Udeleženci: predšolski in šolski otroci. Termini: od 7. 7. 1998 do 10. 7. 1998 in od 20. 7 1998 do 24. 7. 1998. Cena: 4.000,00 SIT.
ČAS VESELJA - gremo k pikapolonicam na obisk Vodi Mateja Keber. Vsebina: sprehodi v naravo, opazovanje in doživljanje narave, pogovori. Cilj: doživeti naravo, deliti veselje s prijatelji. Udeleženci: otroci od 6. do 11. leta. Termini: od 29. 6. do 3. 7. 1998 in od 3. 8. do 7. 8. 1998. Brezplačno.
KULTURNI CENTER KAMNIK Grad Zaprl ce
Razstava ŽLAHTNI PURGARJI KAMNIŠKI
najpremožnejši meščani Kamnika v drugi polovici 19. stoletja. Odprto: od ponedel|ka do sobote od 9. do 12. ure in od 16. do 18. ure, nedelja od 10. do 13. ure. Informacije: 817-647.
DRUGE PRIREDITVE
Sredam 24. 6„ ob 21 url KRESOVANJE NA STAREM GRADU v počastitev praznika državnosti. Organizator: SDS
Socialdemokratska stranka Slovenije, Občinski odbor Kamnik in Slovenski krščanski demokrati, Občinski odbor Kamnik. Informacije: Milan VVindschnurer, tel.: 831-716. Četrtek In petek. 25. In 26. 6.. ob 8.30 Pokalno prvenstvo do 17 let v vaterpolu -bazen v Kamniku. Prireditelj: Vaterpolo klub Kamnik
Informacije: Dare Homar, tel.: 832-603.
PeteK 26. 6.. ob 19. url
Zaključna prireditev delavnice ČAKRE v
razstavišču Veronika z odprtjem razstave. Razstava bo odprta še v soboto, 27. 6., in nedeljo, 28. 6. 1998, od 10. do 19. ure. Informacije: 842-209, 0609 631-868.
Sobota 27. 6. Ob 8.30
Dan vaterpollstov na bazenu v Kamniku.
Prireditelj: Vaterpolo klub Kamnik.
Informacije: Dare Homar, tel.: 832-603.
Sobota 27. 6- ob 9. uri
Turnir Nove LB: dečki In deklice 10, 12, 14
let na Igriščih Teniškega kluba Slazenger.
Organizator: TK Slazenger. Informacije: Tone
Jeras, tel.: 817-679.
Nedelja 26. 6.. ob 15. url
Kasaška prireditev v Komendi. Organizator
Konjeniški klub Komenda. Informacije: Alojz
Lah, tel.: 842-070.
Sobota 4. 7„ ob 19, url
Gasilska veselica v Nevljah pri trgovini
Kočna Organizator PGD Nevlje. Informacije:
Tone Prelesnik, tel. 831-622.
Nedella 5. 7- ob 17. uri
Gasilska veselica pri gasilskem domu v
Motniku. Organizator PGD Motnik. Informacije:
Ivo Orehovec, tel. 733-122.
Nedella 5. 7„ ob 930
3. Miklavžev tek v šmartnem v Tuhinju. Start
pri kulturnem domu v Šmartnem. Organizator:
SD Šmartno. Informacije: Tomo Petek, tel.
847-211.
Nedelja 5, 7- ob 9 30
3. Miklavžev tek v Šmartnem v Tuhinju. Start
§ri kulturnem domu v Šmartnem. Organizator: D Šmartno. Informacije: Tomo Petek, tel. 847-211.
Nedella 5. 7. Ob 15. uri
Proslava pri spomeniku v Gradišču (krajevni
praznik KS Šmartno v Tuhinju). Informacije:
Tone Rajsar, tel.: 847-222.
Sobota In nedella 11 in 12 7_ ob 9l uri
Turnir  veteranov  Slovenije  na igrščlh
Teniškega kluba Slazenger. Organizator: TK
Slazenger. Informacije: Tone Jeras, tel.: 817-
679.
Sobota 18. 7- ob 17. uri
Gasilska veselica ob 60-letnlci PGD Tunjlce
v TunJIcah pri gasilskem domu. Organizator:
PGD Tunjice. Informacije: Marjan Torkar, tel.
817-075.
Nedelja 19. 7.. ob 11 url
Tradicionalna  planinska  prireditev Dan
Kamniških  planin  na Kokrškem sedlu.
Sodelujejo: Koledniki, prvo slovensko pevsko društvo Lira, harmonikar Božo Matičič in drugi. Organizator: PD Kamnik. Informacije po te. 831-345.
Nedella 19. 7.. ob 16. url
16. url
Gasilska veselica v Spltallču pri gasilskem domu. Organizator: PGD Špitalič. Informacije: Danilo Lipovšek, tel. 847-131. Ponedeljek. 20. 7.
Odprtje Razstave lilij v Arboretumu Volčji Potok. Razstava bo odprta do 15. 8. 1998. Informacije: 812-345.
Matična knjižnica Kamnik
Dušan Lipovec
Gremo na potovanje Lepe, starožitne vedute
Ker sc bliža poldni Čas, ki jc sploh primeren za potovanja po svelu - seveda, će imamo kup denarja, tokrat posvetimo pozornost leposlovnim knjigam o tujih deželah. Izbor je oseben, bolj napaberkovan kot celovit.
Afrika
Pot po črni celini je dobro začeti z. domačo avtorico Sonjo Forlc in njeno knjigo Črni angel, varuh moj, ki je literarno obarvan potopis (CZ, 1997, zbirka S poti). Knjiga je med bralci vzbudila veliko zanimanja, prav tako pa tudi med kritiko. Avtorica, ki sicer biva v Angliji, je v knjigo zajela lastne afriške izkušnje.
Manj literarna kol popularna je knjiga Spomin na Afriko (Pomurska založba, 19X6). ki vsebuje tudi krajSe novele z naslovom Sence na travi pisateljice Karcn Blixen (1885 - 1962). le afriške spomine na življenje na avtoričini kavni plantaži v Keniji je populariziral film Out of Afri-ca. Blixnova je prišla v Afriko 1914. Icla, ko se je poročila / malopridnim švedskim plemičem, vendar je na plantaži po ločitvi ostala sama. Na njej se je srečala z. afriškim vsakdanjikom in ludi z domačini, s katerimi je spletla tudi prijateljske vezi, vendar je po mojem mnenju naklonjenost bolj pokroviteljska kot pristna. Kasneje so slabe letine, suše in kobilice uničile njeno posestvo, hkrati pa sc jc smrl-no ponesrečil tudi njen prijatelj in ljubimec Denis, zalo sc je vrnila na Dansko. Knjiga jc lahkotno branje
Če bi kdo raje bral kaj pustolovskega in potoval po tropskem pragozdu, naj sc odpravi tja s pisateljem in pomorščakom Josephom < 'onradom in njegovim delom Srce teme (Prešernova družba, 19X4), v Zimbabvc pa s knjigo leopard lovi v temi (Pomurska založba 19X9) ali na afriški jug z romanom Grom in blisk avtorja VVilbourja Smitha. la uporablja dobro preizkušene vzorce za napele zgodbe: divja pokrajina, nevarnosti, močni junaki, vohuni, tudi malo ljube ženskih dogodivščin... Za novo-valovsko usmerjene bo zanimiva novost iz. Mladinske knjige (1998) O vodi in duhu: resnična izpoved afriškega Šamana, ki jo jc napisal Malidoma Palricc Some. Evropsko izobražen Afričan poleg avtobiografijc nudi vpogled tudi v skrivnostne magične obrede. Po severni Afriki lahko Potujemo s knjižno poslastico Pisatelja Paula Bowlesa, to jc ro-
man Zavetje neba (CZ, 1997. /buka XX. stoletje). Bovvlcs in njegova ž£na Jane sta imela v vseh ozirih pestro življenje: ne samo, da sla veliko potovala, se potem preselila v Maroko, se gibala v Intelektualnih in umetniških krogih, bila lastnika tiho-morskega otočka, imela sta tudi zelo nenavadna in navzkrižna ljubezenska razmerja. Zakonca Bowles sta zato poslala kultni osebnosti bilnikov. Jane jc leta 1973 umrla, precej »zdelana« zaradi neizmerne količine tablet, drog in alkohola. Roman Zavetje neba sc dogaja v Alžiriji. Napisan je bil žc leta 1949, po njem pa jc bil v zgodnjih devetdesetih posnel film Čaj v Sahari. Glavna oseba jc Kil, mlada Američanka, ki z. možem potuje po Severni Afriki, vendar mož umre. Simbolno njegova STnrt pomeni Kitino novo rojstvo. Preda se mlademu arabskemu trgovcu, ki jo vključi v svoj harem, vendar mu od tam pobegne. Na koncu se izmakne tudi vrnitvi v domovino, ki jo je organiziral konzulat. Roman je zanimiv zaradi arabskega in puščavskega nlil jc ja. ki je pristen, in ludi zaradi tega, ker sc v njem soočajo različni sistemi vrednot: zahodnjaški in arabski.
Od afriških avtorjev naj omenim nigerijskega pisatelja in Nobelovega nagrajenca VVola Soyin-ko, ki v svojem romanu Akc (CZ, I9XX) obuja spomine na otroštvo v rodnem kraju, kjer ima močan vpliv tudi katolicizem Med prijetne spomine vpleta krajinske in afriške posebnosti, stara Verovanja in navade, ki sc prepletajo s tujimi vplivi. Dobro branje jc tudi krajši roman Ferdinanda Ovonc Življenje hišnega služabnika (MK, 1979). Pisan je v obliki dnevniških zapisov črnskega služabnika, ki pri svojih belih gospodarjih marsikaj opazi, tudi to, da ima gospa ljubimca. Oyonc v tej knjigi ne govori o rasizmu, temveč ga pokaže. Obsežno družinsko sago je napisala Maryse Conde, profesorica literature v Franciji, ki izhaja iz. Malija. Njen roman Se-gu (Pomurska založba, 19X6) posega v IX. stoletje pa do prihoda vpliva novih ver. Zanimivo je tudi naše knjižno srečanje z vprašanjem mnogoženstva. Ne spreglejmo dveh odličnih avtoric: Doris Lcssing (Trava poje, MK. 1987) in Nadine Gordimer (Burgerjcva hči. Obzorja, 19X7), ki prikazujeta južnoafriško družbo in rasno nestrpnost. Kdor sc zanima za afriške pisatelje, lahko pmlalkc najde na interne tu na naslovu http// :www.hcincmann.com/lrade/ trawsa.html.
Avstralija
Tudi književnost s te celine je pri nas manj znana, poznamo na primer naslednje prevedene avtorje: Patrick Whitc. Nancy Cato. Ncvil Shule. Med resne avtorje sodi zagotovo Patrick VVhite (1912-1990) - njegov roman Voss jc leta 1994 izšel pri Cankarjevi založbi v zbirki XX. Stoletje. Naslov je ime glavnega junaka, Vossa, ki je nastal po resničnem nemškem raziskovalcu iz prejšnjega stoletja. Na začetku romana jc predstavljena predvsem Bonncrjcva družina kot predstavnica belih priseljencev in njihove puritanske morale, v kateri živi tudi Laura. Med njo in Vossom sc splete razmerje, v katerem je vsaka in-timnosl »kakor skok v vodo«. Vossu odkrivanje puščavske pokrajine prinese spopad s samim seboj, saj je preveč zaverovan vase in v svoj ego, da bi se zmogel odkrilo soočili s krutimi naravnimi danostmi Zalo v tem boju izgubi. Roman je ne sanM dober, ampak tudi berljiv, vvhiie je eden od najpomembnejših avstralskih pisateljev in je tudi dobitnik Nobelove nagrade.
Drugačne vrste branje je popularna ncwagevska knjiga Imenovali so jo dvoje src (Eno, 1996), kjer sc prav tako srečamo z domorodci, a na popolnoma drug način. Avtorica je Marlo Morgan, ameriška zdravnica, v knjigi pa govori o svojem pohodu po avstralski puščavi z aborigi-ni, ki se imenujejo Resnični ljudje. Čeprav prihaja iz. sveta mutantov, kol oni imenujejo pripadnike bele rase. ki so se popolnoma odtujili od narave in s tem od samih sebe, so jo izbrali, da bo sveto prenesla njihovo sporočilo. Knjiga je privlačna, saj je ekološka problematika narave in tudi zahodnjaškega duha res tolikšna, da so posledice lahko katastrofalne. Vendar pa jc vzbudila mnogo ogorčenih nasprotovanj, zlasti v Avstraliji, češ da jc izmišljena. Na Internetu lahko najdemo obsežen dokument (htto:// www.wesl.coiri.au/revicws/inor-gan). ki natančno našteva dokaze, da je knjiga neavtetitična.
Kdo bi vedel, kaj jc prav in kaj ne... Fdcn od kritikov pa pravi, tla je pred leti, ko je knjigo prebral, verjel, da jc izmišljena, danes pa del njega hoče verjeti v resničnost, ker knjiga ponuja upanje za naš planet.
Naslednjič bomo z literaturo, tako resno kol malo manj resno, odpotovali Sc na druge celine.
BREDA PODBREŽNIK VUKMIR
Dan odprtih vrat v OŠ Toma Brejca
Prvi četrtek v juniju so učen-ci in učitelji osnovne Solc Toma Brejca v Kamniku na stežaj odbili šolska vrata, da bi slaršem in drugim obiskovalcem pokazali, cesa so sc naučili v iztekajočem se šolskem letu in kakšne uspehe SO dosegli nh noukll tudi tla
področju interesnih dejavnosti.
Poleg likovnih izdelkov učencev razredne stopnje so si obiskovalci lahko ogledali ludi več razstav učencev višjih razredov s področja papirničarslva, biologije in gospodinjstva, slikanja na svilo, tehnike in modelarstva. V
Marinka Kitenc med svojimi učenci v lutkovni delavnici.
okviru dejavnosti turističnega
kio/ka pa so predstavili peko kruha I/ naše peči po kruhu diši, adventne običaje na Kamniškem in vodič po Kamniku.
Zanimanje obiskovalcev so pritegnile ludi lutkovne delavnice s predstavami, likovna delavnica z oblikovanjem gline
Učenci .ta razredi pa so pokazali tudi svoje igralske sposobnosti, ko so predstavili več krajših igric.
Pred zaključno prireditvijo v šolski telovadnici so učenci, ki so obiskovali dramsko skupino, uprizorili predslavo Matilda.
Na zaključni prireditvi so podelili priznanja in nagrade najbolj uspešnim učencem na različnih
področjih, ludi na športnem kjer so /lasti v odbojki učenci OŠ Toma Brejca dosegali /elo lepe uspehe. Slovesnost ob koncu letošnjega šolskega leta so zaključili mladi pevci šolskega pevskega
zbora.
F. S.
Nad rdečimi mestnimi strehami in žalskim hribom, nad pobočji Krvavca in nad kamniškimi gorami sc je naredilo lepo popoldne. Vroče in jasno. Oblito z izrazitimi zgodnjepoletnimi barvami. Kako to vidi slikar, drugače kot ostali?
Ko sem opazovala pri slikarskem delu Dušana Lipovca, akademskega slikarja, publicista. Kamničana. mi je pri-
Ali zato tudi prej kot nevajeno oko opaziš tudi lepo žensko?
To pa hitro opazi vsak moški - ni nujno, da je slikar. Leto bi rekel, da slikarji ludi v ženski, ki ni izrazito lepa, opazimo kakšno lepoto. Tudi stara ženska je na tak način lepa.
Tvoja pogosta motiva sta Stari grad in Kamnik. Na tvojih platnih se Stari grad mogočno dviga nad mestom.
Dušan Lipovec med slikanjem ukvarela.
Slo na misel, da je slikarjev« poieza s čopičem tako prepo /navna in svojstvena kol naši rokopisi. »Seveda, slikarji imamo svoj slikarski rokopis.« jc menil Dušan. Dušan Lipovec je ustvaril že obsežen slikarski opus, ukvarjal se je tako z olji kol z akvarelom in gvašem. Najbolj izraziti motivi na njegovih delih so krajine, iz česar je nastala tudi monografija Dušan Lipovec: slikarski pesnik narave (1994), poleg te pa jc tudi avtor monografije Impresije slovenske
pokrajine (1996) in knjige kn-tiških zapisov Likovna pričevanja. Za seboj ima tudi veliko razstav, od tega dve v Mestni galeriji v Ljubljani in tudi v tujini.
Ali se slikar rodi ali naredi?
Oboje. Obrti sc naučiš med študijem, na akademiji. To ie slikovna izobraženost. Ce imaš kaj več v sebi pa prine-seš na svet. Tudi glasbenik ne more biti virtuoz, če nima posluha, čeprav sc lahko glasbe do neke mere nauči.
Katera velika slikarska imena so ti blizu?
Teh je veliko. Kot pretežno krajinarju so mi najbližji krajinarji Od naših slikarjev so to: Andrej Pavlovec, Evgen Sajovic, Nikolaj Omcrza. Vsi so bili moji profesorji. Med mlajšimi sicer ni izrazitih kra-jinarjev, lahko pa omenim Franca Novinca.
Kako to, da ti je najbližja ravno krajina?
Saj delam tudi druge stvari. Ko sem začel delati Kamnik, se mi jc ta motivika približala Pa še nekaj jc. Ko sem končal akademijo, so mali formati - akvareli in gvaši - nastajali predvsem v naravi. Takrat sem imel predsodek, da v naravi slikajo le nedeljski slikarji. Ko pa sem bil v četrtem letniku, smo šli slikat v Fieso. Takrat sem videl, da je to čisto v redu stvar.
Ali imaš zaradi tega kakšen poseben odnos do narave? Mističen, panteističen, kakršen koli?
.la. predvsem ekološki, ne! Ja. seveda! Saj vidiš, kako delamo / naravo, s celim planetom!
Najprej pa zagotovo opaziš tisto, kar je lepo.
Delam taksne izseke in vedute iz. pokrajine, kjer je ohranjeno Se kaj starožitnosti, kjer okolje Se ni ekološko ali arhitektonsko degradirano, Taksne izseke hočem ohranili, dokler jih je še kaj.
Ja, to je čarobna gora, kol jc napisal Milček Komelj. Od kjerkoli pogledaš, se vidi nad mestom ta čarobna gora. Tudi zgodovinsko gledano ima pomemben položaj. Paul Cezan-ne je imel prav lako svojo čarobno goro - to jc gora San t Vicloirc, ki jo jc namalal neštetokrat in na mnogo načinov.
Isti motiv vidiš zmeraj drugače?
To je odvisno od letnih časov, različnih dnevnih svetlob, razpoloženj...
Je Stari grad simbol?
Ja, seveda! Simbol Kamnika Mislim delo, da jc bolj izrazit kot Mali grad.
Doma si tako rekoč ob vznožju tvoje čarobne gore. Si Ka-mničan?
Po sili razmer in sicer zalo, ker je bilo februarja 1952. leta toliko snega, okrog meter in pol, da mame niso mogli odpeljati v Ljubljano v porodnišnico. Tako sem sc po sili razmer rodil v naši domači hiši. Tam. kjer je naša hiša, pa je včasih staia letoviška vila Neptun. Menda je v njej prespal sam Franc Jožef, ko jc prišel v Kamnik v Kurha-us.
Ime tvojega očeta je povezano s Svilanitom.
Oče je imel obrtniško delavnico in deset zaposlenih. Ta delavnica je bila zametek Svilanita, od takrat je ostalo tudi ime.
Hodil si na srednjo veterinarsko šolo. Kakšna je pot od veterine do slikarstva?
To je bilo pa tako, ker je imel sosed zajčke, ki so se mi
zdeli tako luštni. da sem šel kar na veterino. Ampak risanje sem imel pa že od nekdaj rad, zato sem šel vmes delati sprejemne izpite na oblikovno šolo. Čeprav sem bil sprejet, sem dokončal veterinarsko in šel potem na akademijo.
Si od nekdaj svobodni umetnik? So se časi za umetnike od ( ankarja naprej že kaj spremenili?
Le eno leto sem učil v šoli, vendar se dva poklica hkrati ne moreta opravljati - pedagoški zahteva celega človeka, slikarski pa tudi. Kar se tiče dobrih ali slabih časov za umetnike, pa moram reči, da so literati še bolj bedno plačani, kot so bili v Cankarjevih časih: Schwentner je Cankarju vnaprej plačeval honorarje, Stritar pa si je z eno pesniško zbirko lahko kupil počitnško hišico. Slikarji pa smo bogati in reveži, tako kot jc bilo takrat. Ko je Grohar dobesedno umrl od lakote, si je Ferdo Vesel kupil na Dolenjskem graščino in posestvo.
Danes pa je en Grohar vreden toliko kot počitniška hišica...
Seveda, impresionisti in stari mojstri imajo največjo ceno.
Kamniški slikarji ste se zbirali v neki skupini.
Ja, to je bila skupina Nova. Skupaj smo razstavljali in sicer leta 1971. 1972. 1973 v dvorani Veronika, ki je bila takrat v takem stanju, da smo stene polepili kar s papirjem, da jc bilo videti še kar v redu. V skupini smo bili: Boris Bratuš. Dušan Sterle, Grega Avbelj, Miha Kač. Stane Balantič in jaz. Nekateri smo veliko skupaj hodili ven ma-lati.
Ali načrtuješ se kakšno knjigo?
Res je. da veliko pišem in to ne samo likovne ocene, pač pa tudi o drugih stvareh, ki me motijo: o varovanju in propadanju kulturnih spomenikov, o okolju. Vendar je to bolj glas vpijočega v puščavi, karavana pa gre dalje. Imam pa še eno skrito željo. Včasih namreč napišem kakšno pesem in rad bi jo izdal v knjižni obliki.
Kako pa je z likovnimi nagradami?
Pred kratkim sem prejel nagrado Ex tempore na Muljavi, na Jurčičevi domačiji. Komisija me je izbrala kot najboljšega od tridesetih sodelujočih.
Čestitamo!
'V jedru je slikar pesnik, ki najde pravo osnovo svojemu doživljanju v lepotah, tišinah in igrivostih ter vonjih in Se zlasti svetlobah narave...' tako pravi v predgovoru v zadnji l.ipovčevi monografiji dr. Milček Komelj o kamniškem 'Itpovinaslo mehkem umetniku".
BREDA PODBREŽNIK VUKMIR
i AGROPROMET CERKLJE
Ul. 4. okt 10, Cerklje
tel.: (064) 421-283, (064) 421-294
Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure
I
| UGODNA PONUDBA:
- žitarice (koruza, oves, jećmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke)
- vse vrste krmil za purane, piščance, nesnice-kokoši, prašiče, govedo
- beli piščanci, 1 kg, za nadaljnje pitanje
- umetna gnojila
- sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo
- SEMENA: pesa brigadir, črna detelja, lucerna. travnik II.
| - MOKA tip 500: 25 kg - 59 SIT/kg,
SLADKOR 50 kg - 125 SIT/kg
I Cene za krmila so tovarniške.
Iz torbe Krištofovega Pepeta K
Od prejšnjega tedna bodo pastirlji na Veliki planini spet klicali svoje krave. »Breza, Gautroža, Pisana, hejda, vejdalSoli, soluJa, soli bi bili potrebni vsi, ki imajo opravka s to našo planino. Da se ne bi kar naprej kregali, čigava je planina in začenjali pašno sezono vsak na svojem koncu planine, kot so jo letos. Če bo šlo tako naprej, bo Marija na Županjih Njivah po desetih letih spel začela zmajevati z glavo...
IZcr pastirjev na planini primanjku M\je, so se v pastirske oprave letos odeli tudi žičničarji, da pa bosta vedeli, kdo je njihov šef, vam zaupam, da ima samo on na klobuku planiko, seveda, bognedaj, ne prave, saj je vendar pri Zelenih. Menda bodo po zgledu Zaklada narave, kije obiskovalcem planine ponudil pokušino primorskih vin, pastirji kmalu ponudili pla-
nincem pokušino kislega mleka, ma-suneka in sira...
Fedeli smo, da računalničarji na naši gimnaziji niso od muh, da pa bodo postali popularni zaradi čudnih posegev med gesla na svetovni mreži, pa res nismo pričakovali Takim sedaj menda pravijo hekerji Menda jim bo Zupan naknadno podelil priznanje za najboljšo raziskovalno nalogo... »» Sedaj nam gre pa res za nohte, če //mobilizirajo le 83-letnike,t se je zadnjič »hudoval« znani Kamničan, ljubiteljski zgodovinar in dolgoletni sooblikovalec kamniških narodnih noš, ko je moral pismonoši podpisati vro-čilnico za letošnje sodelovanje v odboru za narodne noše. Vendar »poziva* ni vrgel v koš, saj mu žilica ne da, da ne bi pomagal popraviti lansko leto precej zapravljenega ugleda le dolgoletne kamniške prireditve..
Kako dobro poznamo svojo občino?
Fročih zadev, s katerimi bodo na Se stranke nastopile v kampanji pred jesenskimi županskimi in odhar-niškimi volitvami, kot vse kaže, letos ne bo primanjkovalo. Tu so strankam na voljo hiše, ki naj bi stale na mestu nekdanje usnjarne pod Malim gradom, bitka za vračanje velikoplanin-skih pašnikov pastirjem, za vračanje bistriških gozdov kamniškim meščanom, tu je vprašanje, kaj in kdo bo gradil na Menini planini, kdo bo prvi odprl gostilno tam gori in Seje lakih zadev. Morda se ho kdo spomnil tudi težko se rojevajočih term v Snov-ku in na stavo, da se bomo že pred dvemi leti kopali v pokritem bazenu, na odreinika pa čaka tudi kamniški kulturni dom, seveda, če bo izvoljen pravi... Krištofov Pepe II.
DROBTINICE
Po mesecu ljubezni...
Ljubezen, ljubezen, to suče svet. francuski pregovor
Ce se ne spominjaš niti ene norosti, v katero te je pahnila ljubezen, potem nisi nikoli ljubil.
Wlliam Shakespeare
ljubezen ne poskusa sebi ustreči, niti ji ni zase mar, temveč za drugega svoj mir daruje, iz pekla ustvari raj.     VVilliam Blake
Ljubezen je pomladna rastlina, ki s svojim upanjem odišavi vse, celo razvaline, ki se jih oprijema.
Gustav Flaubcrt
Ljubezen jc slepa, zato se zaljubljenci radi otipavajo.
Žarko Petan
Daj mi ključ od tvojega srca - hočem ven!
Žarko Petan
ga-
Kogar ljubiš, imaS za najlcpše-Svicarski pregovor
Nebesa zasluži, kdor si je izmislil poljub.
N. N.
Dolina, po kateri smo vas spraševali v prejšnji številki Kamniškega občana, je nam vsem dobro poznana Kamniška Bistrica, fotografirana s perspektive Velike Planine. Zreb je za nagrajenko določil Maričko Balantič iz. Godiča 5, ki bo knjižno nagrado Kočne Kamnik prejela v njihovi knjigarni na Ljubljanski cesti 1/b.
Tokrat vam predstavljamo zelo staro razglednico s fotografijo F. Aparnika. Na njej je znamenita stavba, ki je danes ni več, stala pa jc pod Starim gradom. V enem od da-
TA ROŽA JE ZATE...
Rožo bi dala neznanemu gospodu, ki mi je na bencinski črpalki na Pcrovcm pomagal, ko se mi jc pokvaril avto. Čeprav bi zato kmalu sam zamudil v službo!
Radmila
Ker se včasih Oglašam kritično je prav, da se tudi pohvalno, če je razlog za to.
Ne morem si kaj, da ne bi javno pohvalil odlične predstave HERETIK ali Ko noč zamenja dan, v okviru prireditev Srednjeveški dnevi v Kamniku, v soboto, 6. junija. KD Priden možic mc je s svojo, v vseh elementih profesionalno predstavo, izredno presenetil, tako nas domače kot tudi moje sobotne goste iz. tujine pa tudi navdušilo. Zal si z njimi zaradi vročine tistega dne nismo ogledali tudi drugih prireditev, ki jim zato na tem mestu ne morem izreči morebitne pohvale. Ivo Gašperič
Gospe Majdi Hukič, mag. farmacije, iz lekarne na Šutni sc najlepše zahvaljujemo za njeno pri-
našnjih člankov jo omenjamo. Ugotovite, kaj predstavljata arhivska razglednica in nam odgovore pošljite najkasneje do srede, 1. julija, na naslov Kamniški občan,
Glavni trg 24, Kamnik. Nagrajenec bo prejel knjižno nagrado Naravne znamenitosti Kamniško-Sa-vinjskih Alp na kamniškem območju, ki jo podarja k orna Kamnik.
jaznost. svetovanje in pomoč pri vsakokratnem obisku v lekarni.
družina Kolarič
..ZATE PA OSAT!
Jo bodo povozili, zabetonirali...
Idila ali parkirišče avtomo-
bilov - so se vprašali sobotni obiskovalci Velike planine, ko so se prav h koči na planini pripeljali kar štirje avtomobili, ne meneč sc za vladno uredbo, ki prepoveduje vožnjo motornih vozil v naravnem okolju. Če so na dan prihoda na planino traktorji nujni za prevoz tovora, pa jc razkazovanje avtomobilskih znamk audi, mcrccdcs (planinci jih ne vozijo) tudi s tujo registracijo, ne glede na gostoljubnost bajtarja najemnika vclikoplaninskc bajte dejanje njemu v veliko sramoto. Pobudnik in kr... se vozi z avtomobilom AX s kamniškim grbom - IJ-67-95D. Opravičila in izgovora ni.
MM
Pisma - mnenja - odmevi - Pisma - mnenja - odmevi
Zaprta planinska postojanka!
V nedeljo, 7. junija, sem se odpravil zgodaj zjutraj v Kamniško Bistrico, od tam pa na Kamniško sedlo. Idealno vreme pohodnikom in planincem sluzi Zc kar nekaj časa.
Razpoloženje pa usahne, ko zagledam zaprto kočo. Pojavi se vprašanje, komu koristi zaprt objekt? Planincem gotovo ne, ker se nimajo kje oddahniti in preobleči. Se manj družinam, ki s seboj prinesejo ali pripeljejo otroke. To je sramotno ravnanje planinske administracije, da odpira domove v roku, kijih sama določi. Lepo vreme letos narekuje odprtje mnogo prej. Z večjim številom obratovalnih dni bi bilo tudi finančno stanje na koncu leta ugodnejše. Tako pa se morajo planinci zadovoljiti s tistim, kar prinesejo s sabo. Kdaj se bo zamenjala ta nomenklatura? Imamo mlade brez zaposlitve, sprimemo izobrazbo, ki hi kvalitetno in z večjo prožnostjo opravljali delo oskrbnikov domov in koč. Imam občutek, da jih »ta gospoda« ne spusti zraven, da jim ne zmoti mine V kamniškem društvu se lake in podobne težave vlečejo kar nekaj časa, ker nekateri mislijo, da so nenadomestljivi. Skromen nasvet. Prirejajte si zabave in pohode v lastni režiji! Planinsko organizacijo pa spustite iz rok, če hočete, da bo preživela.
DUŠAN STRAJHAR Kamnik
Odgovor na članek Smo pred zakonom res vsi enakopravni? kije bil objavljen v rubriki Občanov komentar II. 6. 1998.
V II. številki Kamniškega občana je gospod B. Pollak v svojem članku izrekel nekaj sodb glede vrnitve nekdanjega župnišča, po vojni pa vrtca Cerkvi. Ne bom se ustavljal ob pravnih vidikih, pač pa oh trditvi gospoda B. Pollaka, da je bila vrnjena zgradba precej več vredna, kot pa je bila
ob podržavljenju. Čudi me »neobveščenost« gospoda Pollaka, saj je bil menda v času vračanja te zgradbe član občinske skupščine, kije bila o vseh denacionalizacijskih odločbah sproti obveščena. Zato bi lahko vedel, da je morala Cerkev za to večjo vrednost plačati 650.000 DEM. Ta vsota je bila plačana predvsem za prizidek, kije star približno 25 let, na katerem pa je strešna opeka popolnoma dotrajana in jo bo treba v celoti zamenjati. Tolikšen znesek, ki ga je Cerkev plačala, je bila kar lepa popotnica za nov vrtec v Novem trgu. O starem delu pa rajši ne bi razlagal, čudi me samo, kako je mogoče tako neodgovorni} in nemarno ravnati z neko lastnino, kot so to delali prejšnji lastniki. Zato bi gospodu Pollaku priporočil, da se v bodoče informira, preden napiše nekaj posplošenih sodb.
0 plačevanju oziroma neplačevanju davkov pa gospodu Pollaku v informacijo: duhovniki vsako leto oddamo davčno napoved in vsako leto plačamo dohodnino tako kot vsi državljani. Cerkev pa trenutno ne plačuje davka, ker pravni status Cerkve ni urejen. Sicer pa zaradi splošne razgledanosti glede te problematike priporočam gospodu Pollaku, da si prebere članke v Jutranjiku z dne 12. junij 1998, stran J, izpod peresa novinarja Dejana Slembuchii.
FRANCE SUSTAR, župnik
Vlada je izgubila kompas
V pripravi je nov sistem obdavčitev z davkom na dodano vrednost. Prispevne stopnje sc bodo spremenile.
Vlada je pripravila predlog obdavčitev, zoper katerega najodločneje protestiramo, ker je usmerjen proti rasti slovenskega naroda, proti naši bodočnosti.
Vlada za izdelke, ki so pomembni za vzdrževanje otrok, predlaga povečanje davčne stopnje s 5 odstotkt>v na 19 odstotkov. Predlaga odpravo oprostitve davka za zdravstvene in ortopedske pripomočke za otroke s posebnimi potreba-
mi ter za mleko za dojenčke in hrano za dojenčke iz mleka, mlečnih izdelkov ter posameznih mlečnih sestavin.
Vlada predlaga tudi odpravo pravice družin s tremi ali več mladoletnimi otroki ali z otroki s posebnimi potrebami, da jim enkrat v treh letih oh nakupu osebnega avtomobila s 5 ali več sedeži davek obračuna po 5-odstotni davčni stopnji.
Se posebna zamera gre vladi, ker hkrati predlaga znižanje davka za vino, hrano za živali in luksuzne avtomobile.
Vladni predlog je v kričečem nasprotju z že pred leti sprejeto resolucijo o družinski politiki. Prizadel bi družine z otroki in invalide.
Kamniški občinski odbor Slovenskih krščanskih demokratov je na svoji seji o tem razpravljal in sprejel odločen protest proti podanim predlogom vlade.
Vlada je dolžna skrbeti za rast in razvoj slovenskih družin s številnimi, različnimi in učinkovitimi spodbudami Udarec po družinskem proračunu ne pomeni spodbujanja, pač pa zapiranje vrat za večje število otrok In s tem prinaša dolgoročne negativne posledice.
Zavedamo se, kako zelo je bodočnost naše Slovenije odvisna od števila in rasti prebivalstva. Zavedamo se, da populacija Slovenije upada, da država propada in do moramo la trend naglo in temeljito zaobrnili. Zavedamo se, da bo samo več mladih omogočilo reševanje temeljnih problemov naše družbe, tudi dolgoročno zagotavljanje zasluženih pokojnin.
Potrebujemo spodbude in razmere, ki bodo vlivale več optimizma. Zato pa so brez odlašanja potrebne korenite spremembe v prid življenja. Sedanja vlada je s svojim predlogom pokazala, da je izgubila kompas. Potrebujemo novo, boljšo vlado.
Po pooblastilu protest 00 SKD Kamnik pripravil dr. Janez Sušnik
Prenagljeni kritični odmevi II.
V sestavku pod gornjim naslovom je g. župan T. Smolnikar v prejšnji številki Kamniškega občana na hitro opravil z vsemi, ki smo si dovolili podvomiti v način in vsebino prenove na prostoru, ki se Kamniku ponuja ob odpravi oziroma preselitvi proizvodne dejavnosti nekdanjega podjetja iri'OK in podjetja ALPREM. Pripisal nam je politični namen in verjetno je pri mnogih bralcih dosegel želen cilj. ljudje namreč zelo dobro vedo, da je ni tako dobre stvari na svetu, kije politika ne bi mogla pokvariti.
Zakaj sem se odločil povabiti nekatere Kamničankc in Kumničane, da bi z njimi izmenjal mnenje o načrtovani gradnji? Preprosto zato, ker sem iz člankov v Kamniškem občanu in iz osebnih pogovorov ugotovil, da nas je več takšnih, ki mislimo, da hotel med Cuzakovo štalo na eni strani in klavnico na drugi strani nima prihodnosti, da je skica, ki jo je objavil Kamniški občan, zavajajoča, daje trebo načrtovati celoto od železnega mostu do Solsk e ulice, daje izredno pomembna ureditev prometa, drugače bo to breme ostalo občini in da županova razlaga odloka pravno ne more imeli nikakršne veljave. Ne nazadnje mili zato. ker me bodo v primeru slabe rešitve otroci, ko odrastejo, povprašali, kaj sem poeel, ko se je lo gradilo. K pogovoru, ki seje kasneje nadaljeval na podrobnih snidenjih, sem povabil: Rudiju Capudru, dipl. oec, dr. Tmilijunu Cevin. Andreju Kocjana, dipl. ing. uril, lir. Bogomira Kovača, Heleno kovne.
dipl. mi'., urh. Gutana lipovca, akademskega slikarju. Sašo Lavrinc, dipl Ing arh., Franca (Kalnika, tajniku sveta KS, Igorja Podbrežnika, dipl. ing. str., Janeza Rcpanška, predsedniku svem KS, Majka Sadnikatja, dr. vet. med.. Bojana Schlegla, dipl. Ing. urh., Tomažu Selileelu. dipl. Ing arh.. Toneta Stekla, dr. NacetaSumjfa, Branku Urilča, dlpL Ing,
urlr. Borisa Aukrujsku , dipl. inr.. Stanislavu /urnika, Mirom Zuleta, dipl. Ing gradb., in Jelko Z.ule, dipl. ing. urli
Prezbiteri] romarske cerkve na Svetem Primožu v prvotni podobi
V sklopu spomeniškovarstvene akcije Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju že vrsto let potekajo obnovitvena dela na srednjeveški romarski cerkvi sv. Primoža in Felicijana na Svetem Primožu nad Kamnikom. V lanskem letu so se začela konser-vatorsko-restavralorska dela na /iinaiijsčiiii pre/biterija iz leta
Rekonstrukcija krogovičja pozno-gotskega okna na vzhodni steni prezbiterija p.csv. Primoža in Felicijana na Svetem Primotu nad Kamnikom (risal: Boris Deanovlč, dipl. arh, hrani ZVNKD v Kranju)
1507 - rekonstrukcija krogovičij poznogotskih oken, ki bodo na svoja mesta vzidana v tem poletju, obnovljena pa bo tudi zunanjščina prezbiterija s poznotzotsko arhitekturno poslika vo.
Izredna celostna arhitekturna, kiparska in slikarska srednjeveška stvaritev - romarska cerkev sv. Primoža in lelicijana na Svetem Primožu nad Kamnikom iz 2. polovice 15. in začetka 16. stoletja je bila po približno dveh stoletjih in pol od svojega nastanka harokizirana. Duh umetniškega ustvarjanja I. polovice IX. stoletja sc jc cerkve M pobočju nad Stahovico dotaknil po zaslugi takratnega kamniškega župnika Maksimiljana Lepolda Raspa, člana ljubljanske Akademije opero-zov in velikega ljubitelja visokega baroka. V gotski dvoladijski dvoranski prostor z zvezdasto obočno shemo je bil postavljen pevski kor. hkrati sta bila verjetno zazidana šilastoločna sklepa gotskih oken na zahodni strani južne ladijske stene V poznogol-skem mrežasto obokanem pre-zbiicriju pa so bila prezidana vsa Štiri velika poznogotska okna -šilastoločni sklepi in spodnji deli oken so bili zazidani, krogovičja, značilni kamniti klesani okras šilasto sklenjenih gotskih oken, so
bila odstranjena, ostenja okenskih
odprtin na notranji strani pa razširjena in prilagojena širšim baročnim okenskim okvirom. Spremembe v I. polovici IX. stoletja
resda niso posegle v samo jedro srednjeveške arhitekture, pa vendar se jc z omenjenimi posegi umetnostnozgodovinska pričcval-nost stavbe zmanjšala. Delna zazidava oken v prezbiteriju jc posegla v proporcionalnost sten in oken ter osvetljavo poz.nogotske-ga prostora.
SC preden so bile opravljene prve strokovne raziskave na prezbiteriju romarske cerkve, so velike razpoke natančno nakazovale baročne zazidave poznogot-skih oken. Odločitev konserva-lorjev kranjskega Zavoda za varstvo naravne in kult urne dediščine, poseči v sedanje stanje spomenika in vzpostavili poznogot-sko podobo prezbiterija, jc temeljila na prvih sondažnih raziskavah, pri katerih je bila odkrita arhitekturna poslikava ostenij po-znogotskih oken, in prvih najdbah ohranjenih kosov originalnega krogovičja iz peščenjaka med gradbenim kamnom zazidave. V baroku so namreč po odstranitvi krogovičij razbite kose le-teh uporabili kot gradbeni kamen za omenjene zazidave. Na podlagi ostankov originalnih krogovičij, s pomočjo dokumentacije lc-leh, srednjeveškim konstruiranjem krogovičij s pomočjo Scstila in ravnila ter z uporabo računalniške tehnike so bile na kranjskem Zavodu rekonstruirane štiri različne oblike krogovičij. Poleg motiva štirilista, ki jc v slovenski srednjeveški arhitekturi eden izmed najbolj pogostih oblik, sij se pojavi v najzgodnejših primerih srednjeveškega krogovičja in ostane vse do pozne gotike, so bila na začetku 16. stoletja v šila-stoločnc sklepe oken na prezbiteriju p.c.sv. Primoža in I elicijana vzidana krogovičja s kapljiča-slimi in paličaslimi geometrijskimi motivi, oblikovno najbogatejše kro-govičje pa je bilo nameščeno v sklepu šilaslega sklepa okna na vzhodni steni, tik za oltarjem. Taktne oblike krogovičja in njihove različice so bile v času pozne gotike navzoče tudi drugod v slovenskem prostoru (cerkve v Gradišču in Spodnjih Praprečah pri I ukovici, ("rngrobu, Scn-Irupcrlu na Dolenjskem...).
Prvotno poz.nogolsko krogovičje podružnične cerkve na Svetem Primo-
žu nad Kamnikom jc bilo verjetno delo lokalnih kamniških kamnosekov, rekonstruirana krogovičja iz peščenjaka, po sestavi in barvi podobnega originalnemu kamna pa sta v sodelovanju kon-servalorjcv Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju izklesala restavralotja kamnoseka Anion Pe/dire in lože Drešar. Ta bodo letošnje poletje vzidana v restavri rana poznogotska okna. Zasteklitev poz.no-gotskih oken s krogovičji pa bosta z. ročno izdelanimi okroglimi stekli po vzoru gotskih zasteklitev izvedla restavralorja Nuša Dolenc Kambič in Miha Kambič. Dela na zunanjščini prezbiterija pa bo z obnovo fasade nadaljevalo gradbeno podjetje Žurbi teatri iz. Šmarcc. Delo konservator-jev in restavratorjev spremlja komisija slovenskih strokovnjakov s področja umetnostne zgodovine in restavratorstva. Spomcniško-varstveno akcijo sta finančno omogočila Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Občina Kamnik
Več o delu konservatorjev in restavratorjev, sodelujočih pri posegih na prezbiteriju romarske cerkve na Svetem Primožu nad Kamnikom, bo prikazano na razstavi o pbteku rekonstrukcije po-znogotskega krogovičja. Ta bo v razstavišču Veronika in kavarni Veronika v Kamniku na ogled od odprtja 2. julija ob 20. uri do 12. julija 1998.
TATJANA ADAMIČ
Ročno odpiranje v baroku zazidanih sklepov gotskih oken (dela je izvajalo podjetje Zurhi team).
foto: Tatjana Adamič
Da ne bi le premikali stolov na Titaniku!
Številni zapleti ob izgradnji novega stanovanjsko trgovskega središča na območju starega llloka dosedaj dokazujejo tri temeljne sporne stebre. Prvi zadeva formalno pravno vsebino, kakšen je zazidalni načrt in odlok o zazidalnem načrtu, kako poteka začetek gradnje brez ustreznih dokumentov in dovoljenj in se i/tek,i v polemiki o interpretaciji 12. čl. odloka. Formalno pravni zapleti so predvsem prednici procesnega prava in političnih procedur, pri čemer so bile temeljne napake storjene že v preteklosti, ko so svetniki sprejemali omejene in vsebinsko sporne sklepe o urbanističnih rešitvah in pozidavah tega območja.
Pomembnejši je drugi steber, ki predstavlja urbanistično arhitekturno rešitev problema. Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani je namreč izdelala koncept revitalizacije starega mestnega jedra (1994-1996) in kasneje tudi zazidalni načrt K-6 Utok. Izhodiščni urbanistični koncept (odgovorni nosilce projekta je bil prof. Peter Gabri-jclčič) jc sicer potrejeval temeljne revitalizaeijske usmeritve starega mestnega jedra (javne in stanovanjske površine, funkcionalno in socialno oživljanje starega mesta), toda pri tem napravil nekaj bistvenih napak.
1. ZN K-6 je ostal funkcionalno, programsko in oblikovalno nepovezan s sosednjimi območji urejanja (Sutna, območje Alprema).
2. ZN K-6 je želel povzeti izhodiščne gabarite in je zato predvidel dva gradbena kompleksa v obliki črke L in U. ki sta urbanistično in arhitekt urno neprimerljiva z ostalim mestnim jedrom.
3. ZNK K-6 je povsem zanemaril ključno socialno in komunikacijsko komponento, od povsem tehnične prometne ureditve do širše komunikacijske ter socialne povezave s starim mestnim jedrom.
ZN K-6 je bil torej vsebinsko in oblikovno daleč od optimalnih rešitev, pri čemer univerzitetna zaščitna blagovna znamka ne more bili paravan za strokovno problematične predloge in urbanistično zamejene rešitve (do podobnega sklepa smo prišli ludi pri ana-
lizi zdraviliškega kompleksa Vescno). Vendar je pri tem še najmanj pomembno, kdo je kriv za nastale razmere, ali naročnik (Občina) ali izvajalec zazidalnega načrta (FA), pomembnejše je spoznanje, da je skupna rešitev slaba, urbanistično nekoordinirana s celotno revitalizacijo starega mesta in ar-hitektno ne ustreza tipično mestni trški arhitekturi. Rešitev problema je lahko samo ena -izvedba novega zazidalnega načrta, ki bo obsegal področje Utoka, Alprema in ki bo kot celoto povezoval te urbanistično arhitekturne rešitve s centrom (Sutno). Vsak izgovor o časovni stiski občine ali radika-lizacija poslovnih interesov (in tveganj) investitorja so pri tem nepomembni. To, kar bo zgrajenega na tem mestu, bo podoba Kamnika v XXI. stoletju in letna zamuda pri iskanju najboljših rešitev je manj usodna od zgrešenih stoletnih urbanističnih in arhitekturnih rešitev. Taksna je usoda in hkrati priložnost vseh arhitekturnih posegov v prostor in odgovornost ljudi, ki o tem odločajo, je z vidika naše skupne prihodnosti veliko večja, kot so to sami pripravljeni in sposobni priznati.
Tretji steber dilem zavzema kompleksen projekt strateškega razvoja in kompleksne revitalizacije mestnega jedra. V zadnjem Kamniškem zborniku sem opozoril na nekaj dilem s tega področja, zato je urbanistično in arhitekturno reševanje problemov zgolj vrh ledene gore. ki jo preprosto ime-
nujemo »način« življenja ljudi. Urbanizem in arhitektura sta naša zunanja obleka, ki sicer marsikaj govori o ljudeh, ki tiče v njih (od tod tudi sedanji zapleti na Kamniškem), toda prava vsebina se nahaja v globljih demografskih, socialnih, ekonomskih in kulturnih oblikah življenja prebivalcev tega prostora. Teh analiz in razmišljanj nimamo, zato ni prave razvojne strategije mesta in tudi ne dobrih urbanističnih in arhitekturnih rešitev. Zato predlagam, da septembra mesto organizira strokovni posvet, ki bo vključeval vse razvojne dimenzije mesta in ki bo pravi vsebinski temelj za razpis javnega urbanističnega in arhitekturnega natečaja za rešitev K-6 Utok in njegovega širšega urbanega zaledja (podobno so sotrili v preteklosti naprimer na Ptuju). Kamnik je trenutno edino slovensko staro mesto, ki ima v svojem jedru tako veliko in pomembno urbanistično praznino, zadnji prostor, ki lahko oživi ali dokončno pokoplje mestni razvoj v naslednjih desetletjih (morda že v okviru ene generacije). To pa je tako usodna dilema, da pomembna strokovna slovenska javnost in vsi odgovorni K,Himnam ali tisti, ki čutijo z mestom, želijo sodelovati pri oblikovanju najboljših možnih rešitev. Ne glede na naše različne poglede ja namreč prihodnost mesta naša skupna ladja in prizadevati si moramo, da ne bomo zgolj premikati stolov na Titaniku.
prof. dr. H(HA)M\K Kf >VAČ
LANEN CVET
tekstilna trgovina
hev8kd ELAGO
fm VZORCI vKKDZE
m
«m m pmiDP
SAMO 2.700 5fT
2£w#e mm vu>&
HoinE hmo£ mz m/m
s« srr
i M&KI EOHSAŽKJI KOHpim ZOMZAŽNE HAJKU
od i.n> in 1™ 5rf
I DA VAM V NAM.FDN.HH DNEH NEBO VROČE. PRIDU1 V I 1.ANEN ("VFI. Moste 74. tel.: «41-660. kjer vas pričakujemo . vsak dan od 9. do 19. ure, oh sobotah od 8. do 13. ure.
Pisma - mnenja - odmevi - Pisma - mnenja - odmevi
Iz spiska je razvidna, da ne gre za nikakršno politično združbo, temveč za ljudi, kijih ta problematika zanima. Ze na prvem pogovom smo drulno ugotovili, daje tema za Kamnik preveč pomembna, da bi smela biti predmet političnih igric. Dogovorili smo se tudi, da bomo razpravo skušali vodili tako, da investitorja ne prestrašimo ali celo od-icnemo. Razpravljali pa smo seveda lahko le na podlagi javno objavljenih dokmnentov, načrtov in mnenj. Daje na primer med občino in 7.11. podpisano pismo o nameri za so-mveslilorslm. nismo vedeli, zalo o njem ni bilo mogoče razpravljali.
Zupan oh tej priložnosti ni pozabil povedati, da je prejšnja občinska oblast zamudila priložnost za nakup nunskih Stal, s čimer bi lahko dobili prostor za prehod do tega delu mestu.
Namesto briljantnegu poslu s 1'ckovo liiso bi g. Zupan prav lahko popravil napako nekdanjega IS SO Kamnik, pa ni.
(i. Zupan IroSi energijo zu obrambo pred domnevnimi političnimi napadi. Namesto lega mu sveiuiem. nuj se ruje po-tnali in poskrbi, du bodo izvedenu vsa predvidena dela na Tuhinjski cesti, saj ne morem razumeti, tla potniki, zlasti otroci Se vedno eukujo uvluhus mi luko neprimernih krajih.
In za konec, ker seje le odločil, da se predvolilna dirka začenja, ga kar po tej poli spominjam, naj pravočasno vloZi kandidaturo, saj ni nujno, da bodo tokrat tekmeci tako dobrohotni, kol smo bili pred štirimi leti.
MAKSMIIMN IAVRINC
Varujmo gozdove pred potart
Ko smo v Zgodnjih petdesetih letih nureilili prve koraki v smeri minovney.ii turizma, je bil to začetek spreminjanju
:
lile
bivalnega in naravnega okolju. K lemu so največji delež doprinesli ljudje in delno sama narava. Začelo seje postopno preseljevanje ljudi s hladne celine nu tople morske obale. To masovno preseljevanje pa ima negativne posledice v ozračju, vodnih virih in rastlinstvu. Poteptani so iruvmki, /roziiluiic zelenke, ki so bile spremenjene v spulna misel ju. Začeli so goreti k rašk i borovi in hrastovi gozdovi ler suliotruvnalc planote. V prvem desetletju turističnega navala je bilo gozdnih poZarov veliko manj kot zdaj. Turisti so bili bolj disciplinirani in so imeli spoštljiv odnos do zakonskih predpisov. Niso brezciljno pohajkovali /*i gozdovih s prižgano cigareto in netili ogenj na prostem. Po letu 1070, koje na slovensko in istrsko primorje prihajalo vee in vee turistov iz evropskih dežel, so bile posledice le masovnosti vidne po vsej deZeli. Cedulje več je bilo gozdnih poZurov (ludi dalmatinskim otokom in Istri niso prizanašali, saj je ogenj v nekaterih krajih povtmčt pravo uničenje), kijih območni gasilci niso več Obvladovali. Naklepne storilec jc bilo IcZko odkrili, ee pa je bil kdo obtožen, o izidu postopku ni bilo injonnacij. Po letu 1990 se je število požarov na Krasu in v Istri nekoliko umirilo, zadnjih pel let />« jih je čedalje več - in to velik ilt razsežnosti, l/zta 1004je Goriško zajel teko velik, da gaje gasilo več kol 1000 ljudi, tudi kamniški gasilci so šli na pomoč. CZa primerjavo: požar nad Kamniško Bistrico leta 1092 (Kopa) je trajal tri tedne in gaje izmenično gasilo 120 gasilcev iz vse občine.)
Se nikoli ni bilo v Istri in na Krasu toliko požarov kot letos marca in delno aprila. Požari so tako pogosti in obsežni zaradi nepokošene suhe trave. V Gozdarskem vestni-ku 1996 je zapisan«, da letno ostane ncpokuScnega sena za ca. 250.000 ton. Veliko govedi in drobnice bi nakrmili z nepokošenim senom. Te živali bi iz le mase napravile veliko ton gnoja, ki bi ga koristno porahili za biološko pridelovanje bruni: I so la nepokosenu prostranstvu oblusi pir-
kaj gori, da bi sprejemni center lahko začel s takojšnjo akcijo.
Da ne bo kdo oporekal Prešernovim aforizmom ulje čevlje sodi naj kopitar, t prispevek podpisal:
ALOJ/.IJ KONDA Gasilski častnik I. stopnje
pušča ognjenim zuMjem, s tem pa tudi gozdove. »Tovarne kisika« nam uničujejo požari, izpušni plim, lubadarji, viharji in žled. kuj nuni bo It ostalo v ireliem Iisih lei/u. , t našega ravnanja do nuruve ne bomo sprememb'.'
Gasilske organizacije nujviikral gusijo gozdne požare z »živo« delovno silo. I jiorubu tehničnih sredstev /e omejenu glede na zahtevnost terena. Ročno gašenje z jek leno metlo in dnigimi pripomočki je počasno in na strminah nevarno. Tako obsežni požari, kot so bili lelos nu Krasu, lani nad Jesenicami, nu Pohorju in drugod, mejijo že na ekološko uničenje. O vprašanju varstva gozdov bi morali glasno razmišljati vsi, k i se nI. varjajo z gasilsk o preventivo: to je država, občina, gozdarji, kmetijske zadruge in ekologi. Na najbolj ogroženem območju in v k ritičnem letnem obdobja bi morali organiziruti stalne požarne straže in obhode, kolje bilo Ze uvedeno na območju Kamniške Bistrice leta 106.1. Izvidnu mesta hi morala imeli sodobna tehnična sredstva za zveze, da bi v najk rajšem časa sprožile alarm, kje m    Močan viharje poleti 1994 opustoši! gozd nad KrivCevem - Smrečje.
12    2'.]. junija 1998
MED MLADIMI
Kamniški OBČAN
Aljoša Skubic - zlato priznanje za drugo mesto na državnem tekmovanju iz angleškega jezika
Aljoša. čestitamo. Zaupaj nam, ali si pričakoval tolikšen uspeh?
Hvala. Moram priznati, da nisem pričakoval drugega mesta, zato je bilo presenečenje, pomešano z. neizmernim veseljem Se toliko večje. Tako kot najbrž večina tekmovalcev sem tudi sam upal na dobro uvrstitev, vendar so se moje ambicije vrtele okoli dvajsetega mesta. Angleščina je jezik, ki jc ne samo nujno potreben, ampak tudi zelo popularen, zato ga veliko mladih res dobro obvlada, in je težko biti čisto pri vrhu med najboljšimi. Povedal bi rad Se. da sta se tudi sošolca Mark Agovič in Davor Jozič odlično uvrstila, saj sta oba zaslužila srebrni priznanji, kar je odlično, saj je le 12 učencev v Sloveniji »srebrnih«.
kako si sploh prišel na državno tekmovanje? Jc bilo kakSno pred-tekmovanjc kot v športu?
Aljoša na časovni črti v Greentvichu. Z desno nogo kale na 13. uro, z levo pa na II. uro, ko Je v sredi ura 12.
Tekmovati sem moral trikrat. Najprej smo imeli organizirano šolsko tekmovanje, kjer nas je sodelovalo okoli štirideset, v Sloveniji pa okoli 3000. Najboljših pet s šolskega tekmovanja sc je uvrstilo na regijsko tekmovanje, ki je bilo v mesecu marcu. Ta tekmovanja so na isti dan ob isti uri potekala na sedmih šolah v Sloveniji. Sodelovalo je nekaj več kot hOO tekmovalcev. Najboljših 120 pa se je srečalo na državnem tekmovanju na Filozofski fakulteti v Ljubljani.
Kateri test oziroma katero tekmovanje se ti je zdelo najtežje?
Najbrž zveni malo čudno, ampak najtežji se mi je zdel test na Šolskem tekmovanju. Morda pa jc bilo to tudi prava spodbuda za vnaprej, saj sem sc zavedal, da bo treba res še veliko delati. Mislil sem si. da če je že šolsko tekmovanje zastavljeno lako komplicirano, kaj ho šele kasneje.
Kako si sc pripravljal na tekmovanja, še posebej na državno?
Ves čas pouka angleščine in redno delo je že nekakšna priprava, s profesorico Ljubo Vute in šc dvema dijakoma, sošolcema Markom in Davorjem pa smo šc posebej reševali dodatne vaje s področja razumevanja angleških besedil in uporabe slovnice. Zelo težko se je te-nieliito pripraviti na vseh področjih jezika, saj imaš lahko smolo in nekaterih besed ne razumeš, pa se ne znajdeš najbolje, in že si v težavah.
Kaj pa sreča?
Vedno je dobrodošla in nikoli jc ni preveč.
Si že kdaj prej tekmoval iz angleškega jezika?
Da. V osnovni Soli, in sicer v 8. razredu, kjer sem prav lako dobil zlato priznanje, vendar je bila uvrstitev mnogo slabša, ker je bil pogoj za pridobitev zlatega priznanja »samo« 90% doseženih točk, letos sem dosegel na državnem tekmovanju 97%.
Kaj pa nagrada?
Moram priznati, da je bila nagrada izredno presenečenje. Turistična agencija Kompas Holidavs me jc nagradila s tritedenskim tečajem angleškega jezika v Angliji, na šoli v Wimbledonu. Zelo zelo se veselim možnosti, da se Se kaj naučim v avtentičnem okolju.
Nagrada mi je bila podeljena prejšnji mesec na posebno slovesni prireditvi v Cankarjevem domu, kjer so poleg izbranih glasbenih, govornih in plesnih talentov - srednješolcev, v slovenskem jeziku govorili nekateri predstavniki tujih vlad in zelo toplo nam je čestital tudi minister dr. Slavko Gaber.
kako pa preživljaš prosti čas, ko si želiš oddahniti od naporov, ki jih zahteva šola?
V Kamniku in okolici imam veliko možnosti za kolesarjenje, s prijatelji poleti radi hodimo na kopališče. Žitnima me sestavljanje modelov letal, gledam in igram košarko, sem navdušen privrženec Formule I. Konjičkov imam res cel kup.
Aljoša, prijetno potovanje in mnogo novega znanja ti želimo, hkrati ti Se enkrat čestitamo za izjemen uspeh.
vpraševali sošolci iz 3. c razreda Srednja šola R. Maistra Kamnik
Računalniško igračkanje
V sobolo, I H. aprilu, so se v Komendi prvič zbrali računalniški /jj-račkarji, ki so se pomerili v igri Qu-ake 2. Gre za napelo dinamično igro, v kateri odločajo hitri refleks, natančnost, orientacija in včasih tudi sreča. Igraje ena največjih komercialnih uspešnic, tako daje bilo poleg tekmovalcev ludi precej gledalcev, ki so se lahko naslajali oh izvrstnih predstavah. Tekmovanja, ki sta ga sponzorirali trgovini Megahil in Video Top ter l'C Gamer Slovenija, se je udeležilo 45 tekmovalcev iz vse Slovenije (od Solkana prek Šentjerneja do Maribora). Začetno prijavnino 11)01) STT so vsi prijavljeni kaj kmalu dobili povrnjeno, saj so vsi dobili izvod revije PC Gamer in poseben popust v obeh omenjenih trgovinah. 1'rvi krog tekmovanja je trajal skoraj šest ur, nato pa so se v pol finalu pomerili najboljši v načinu »Caplure the flagt, računalniški izpeljanki paint-lialla. Štiri poljlnalne ekipe so bile se-stavljene takole: tlemeroid, Guga, Lepi, Torcy proti Caru, llanumanu, Kokotu in Cefurliotu. V drugi tekmi so se pomerili: JottU Strike Ti., Qrof, Joggv in llellbringer proti Shudeu, TrOnu, Iccmunu in Uraneu. Po nadaljnjih dveh urah smo tuko dobili zmagovalca, ki je domov odnesel barvni tiskalnik in majico Quake 2, te je poklonil založnik igre Quake 2, Activision. Vrstni red je bil sledeč: Qroj, Joggy, Cefurko, Roko, llellbringer, MrV/uakc, Hanuman in Car. Prtih šestnajst je domov odneslo nagrade, ki so jih prispevali Video Top, Megahil, Inteco, Avlohisa Real in Polni - Novi trg. Vsem sponzorjem in udeležencem se zahvaljujem za njihov prispevek in hkrati vabim tako njih kot tudi vse zainteresirane, da sodelujejo z nami na naslednjem tekmovanju, ki bo poleti (več v reviji l'( Gamer).
Organizator tekmovanja BOŠTJAN POGIA.IHN
Uspehi zgodovinarjev na OS Toma Brejca
Lclos smo sc učenci osnovnih šol prvič preizkusili v znanju zgodovine. Tisti, ki smo se na tekmovanje pripravljali, smo sc s pomočjo mentorice znova poglobili v Stare Grke, njihovo kulturo in mitologijo.
K dokazovanju znanja so se lahko prijavili učenci 6., 7. in 8. razredov. Po temeljitih pripravah nas jc čakalo šolsko tekmovanje Potekalo je na vseh osnovnih šolali istega dne in sicer 8. aprila 1998. Nekateri s strahom, drugi z mislijo: Kar znam, znam, smo sc usedli v klopi in po 90 minutah škripanja s pisali zapustili učilnico. Med seboj smo znova predelali vprašanja in čakali na rezultate.
Ti pa so bili takile:
Na tekmovanju jc sodelovalo 19 učencev OS loma Brejca, 12 pa nas jc osvojilo bronasta priznanje:
lila/ .lainsek, Anja Golob, Vida Burja-Virjent, Mirjam Pe-klar, Kaja Jamšck, Martin Pregl. Nataša Košnjck. Mcvludin Mc-hovič. Zala Šcnk, Tilcn Cadež, Ajda Rems, Malic Avguštin
Prvih Sest nas jc zastopalo OŠ loma Brejca na regijskem tekmovanju v Ljubljani 24. 4. 1998.
Tekmovanje učencev 8. razreda v znanju angleškega jezika
V letošnjem letuje bilo v tekmovanje vključenih 64S9 učencev. Kot je določeno v pravilniku o tekmovanju, učenci lahko osvojijo bronasto, srebrno in zlato priznanje v treh kategorijah: redni pouk tujega jezika, fakultativni pouk in izven konkurence.
Bronasto priznanje je letos preje-
lo 1306 učencev. 315 tekmovalcev iz državnega tekmovanja je prejelo srebrno, najboljši pa so osvojili zlato priznanje - teh je bilo 128.
Srebrno priznanje so dobili učenci, ki so dosegli na državnem tekmovanju od 81 do 90 točk, zlato priznanje pa učenci z 91 - 100 točkami. Letos prvič prejemniki zlatega priznanja lahko uveljavljajo 5
dodatnih točk pri postopku vpisa v srednje šole.
Državno tekmovanje je bilo v skladu s pravilnikom organizirano po studijskih skupinah. 21. aprila je potekalo državno tekmovanje za študijsko skupino Domžale-Men-gcš-Kamnik na OS Trzin. Tekmovalo je 28 učencev v kategoriji redni
Rezultati državnega tekmovanja so sledeči:
ZLATO PRIZNANJE STA OSVOJILA:
3. mesto	TOMAŽ BEVK	OŠ Trzin	97 točk	mentorica:
				Stanka Jaklič
6. mesto	ŠPELA KOVAČIĆ	OŠ Marije Vere	94 točk	Vesna Maligoj
	Kamnik			
SREBRNO PRIZNANJE SO OSVOJILI:				
10. mesto	MANCA	OŠ Domžale	90 točk	Janez Markoli
	NEĆ1MER			
11. mesto	HANA KOŠIR	OŠ Mengeš	89 točk	Marija Livakovič
12. mesto	KARIN JELN1KAR	OŠ Trzin	XX točk	Stanka Jaklič
	MAJA	OŠ Venclja Pcrka	88 točk	Slavica Bcrghaus
	ZlVANOVIČ	Domžale		
13. mesto	ŠPELA CAPUDER	OŠ Jurij Vega	87 točk	Vlasta Vajda
	Moravče			
14. mesto	LEA GUBANC	OŠ Mengeš	86 toek	Marija Livakovič
	RENATA	OŠ Mengeš	86 točk	Marija Livakovič
	HORVAT			
	ŽIGA PETAČ	OŠ Toma Brejca	86 točk	Breda Povše
		Kamnik		
IS. mesto	EVELINA	OŠ Marije Vere	85 točk	Draga Romšak
	STEFANOVIČ-ER -	Kamnik		
	EN			
	LEA STREHAR	OŠ Venclja Perka	85 točk	Slavica Bcrghaus
		Domžale		
	JANEZ ŠTUPAR	OŠ Šmartno v	85 točk	Zdenka VVicher
		Tuhinju		
16. mesto	MATJAŽ	OŠ Domžale	84 točk	Vika Merčun
	GREGORIČ			
17. mesto	BOJAN	OŠ Frana Albrehta	83 točk	Mirta Vrhovnik
	PUSCHNER	Kamnik		
18. mesto	GREGA FAJDKiA	Zavod za usp. inv.	82 točk	Ana Fidlcr
	mladine Kamnik			
	NINA HORVAT -	OŠ Domžale	82 točk	Vika Merčun
	RUSJAKOV			
19. mesto	MARUŠKA	OŠ Preserje pri	81 točk	Zdenka Meglic
	MALOVRH	Radomljah		
	ANA MOĆNIK	OŠ Preserje pri	81 točk	Zdenka Meglic
		Radomljah		
pouk. Dva učenca sta osvojila zlato priznanje, 17 učencev pa srebrno.
Vsem učencem, ki so se izkazali na državnem tekmovanju, iskrene čestitke. Čestitke veljajo ludi mentorjem, ki so s svojim zavzetim in intenzivnim delom vodili učence na poli k uspehu. Podelitev vseh priznanj bo na zaključni prireditvi -valeli za učence 8. razredov na posameznih šolah.
Zavod Republike Shivenijejc 29. maja 1998 pripravil v Lutkovnem gledališču v Ljubljani slovesni sprejem in podelitev zlatih priznanj^ učencem, ki so .se uvrstili na prva tri mesta na državnem tekmovanju, njihovim mentorjem in ravnateljem. Tc prireditve seje iz občine Domžale udeležil dobitnik zlatega priznanja, učenec TOM Al BEVK, OS Trzin, njegova mentorica STANKA JAKLIČ in gospod ravnatelj FRANC BREČKO.
V slavnostnem nagovoru je direktor Zavoda Republike Slovenije za šolstvo Ivan Lorenčič poudaril, da je cilj tekmovanja spodbujanje učencev k poglobljenemu učenju tujih jezikov ter odkrivanje bolj nadarjenih za to področje. Tekmovanje tako predstavlja dodatno motivacijo, hkrati pa tudi priložnost za primerjavo znanja med posameznimi učenci osnovnih šol pred vstopom v srednjo šolo.
STANKA JAKLIČ, OS TRZIN predsednica drtavne tekmovalne komisije
AV SERVIS RTV in TRGOVINA KONCILIA
Vrhpolje 41, Kamnik (v gasilskem domu) tel.: 831-383
Odprto od 9. do 12. in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure.
Po mnenju nekaterih so bila vprašanja celo lažja od prejšnjih, vendar smo srebrna priznanja osvojili le trije: Blaž Jamšek, Martin Prcgl, Vida Burja - Virjent.
Blaž. Jamšck sc je uvrstil na državno tekmovanje, ki je prav tako potekalo v Ljubljani, dne 28. 5. I998 in osvojil zlato priznanje.
Poleg priprav na tekmovanje pa smo se v preteklih mesecih pri zgodovinskem krožku ukvarjali tudi z. raziskovalno nalogo. Vsi člani krožka smo sc strinjali s temo Odnosi med mladimi na naši šoli. S pomočjo obširne ankete ter grafov, izrisanih na podlagi te, lahko o tem problemu govorimo z. večjo zanesljivostjo. Anketa je sicer pokazala dokaj zadovoljive rezultate, vendar sc moramo v prihodnje truditi, da bomo pomanjkljivosti odpravljali in se zavzemali za zdrave in dobre odnose med nami. mladimi. Za spodbudo, pomoč in nasvete tako pri tekmovanju kot tudi pri raziskovalni nalogi sc učenci zahvaljujemo naši mentorici Mariji Anžlovar.
VIDA BURJA VIRJENT ANJA GOLOB OŠ Toma Brejca
Pot pod noge, fotoaparat v roke!
Pod pod noge, fotoaparat v roke je naslov prospekta, ki smo ga sestavili člani turističnega podmladka iz osnovne šole Stranje v sodelovanju z. našim prijateljem in velikim poznavalcem gora Bojanom Pollakom.
V tem prospektu so predstavljene znamenitosti Kamniške Bistrice: Prcdasclj z. narav-
kljub slabemu vremenu odpravili na pot.
Ob X. uri smo sc zbrali pri domu v Kamniški Bistrici, od koder smo po načrtu začeli izlet. Na tej poti smo nekaj novega videli in tudi izvedeli, saj smo imeli dobrega vodnika -Bojana Pollaka. Za krajši čas smo postali celo rokovnjači, saj
nima mostovoma. Rokovnjaške luknje. Galerije. Lepi kamen... vse te naravne lepote predstavljamo turistom, ki pridejo v naše kraje na izlete.
Da bi sc prepričali 0 uspešnosti opisa tega izleta na prospektu, smo se v sobolo, .30. 5.,
smo pod največjim balvanom zakurili ogenj in sc pogreli. K domu v Kamniški Bistrici smo sc vrnili zdravi in zadovoljni, malce pa tudi utrujeni.
URŠA GOLOB, učenka OŠ Stranje
Šolski center Rudolf Maister enota Izobraževanje odraslih Kamnik, Novi trg 4 l/a
Telefon: 817-210, «17-51 (i 817-538, 817-19 l
vabi
k vpisu v smer prodajalec ali prekvalifikacijo iz drugih programov IV. stopnje.
Vpis je možen do 20. avgusta 1998, vsak delovni dan med H. iti 12. uro.
Kamniški OBČAN
MED MLADIMI
23. junija 1998 13
Učenci iz Liechtensteina v gosteh pri vrstnikih na OŠ Marije Vere
Moje srčne želje v Upanju 2000
Skrb naših najmlajših za zdravo prehrano in zdrave zobe
»Pustili bomo kalili naše upanje, obdelali bomo košOck zemlje, posadili bomo naš nasmeh, naš humor in naše solze, naše veselje in majhno drevo...«
so v četrtek, 28. maja, opoldne na dupliški železniški postaji učenci 5. b razreda OŠ Marije Vere s poljskimi marjeticami v rokah zapeli v pozdrav svojim vrstnikom iz daljnje kneževine Licchtchstcin. Gostje so s seboj pripeljali lipovo drevo, ki so ga kasneje posadili v parku ob Soli.
Na sprejemu učencev Iz liechtensteina na dupli skl Železniški postaji je hi I a tudi vsa zadovoljila or ganizatorica akcije Upanje 2000 Marjetka Cas.
Srečanje učencev, pripravila ga je razredničarka 5. b. razre-eia, požrtvovalna Mira Teršek, jc potekalo v okviru mednaiodne akcije Upanje 2000, katere pobudnici je Marjetka Čas iz Ljubljane, ki se jc prav tako udeležila sprejema.
Po prisrčnem sprejemu, ko jih jc pozdravila ludi ravnateljica Sole Viole ta Vodlan, so se učenci zbrali v razredu, kjer so sc medsebojno spoznali in se seznanili z zgodovinskimi, kulturnimi in naravnimi znamenitostmi našega Kamnika in Slovenije.
Vodja skupine I lioinas Coop
nam jc povedal, da so vsi skupaj prvič v Sloveniji, učenci pa
sploh prvič izven domovine, tla so z vlakom potovali iz Liechtensteina devet ur. »V naši deželi sta sc dve šoli vključili v akcijo Upanje 2000. razumeti morate, da smo majhna dežela. Začeli pa smo leta 1994. ko je k nam prišla vaša Marjetka (Čas), ki nam jc tudi sproti sporočala, kako akcija poteka,« je pristavil ITiomas.
Pobudnica akcije Marjetka Čas iz Ljubljane pa nam je o njej dejala: »Zamisel o Upanju 2000 sc mi jc porodila nekega majskega dne leta 1991, potem ko sem imela srečo videti širši svel in ko sem se začela zavedali, da sem lahko zelo srečna, da sem doma v Sloveniji. Vznemirjalo me je slanje otrok v svetu in sem dolgo časa razmišljala, ali lahko kaj naredim /a le ol roke. Utrnila se mi je ta ideja, ki jc
zelo široka, zalo jc v podrobnosti nc razlagam, ker sem izgubila preveč energije pri tem. Gre za mednarodni vzgojno-hu-mani projekt in sicer, kako bi otroci v resnici lahko gradili lepši svet. Tb sc sliši, to sc poje, otroci rišejo, pišejo, da si želijo lepši svet. Z Upanjem 2000 pa ga tudi udejanjajo z malimi koraki. Danes je najlepši trenutek v mojem življenju, ko mi jc po štirih letih napornega sodelovanja uspelo, da so licchtcnslcin-ski otroci prišli v Slovenijo...«
»Vse le plakate so narisali otroci sami.« nam je povedala organizatorica akcije Mira Teršek, ko so nas zanimali napisi na papirnatih Irobenlicali. ki so prekrivale stene razreda, »vsaka trobcnlica je od enega učenca, na njih pa so napisana dobra dela za sošolec, vsak dan jc vsak moral naredili dve dobri deli in nič slabega, šele tako si je prislužil cn list trobenlice in v enem tednu si je pridobil Iro-bcnlico. Na marjeticah pa imajo napisana dobra dela za družino, za svoje starše, naslednja roža pa bodo dobra dela za naravo...«
Zaključujemo šolsko leto in s tem tudi že ira-dicionalno akcijo za zdrave, čiste zobe in zdravo prehrano. Vodi jo zobozdravstvena služba - Oddelek za zobozdravstveno preventivo - skupaj s šolami in vrtci.
Akcija poteka že 15 leto in to smo s posebnim veseljem skupaj z najboljšimi učenci in učitelji zmagovalnih razredov tudi proslavili v Hali Tivoli,
-Zr*vv©- Jsru A^JC/Jt ■ /Oc*^*X» nrso^y <£cvtv mas
j Jhjvr /V"•/^v>-sH/Vw A/IV <i^AU^m^ nKKT*/H<L >
P. S.: Pesmica je bila napisana pred zaključkom akc jamo, daje S. b razred OS Frana Albrehta resnično Ze pored osvojil prvo mesto na Soli
dne 4. 6. 1998. Prireditev je bila posebno doživetje za 4000 najboljših pri čiščenju zob iz vse Slovenije Razveseljevali so jih »Čuki«. »Zahe«. Sašo Hribar, plesalci in še mnogi drugi. Sponzorji so poskrbeli za nagrade in malico.
Letos je v akciji sodelovalo že 571 osnovnih šol. nekaj vrtcev in zavodov. Učencev na prireditvi iz 10 zmagovalnih razredov kamniške občine jc bilo 70. V Ljubljano smo se odpeljali s posebnim avtobusom, katerega prevoz je plačal ZD dr. Julija Polca Kamnik
Vedno je tako. da vsi najboljši ne morejo sodelovati na zaključni prireditvi. Vsem tem učencem bom podelila priznanje in pohvalo za trud in spodbudo za naprej, ker s tem, ko si redno, pravilno in natančno čistijo zobe. veliko pripomorejo ohraniti ustnega in splošnega zdravja.
Zobozdravstvena služba, kamor spada tudi preventivni program z akcijo za zdrave in čiste zobe. si močno prizadeva, da bi med nami občani zasedla vidnejše mesto, kot ga ima. Včasih prav starši zamerijo, če otroke opozarjamo na slabšo higieno.
V svetovnem merilu je preventivni program Slovenije prejel nagrado Smo edini na svetu, ki jo izvajamo in tujina se temu čudi v pozitivnem smislu. Na poceni in preprost način, z rednim čiščenjem zob. nam je v veliki meri uspelo zajeziti zobno gnilobo pri otrocih in mladih. Časi. ko smo nase srednješolce srečevali z gnilimi in manjkajočimi zobmi so mimo. K temu pa je prav gotovo veliko pripomogla prav akcija Za zdrave zobe in zdravo prehrano, saj rek: »Čist zob je zdrav zob« drži.
Najboljši razred v občini Kamnik je 3. razred Mekinje. Sledijo mu: 4. č Duplica, I. r. Mekinje. 3. b F. Albrehta. 1. r. Ncvlje. I. b T. Brejca. 4. b T. Brejca. 3. r. Zg. Tuhinj. 2. c Moste. 2. r. Mekinje. I. c Moste, 3. č Duplica. 4. a F Albrehta, 2. b T. Brejca in 4. a Stranje.
To so razredi, ki imajo indeksno oceno čiščenja zob boljšo kot 2,50 od najvišje možne 3,00 in si seveda zaslužijo prav posebno pohvalo. Pohvala pa velja tudi učiteljem in seveda vsem staršem, ki svoje otroke pri tem tako vneto spodbujajo z lastnim zgledom ali besedo.
Čiščenje zob ne sme biti nekaj kar moramo storiti, postati mora potreba, priti mora v človekovo zavest. To nam bo uspelo z vzgojo naših najmlajših.
Zobozdravstvena služba /I) Kamnik Oddelek za zobozdravstveno preventivu kMARIVA KRAIJ. v. m. s.
ije. Doda-tretjič za-
ZAHVALA
Učenci 5. b razreda Osnovne šole Marije Vere iz Kamin ka in razredničarka Mira Teršek sc zahvaljujemo g. Antonu Kaminu, g Dušanu Zuniru, g. Anionu Zlatnarju, g. Tonem Iti carju. g. Francu Zoru, g Romanu Mlakarju, ga. Dragi Jagodic, trgovini Zornian. gostilni Pavovec in tovarni Svilanil
V času. ko so nas. našo Solo. naš Kamnik in našo Slovenijo obiskali mladi gostje iz. kneževine Ijeeluenstetn. nam je bila njihova naklonienosl in praktična pozornosi v veliko pomoč. Omogočili so nam. da smo mladim prijateljem pripravili pn-jclna presenečenja, da smo jih sproščeno pogoslili m sc predstavili kol dobu gostitelji.
Kaj bomo počeli med počitnicami?
Končno konec šole!! Počitnice sc začenjajo. V Kamniku pa sc nc dogaja nič posebnega. Pripravljenih pa jc nekaj zanimivih zadev. V juliju in avgustu so v Matični knjižnici Kamnik pripravili kar nekaj kreativnih delavnic in sicer za predšolske in šolske otroke. Otroci sc bodo naučili hitrega branja, spoznavali bodo literarna dela, naučili sc bodo izdelovati nakit, slikali bodo na svilo, opazovali in doživljali bodo naravo. Te delavnice so brezplačne, razen za slikanje na svilo. Vključeni stroški so samo za material. Starši, peljite svoje otroke na te delavnice!! Dva meseca brez, dela otroke poleni, pa še v različne skušnjave lahko zapadejo (droge, alkohol).
Planinsko društvo Kamnik organizira vsako soboto izlet v planine za mlade in malo manj mlade. Če še nisi član PD Kamnik, sc včlani. Članarina je dostopna vsem. Otroci, ki se radi ukvarjajo s športom, pa lahko izbirajo med tečaji: plavanja, igranja tenisa ali pa tudi jahanja. V Kamniškem občanu jc posebna rubrika KOLEDAR PRIREDITEV, za katero priporočam, da si jo starši in otroci dobro preberete! Izven naše občine pa obstajajo ludi druge športne aktivnosti. Tako se v Domžalah lahko naučite kotalkairja, da boste potem na dvorišču bolj varno kotalkah. Za liste otroke, ki pa imajo radi ledene dvorane, organizira Klub staršev tečaj drsanja na Bledu. Če nimate drsalk, si jih lahko Izposodite. < V na tečaja in točen datum bosta znana šele takrat, ko bodo zbrane p i ijavc. Za prijavo in vse informacije pokličite g. Heleno Sterle po tel: 815-477.
Ta članek je napisan z namenom spomniti starše, da ni dovolj, da otroka imaš, ampak da mu je potrebno omogočiti aktivnosti. Večina tečajev jc brezplačnih, zato ima vsak otrok enake možnosti. V času vsesplošnega hitenja in pomanjkanja časa za rekreacijo bo la novosl vsekakor dobrodošla.
Za klub staršev DARJA JARC
Mira TerSek, razredničarka 5. b razreda je v Šolski učilnici presenetila goste z majicami s kamniškim simbolom - Malim gradom in njihovim imenom. (Eofo F. S.)
Popoldne so se mladi gostje udeležili zaključne prireditve na osnovni šoli Valentina Vodnika v Ljubljani, katere učenci enajstih razredov prav tako sodelujejo v tej akciji. Naslednji dan pa so v spremstvu naših osnovnošolcev, pri katerih so prenočevali, odpotovali na ogled nekaterih slovenskih krajev in sc ustavili tudi na Krasu in naši obali. Gostitelji so ob slovesu svojim vrstnikom izročili sadiko hrasta, ki ga bodo posadili ob svoji šoli v Liechtcnslcinu.
FRANC SVETKIJ
Mala anketa, velike misli
Otroci o...
Ker sc bliža poletje, smo vprašali malčke iz vrtca Antona Medveda, kaj menijo o tem in onem, tudi o zaljubljenosti. Na pametna vprašanja smo dobili pametne odgovore. Nc gre drugače, kot da jih temeljito preberemo Male glave so zgrun-tale velike misli...
Zakaj smo zaljubljeni, ko je pomlad?
Zaradi rožic, Neža, 5 let Nimam pojma. Matic, 5 let /aradi Valentinovega. Klemen. 6 let
Ker se lahko poročiš na (ravniku. Sara. 7 let Zaradi cvetja, Maja, 7 lel
To je pa težko vprašanje, da ni za verjet. Ana, 5 let Zato, ker se lahko uležemo na travo in se ljubčkamo med rožami. Domen, 7 let
Kaj je to, če si zaljubljen?
To pomeni, da imaš sebe in li-
stega. v katerega si zaljubljen,
rad. Neža. 5 let
Da se imata ženska in moški
rada. Kaja. 5 let
Da ti je všeč kakšna punca.
Matic, 5 let
ALMINA
Dobrodelna prireditev v Mekinjah
V nedeljo, 28. junija, prireja Karitas Kamnik dobrodelno priredilev, katere namen je pomagati materam in otrokom v sliski. V mekinjskem samostanu bodo ob 20. uri nastopili Marko Fink, Tomaž Plahutnik, Joži Kališnik. vokalna skupina župnije Nevlje in mešani pevski zbor Titan. Program prireditve bo povezovala vselej simpatična Manja Zebaljec. Iz Karilasa vabijo, da se prireditve udeležimo v čim večjem številu, saj bomo tako s skupnimi močmi pomagali materam in otrokom v stiski.
SAŠA MEJAČ
MARUŠA
VANJA
Trgovina Kamnik, Maistrova 9, tel.: 832-263
POLETNA OBLAČILA ZA VSO DRUŽINO PO UGODNIH CENAH
* kopalke za vso družino od 1.000 SIT
* perilo
* majice
* kratke hlače
» športne dolge hlače za ženske in moške «jeans od 3.900 SIT
Odprto od 9. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure.
To je ljubezen. Ljubezen je to. da se imava z Vilijem rada Alenka. 4 lela
Če si zaljubljen, moraš nekaj
prinesti. Alenki sem dal prstan
in ogrlico. Vili, 4 leta
Da imaš nekoga rad. Klemen, 6
let
Da narediš otroka in da se imaš lepo. Sara, 7 let Da se poročiš. Vana, 5 lel Da imaš rad punco, ki si jo izbral za zmeraj. Domen, 7 let Da imaš ljubico. Tadej, 7 lel
Da imaš rad svojo punco. Jure, 5 let
Da se poročiš in tako naprej.
Barbara, 6 let
Pozabil sem. Dinart. 5 let
Odgovore so prispevali otroci iz
skupin: Miške, Petelinčki, Ribice,
Metuljčki iz centrale, zbrala jih je
Rranka.
Kaj je to, če si zaljubljen?
Če se ljubčkamo. Miha, 7 let Srček ti bolj bije. Maja. 7 let Dajemo si rožice. Maruša. 7 let Lepo nam je pri srčku. Maja. 7 let
Zakaj je poleti tako toplo?
Ker je Zemlja planet zraven sonca. Miha. Maja, 7 let Da gremo lahko plaval in se hecat. Rebeka. 6 let Zato, da nas poleti lahko na plaži sonce opeče. Miha, 7 let Zato, da poleti lahko rastejo rožice, ki pozimi ne morejo. Maja, 7 let
IZ VVE MARJETICA - ZAPRICE Odgovore je zbrala vzgojiteljica Silva
matična knjižnica kamnik
Poletni delovni čas Matične knjižnice Kamnik (od 1. julija do 1. septembra):
ponedeljek
torek
sreda
četrtek
petek
sobota
od 13. do 19. ure od 13. do 19. ure od 9. do 15. ure od 9. do 15. ure od 9. do 15. ure ZAPRTO
14    23. junija 1998
PLANINSTVO
Kamniški OBČAN
cesta različn« kvaKtete   —~ —■»■   kolovoz, traktorska pot    7-7- ittll
Topografska karta SSB 1-25 000. (Č) Geodetska upravi Republik« RSfS! 1996
- p.gzpotte
Nazivi so približno enaki naslovom opi«ov poti:
1 Dostop s Tući* 2 Severni pristop 3 Oostoo * Gozda
5 Okoli Vovarja - spodaj 6 Okoli Vovarje - zgoraj
7 Kombinacija po Tolsti gort. M«j Gorami, eez Por*bef tHrib) in nazaj eez "Mekinjske gmajne'
PREGLEDNI ZEMLJEVID IZLETOV NA VOVAR
4 Dostop iz Bris
Vovar IV
Kombinacije
Možno je izbrati nešteto kombinacij, posebno Se pri dostopih do izhodišča. Pa tudi drugače gremo pri vzponu lahko po brezpotju, vendar je pri tem hoja težja, obutev mora biti boljša in še pazljivejši moramo biti. Če bi npr. šli z Gozda, potem bi lahko kar z najvišje točke ceste Gozd-Brezje. ali pa že prej, zavili naravnost v breg in po brezpotju prišli na severni greben in po njem na vrh, ali pa tudi kar naravnost na vrh.
V načelu so zanimive tiste kombinacije, pri katerih hodimo čim manj po isti poli - torej krožne poti. Če smo peš. je to npr. skozi Mekinjske gmajne, Brezje in po severni strani gor, nato pa po južni strani, skozi Tučno ali po jugov/hodni strani čez Briše in ce/. Kužno nazaj. Če smo z avtomobilom, ga lahko pustimo pri prvem križišču nad Brezjami. Tu bomo šli najprej malo navzdol po cesti in kolovozu, nato po lovski poti
na vrh in po severni strani do ceste in po njej do avtomobila.
Zelo zanimiva in precej dolga je kombinacija, ki združuje več že v prejšnjih predlogih izletov opisane poti (Tolsta gora, ob Nevljici. Samotni mlin). Iz Kamnika gremo mimo gostilne Pod Skalo in se dvignemo na Tolsti gori toliko, da se nato lahko spustimo do Vrhpolja (gl. opis Tolsta gora »Z juga« - zadnji del vendar v nasprotni smeri in »S severa« - začetni del. vendar v obratni smeri). Na
Vrhpolju gremo nato navzgor ob Nevljici in Med gorami (glej opis »Ob Nevljici - Med gorami«) na piano do sedla. Tu ne gremo levo in mimo stare hiše s številko Soteska 76, kot piše v opisu, ampak kar naravnost in mimo /namenja na levi in lovske preže na desni in levo navzdol do glavne ceste Kamnik-lx>čica. Po tej cesti okoli 500 m desno (proti Tuhinju) do odcepa asfaltirane ceste za Porebcr. Po nekaj deset metrih se cesta pri hiši s šlevilko Porebcr 3 razcepi. Gre-
Vasica (iozd na severovzhodni strani Vovarja
OBRTNA. GRADBENA IN TRGOVSKA ZADRUGA
a ZOR4, DOMŽALE
MENGEŠ, Prešernova 33 Tel.: 737-224
Občanom Kamnika želimo lepe
praznike ter se priporočamo s programom krovsko kleparskih izdelkov, opečno kritino TONDACH,
pločevinami in trakovi iz Cu, Al in pocinkani, izolacijskimi materiali in plastičnimi granulati.
mo po desnem kraku, ki se ves čas precej strmo dviga, navzgor najprej nekaj 100 metrov proli desni, nato pa šc nekaj 100 m proti levi prav do najvišjega, gručastega dela vasi oziroma zaselka Porebcr. Med hišami še malo navzgor, nato pa levo skoraj vodoravno do konca asfalta na makadamsko cesto. Po njej do križišča in po /gornjem kraku (spodnji pride gor iz Soteske. / glavne ceste Kamnik-Lo-čica) naprej in malo navzgor do velike nove hiše na levi strani v zgornji del naselja Hrib. Tu rahlo desno naprej med hišami in desno na zgornji kolovoz. Po desni strani manjše nove hiše naprej po precej ozkem kolovozu okoli 80 m. dokler se ne razcepi. Po zgornjem kraku in nato na križišču desno navzgor po kolovozu, vrezanem v pobočje. Do tu bi z nasprotne strani prišli tudi. ko bi sli / BriS. 'nadaljevanje prihodnjič) BOJČ
Gostilna s prenočišči pri »Planinskem orlu«
Stahovica 20 telefon 061 825 410
odprto od 12. do 22. ure torek zaprto
POSLOVNA KOSILA, POROKE IN ZABAVE ZA ZAKLJUČENE DRUŽBE
Se priporočamo.
ALPINISTIČNA ŠOLA SE JE KONČA I A
V nedeljo, 17. maja, je bil pri Žagani peči v Kamniški Bistrici zaključni preizkus znanja tečja-nikov zadnje kamniške alpinistične šole. Šola sc je začela lani oktobra in jo je zelo uspešno vodil Robert Poličnik.
Na preizkusu znanja je moral vsak tečajnik pokazati, da zna izvajati osnovno gibanje naveze, dvigniti in spustiti soplczalca s posebnim vrvnim manevrom, se spustili po vrvi na dva načina in se tudi povzpeti po njej s pomočjo pomožnih vrvic. Prikazan jc bil ludi način spusta po vrvi s »ponesrečencem«, navezovanje za hojo po ledenikih in pa reševanje iz. ledeniške razpoke.
Deset udeležencev letošnje alpinistične šole je uspešno opra-
vilo ta preizkus znanja in ko bodo opravili še dovolj plezalnih vzponov z bolj izkušenimi soto-variši, naj bi znali tudi varneje samostojno ple/ati.
IZPOPOLNJEVANJE VODNIKOV PZS NA STAREM GRADU
Po dobri izkušnji iz lanskega lela jc tudi lelos, 25. aprila, med-društveni odbor planinskih društev (MDO) iz. Ljubljane organiziral izpopolnjevanje vodnikov Planinske zve/c Slovenije (PZS) na Starem gradu. To so nepoklicni vodniki, ki jih vzgaja PZS za svoje potrebe - vodenje predvsem svojih članov v hribe, kar pa mora bili slrokovno kvalilelno.
Navadno so laka Izpopolnjevanja v planinskih postojankah, toda tudi Stari grad sc je pokazal kot zelo primeren za tako dejavnost: jc enostavno dostopen, ima
ločen goslinski prostor, kjer so lahko predavanja, nc da bi jih molili drugi gostje, poleg lega ima v neposredni okolici primerna vadbena mesta tudi za praktično delo, /raven pa šc razumevajoče osebje, ki sc po vseh svojih najboljših močeh trudi, da akcija uspe. Letošnjega izpopolnjevanja, ki
so ga pod vodstvom predsednice OPLV Marinke Koželj i/vedli inštruktorji Darja Jenko. Marjan Kregar in Bojan Pollak iz Kamnika, Drago Mclljak iz Ljubljane in Klemen Volonlar iz Mojstrane, se je udeležilo 22 vodnikov PZS iz, različnih planinskih društev nc samo MDO Ljubljana (Integral, Jesenice, Kamnik, Kranj. PT in drugih). Izpopolnjevanje je trajalo od osmih zjutraj do poznih popoldanskih ur. saj je bilo pole)' teoretičnih predavanj o prehrani v gorah, vremenu in psihološke priprave lurc tudi teoretično predavanje o plezalnih pasovih, vezavi na vrv in uporabi samova-rovalncga kompleta, kar je moral nalo vsak udeležence tudi prak-lično ponoviti.
Bojč
I
Nova planinska pot od »Jagodcev« do planine Osredek
Po bližnjici na Kamniški vrh
Prenekatcrcga planinca s »kamniškega konca« pa tudi od drugod je že zvabil Kamniški vrh. tudi planince s Komcndskega. Ko so se nanj vzpenjali z raznih izhodišč, so premišljevali tudi o novih možnih pristopnih poteh. Med takimi je bil tudi predsednik Planinskega društva Komenda Milan Šinkovec.
Predvsem se je ubadal z mislijo, kako bi s komendske planinske poti, ki vodi iz samega središča Komende do Ambroža pod Krvavcem (odprta je bila 12. novembra 1995), našel in »nadelal« bližnjico proti Kamniškem vrhu, da komendskim planincem ne bi
užitek »prvopohodnikov« pa je okusilo kar enainštirideset članic in članov komendskega in Sedemnajst članic in članov kamniškega planinskega društva; med njimi kar pel iz znane družine Simšič, velikih ljubiteljev gora. »Tura«, če ji lahko tako rečemo, je trajala z vmesnimi postanki pet ur in pol - od »Jagodccv« do Kamniškega vrha in spust po vzhodnem grebenu do kamnoloma Kalcit pri Stahovici. Zmogli so jo vsi udeleženci. Na koncu so bili vsi nagrajeni z okusnim golažem, klobasami, domačim vinom in drugimi dobrotami, ki jih jc pripeljala požrtvovalna članica komcndskega
društva Katja Tabcmik, pri društvu odgOVOma za propagando.
Nova planinska pot vodi po zelo slikovitem in raznolikem svelu, planinca pa nagrajuje tudi z. izrednimi razgledi. Ponuja vrsto možnosti za razne druge ture, na primer do Ambroža pod Krvavcem, na to goro, pa z nje zopet do »Jagodccv«. Med potjo jc opaziti sledi danes že zaraščenih košenin, na katerih so leta 1964 še kosili, precej žalostno podobo pa dajejo opuščeni pasi irski stanovi na planini Osredek. Kdor je zahtevnejši, pa si lahko iz. same Komende pa do vrha Krvavca in Se dlje izbere možnosti za ves dan zanimive hoje. Zahtevnost bo presodil zvečer ob vrnitvi v Komendo.
JOŽE PAVLIC
Pred vstopom v najzahtevnejši del poti
bilo treba nanj tako daleč naokrog. Konicndski planinci in Milan so našli dobro rešitev: »nadelali« in označili so novo planinsko pot od domačij Rogelj in Ja-godic (domačini temu kraju pravijo »na Jagodcih« oziroma »na Jagašcih«) pri Sv. I.enartu pod Krvavcem do planine Osredek pod Kamniškim vrhom, od koder na Kamniški vrh že vodi sicer neoznačena, vendar dobro uhojena pot.
S pripravo poti so začeli leta 1995. Lastniki zemljišč, po katerih poteka, so radi dali svoje privoljenje za prehod parcel. Rokave je krepko zavihalo okrog pcl-indvajsel članov in članic komendskega planinskega druStva. Opravili so več kot sedemsto delovnih ur. Najprej so s predsednikom Milanom poiskali najboljšo »traso« poti. Prva delovna akcija jc bila 13. oktobra 1996. vseh skupaj pa šestnajst. Največ dela so imeli »V blatih«, kjer je svet zelo krušljiv in strm. Tu so pot celo zavarovali z jcklcnicami. planince pa na potrebno prcvidnosl opozorili z napisom »zahtevna planinska pot«.
Uradno odprtje poli, ki bo zaznamovana tudi v novih izdajah planinskih kart, jc bilo 2. maja.
Državno prvenstvo v športnem plezanju
V sobolo. 23. š. 9S. sc je /ačelo državno prvenstvo v športnem plezanju za mlajše in srednje kategorije
Tekmovanje, ki ga je organizirala Komisija za športno plezanje, ie potekalo v dvorani Zlato polje v Kranju.
Tekmovanja se je udeležilo 159 tekmovalcev in tekmovalk i/ Slovenije, V letošnjem letu so sc ga prvie udeležili tudi mladi plezalci i/ AO Kamnik, ki jih trenira Alenka /lainai Poskusili so sc v težkih smereh, ki jih je postavil Tomo Česen.
Konkurenca je bila /elo velika svetovnega prvaka Klemna Bccan /a v nega prvaka v članski konkm zii Valjavca iz, 'I ržiča,
Rezultati;
Ml. dečki;
I, Kristjan Pranjič (SPO Radovljica), 2. Nejc Česen (SPO Tržič), 3, Peter Poienla (PK Skorja Lokal. 2« Luka Podbrcžmk (AO Kamnik)
St, deklice.
1. Natalija Gros (PK Skorja Loka), 2. Teja Oman (ŠPO Tržič) 3. Polona Santelj, 14, Tina KaliSnik (AO Kamnik) St dečki:
t, Blaž, Ram (PK Skotiti l z »kal, Z Anze Stremfclj (PK Škofja Loka), 3. Andrej Trošt (AO Lj-Matiea), 17. Primož Golob (AO Kamnik)
Kadeti:
I. Tomaž Vahavcc (ŠPO Tržič), 2. Primož. Žitnik (PK Skorja toka), 3. Klemen Bečan (ŠPO Tržič) AZ
c biki poleg mladinskega eti tudi lanskoletnega dr-k orna j I fi-letnega Toma-
Športne novice
knmnicani v središču pozornosti
z odhodom v KC, ustanovo v Ljubljani, kjer celijo poškodbe. Rama že na treningu ni vzdržala padca. Kros v Zavr-
400 m z ovirami, kjer je le za 4 stotinke sekunde zgreši! zmago proti nepremagljivemu olimpijcu Miru Kocuvanu iz
Celja. Trenutki zmagoslavja niso daleč.
METOD MOČNIK
Na prvi tekmi slovenskega pokala v spustu z gorskimi kolesi na »Divji jagi« v Črni na KoroSkem so Kamničani spel krojili sam vrh razvrstitve. Rok PodbevSck, po Športnem udejstvovanju tudi plavalec, je v beležnico prvič vpisal 25 točk za slovenski pokal, ki jih dobi najhitrejši v posamezni kategoriji. Slastno zmago v mladinski konkurenci pa mu je pred nosom speljal avstrijski konkurent, ki pa na slovensko razvrstitev ne vpliva. Meti kolesarji kat. ma-sters je zmagovalno drznost reprezentiraj Sandi Srdar. Aljoša Marlinjaš, veliki adut kolesarjev Calcit Ročk Shox te-ama, pa jc dirkanje po kolesarskih brezpotjih žal kronal
Snici, tudi za slovenski pokal, je Tadej TrobcvSck zaključil kot 5. in sc tako prebil na čc-trtO mesto v skupnem seštevku K po štirih tekmah. Svojo krstno preizkušnjo jc na K), mestu končala Helena Šlcbir. Primož. Grkman in MM sva cilj prečkala v razmaku 0,5 m, kot 10, in 11. v kategoriji cli-lc. (lani Calcit KS kama adute hranijo za državno prven sivo čez nekaj dni. Cestne kolesarske lovorike pa šc vedno pohitala Vida Uršič -zmaga v llolavljah in na novo Klemen Hančič - tretji, na Dobeno.
Na Podnu tron!
Na OS Frana Albrehta je letOS v okviru ŠŠD prvič delovala sekcija prostega plezanja, ki jo je vodil Matej Mo-šnik, član alpinističnega odseka PD Kamnik. Pod njegovim vodstvom so se učenci in učenke seznanjali s skrivnostmi le športne panoge, neka-
I tamjan Zlatnar na pragu velike zmage
Kamniški atlet, privrženec tartanskega kroga na atletskem štadionu, ki jc v Budimpešti slovenski moški atletski reprezentanci, kol član štafete 4 x 400 m pomagal ubraniti status Slovenije v prvi evropski ligi, je na atletskem poka-
lu Slovenije osvojil tretje mesto v svoji novi disciplini 110 m z ovirami. Za 9 slotink sekunde ga Sc prekašata Ko-rent (MB) in Skoberne (Vel.). Damjan Zlatnar pa je bil še bližje velikemu uspehu v svoji paradni disciplini - tek na
* fl
Plezalna skupina na treningu.
teri pa tudi pripravljali na tekmovanje.
Državno prvenstvo osnovnih šol v športnem plezanju, ki je pritegnilo več kot 150 tekmovalcev iz vse Slovenije, je potekalo v maju na umetni steni v športni dvorani na Podnu (Škofja Loka). Zaradi izje organizacije so nastopili ckmovulci z licencami in brez njih skupaj v istih sme-| reh, vsi varovani od zgoraj. Našo šolo so zastopali trije učenci in lahko rečemo, da zelo uspešno. Sami doseženi rezultati, še bolj pa prizadevnost učencev ter kvalitetno delo vodnika dajejo spodbudo, da v prihodnjem ctu nadaljujemo z zacelim delom.
Doseženi rezultati: Starejši dečki brez licence: I. Primož Golob
Starejše deklice brez licence: 5. Tina Kališnik, 8. Manca Strajhar
Mentor ŠŠD: ZDRAVKO SLEVEC
Novi veliki kamniških
Plavalni miting Ilirija 98 je ob čudovitem vremenu 9. in 10. maja prinesel dobre uvrstilve mladi kamniški ekipi X plavalcev.
Vojko .lončeski je v A-kalego-riji (absolutno) zasedel odlično 3. mesto na ion m kravi s časom 54:84, kar je bila najboljša uvrstitev kamniških plavalcev na leni tekmovanju.
Miting jc bil ze 18. po vrsti. Udeležilo sc ga je okrog 350 plavalcev iz 9 držav, med njimi znana imena z raznih velikih tekmovanj, seveda pa tudi vsa slovenska reprezentanca, Zato je uspeh Vojka .lončcskega Se (oliko večji-
Rezultati kamniške ekipe: Kategorija A
.3. mesto 100 m kravi Vojko Jončcski. 6. mesto 100 m hrbtno Tanja Marenlič, 7. mesto 100 m delfin Luka Prodnik. 7. mesto 100 m delfin Petra (iorjup, 11. mesto 100 m kravi Petra (iorjup, 17. mesto 100 m prsno Anja Rnjak, 19. mesto 100 m kravi Anja Rnjak, 23. mesto l(X) m kravi Sandi Sadnikar, 25. mesto 100 m hrbtno Petra Jončeska, 25. mesto 100 m kravi Tanja Marcntič
Kategorija B:
12. meslo 100 m prsno Maja Zupančič, 18. mesto 100 m kravi Maja Zupančič.
23. in 24. maja sc jc naš plavalec Vojko Jončcski udeležil mednarodnega tekmovanji Inler-land v Splitu. Tekmoval je kol
elan slovenske državne irprczen-tanec. Na 50 m kravi se je uvr-slil na 5., na 100 m kravi pa na 7. mesto.
Štafeta slovenske reprezentance na 4 x 100 m kravi, v kateri so poleg Jončeskcga plavali Se ljubiteljem plavalnega športa dobro znani Blaž M cd vešče k. l-.mil la hirovič in Maj Blatnik, se jc uvrstila na 3. meslo, 4. meslo v disciplini 4 x 100 mešano pa je. za sedla slovenska štafeta v postavi Mcdvešček, Tahirovič. Govše in Kamničan Jončcski.
Slovenska reprezentanca jc po prvem dnevu tekmovanja vodila, na koncu pa jc osvojila odlično 2. mesto.
Ta nepričakovani rezultat je velikega pomena lako za sloven sko plavanje kol tudi za Plaval ni klub Kamnik, saj jc zdaj v našem klubu izpolnjen cuj io-ieinc-ga obdobja, da imamo reprezen-tanta v članskih vrstah
V maju so se mlajši dečki in deklice ter dečki in deklice pomerili na bazenu Ilirije v Ljublja-
uspehi plavalcev
ni na plavalnem mitingu, imenovanem »Pokal mleko« v disciplinah na 50 m kravi, prsno, hrbtno in delfin. Sodelovali in dosegali osebne rekorde so skoraj vsi iz zgoraj omenjenih dveh kategorij, ki redno i umirajo Naša najboljša plavalka je bila po pričakovanju Petra Jcras, ki je v Ueli disciplinah na 50 m osvojila tri 2. mesta in 4. mesto na 50 m hrbtno. Naš najboljši plavalec pa jc bil Peter Hribar z osvojenim 3. mestom na 50 m hrbtno. Med prvih 10 so bili v različnih kategorijah uvrščeni še UrSa Koželj. Sandra Zore, Tina Alpner, Rok Baje, Anže Baloh in David Novak.
Za nami jc tudi že I. kolo pred tekmovanj Plavalne zveze Slovenije v organizaciji PK Triglav Kranj. Plavalni klub Kamnik pa bo organizator 3. in .3. kola, ki bosta potekali 6. 6. in 20. <> na kamniškem bazenu.
Kamniški plavalci se /a državna prvenstva od II. maja dalje intenzivno pripravljajo na kamniškem bazenu, kjer trenirajo v vodi, ogrevani na 26,5 stopinje Celzija lako so za čas poletne sezone odpadle naporne vožnje z avtobusom ali kombijem v kranjski bazen in tako plavalci kot starši smo si zelo oddahnili.
Sprašujemo se, če bomo kdai dobili pokrit bazen.
S pridom bi ga uporabljali šolarji, rekreativni kopalci, plavalcem - našim ol rokom pa bi prinesel veliko olajšanje za treninge v zimski sezoni.
HELENA REJC
Odbojka
Kamniški dečki viceprvaki Slovenije
Zadnje odločitve v letošnjih odbojkarskih tekmovanjih so prinesle veliko radosti tudi v kamniški odbojkarski klub.
Zgodba o uspehu pa sc je začela /e lanskega septembra, ko |e odbojkarskemu klubu uspelo ohraniti jedro ekipe starejših dečkov in z njimi začeti sezono, v kateri se je veliko pričakova-
1 kipu starejših dečkov je dosegla izredno 2. mesto na driavnem prvenstvu v odbojki
lo.
Vendar so v tekmovanju mlajših kategorij najbolj naporne in odločilne kvalifikacije za uvrstitev v prvo ali drugo ligo. Kamni-čanom jc lok ral uspelo presenetiti favorite iz Ljubljane, ekipo Olimpijc, poleg lega pa jim je v kvalifikacijah uspelo premagali tudi solidne (rnucane in slabe IgalCC Narodnega doma ter Logatca, lako so sc Kamilicam kol prvouvisčena ekipa uvrstili v eno od dveh prvih lig. kjer so
poleg njih nastopale tudi ekipe Salonita. Bohinja. Aslee Triglava. Simonovega zaliva Izola. Črnuč. Mokronoga in Žužemberka. Po pričakovanju so bili favoriti v tej ligi igralci Salonita, /a drugo mesto pa naj in se borili Kamničani in igralci Žužemberka In lako je tudi bilo. Salonit štiri mesece ni izgubil niti seta in je brez poraza zaključil ligo. medtem ko so se Kamničani in Zužemberčani do zadnejga kola borili za nastop na finalnem turnirju. V medsebojnih tekmah so v prvi tekmi zmagali Zužemberčani. v drugi pa Kamničani. tako da bi lahko o uvrstitvi odločala sel razlika, kar |Xi se ni zgodilo, saj so igralci Žužemberka presenetljivo izgubili proti Mokronogu in si (ako zapravili drugo mesto.
Na finalnem turnirju na Ravnah so lako nastopile ekipe Salonitu. Kamnika iz zahodne lige
Miro Kregar zopet odličen v Braziliji
Po lanski uspešni organizaciji triatlona je brazilsko mesto Porto Seguro, ki leži 1000 km severno od Ria de Janeira, letos našlo mesto med tekmovanji, ki štejejo za Svetovno IRONMAN serijo. Zač-
v rokah eden najboljših svetovnih ironmanov zadnjega desetletja - Američan Ken GLAH. ki je s časom 8 ur 38 min zmagal pred Brazilcem Leandrom MACF-IX)M (8 ur 50 min). Tretje me-
ne se marca na Novi Zelandiji in se po tekmah v Avstraliji, Lanza-rotih, Braziliji, Japonski. Nemčiji, Švici in Kanadi konča oklobra ob polni luni na SP na Havajih.
Po lanskem 5. mestu je Miro Kregar na povabilo organizatorja spet odpotoval na tekmo, kjer so podobne tekmovalne razmere kot na Havajih (30° C. 95% vlaga), le da so proge pretežno ravninske. Po pravilih serije pa se je moral letos odločili ali nastopiti med amateriji in tekmovati za pokale ter havajska mesta ali med profesionalci in tekmovati za denarne nagrade in kvalifikacijska mesta. Čeprav je Miro že 16 let zaposlen na Telekomu Slovenije, se je odločil za nastop med profesionalci.
Po desetih dnevih prilagajanja na subtropske razmere je dva dni pred tekmo zbolel, a kljub temu nastopil. Tekmo je vseskozi držal
sto je pripadlo Argentincu Joanu Bautistu MUTTI (8 ur 52 min). KREGAR je po odličnem plavanju (3.8 km) imel na kolesarskem delu (180 km) obilico težav in tri kazenske minute zaradi vožnje v zavetrju so ga stale četrtega mesta, saj je za Japoncem Todom SHARATCUJEM (9 ur 28 min) zaostal le dve minuti in pol. Poglavitno delo je kot vedno opravil na tekaški progi (42.2 km). S časom 9 ur in 31 min. je zasedel 5. mesto med profesionalci in je tako prvi letošnji slovenski potnik na SP na Havaje.
Pri ženskah je zmagala lanska zmagovalka Havajev Heathcr FURTH pred Brazilko Fernando KELER ter Avstralko Jean WAY-Kl JN. Nastopilo je 230 tekmovalcev iz 14 držav. Razdeljenih je bilo 35 mest za Havaje.
L T.
in Fužinarja ter Maribora iz vzhodne lige.
Kamniška ekipa je že z uvrstitvijo na finalni turnir dosegla ogromen uspeh - najboljšega v zadnjih letih v Kamniku - vse. kar pa bi bilo več kot četrto mesto, pa bi bilo pravo presenečenje.
V prvi tekmi so Kamničani po pričakovanju izgubili proli izredno močni domači ekipi, ki je nato v finalu tesno s 3:2 premagala ekipo Salonita. Kamničani pa so v boju za tretje mesto nepričakovano, a povsem zasluženo premagali Maribor. Tako naj bi državni prvak pri st. dečkih postal ravenski 1 užinar, pred Salonitom iz Kanala. Kamnikom in Mariborom. Vendar s tem državnega prvenstva pri st. dečkih šc ni bilo konce. Lkipo I tiri i i.i i j.t jc zaiadi nepravilne registracije igralca tekmovalna komisija OZS pravilno izkju-čila iz tekmovanja in tako so državni prvaki Slovenije za leto 97/ 98 poslali igralci Salonita. Kamničani so osvojili drugo meslo. Mariborčani pa tretje,
Seveda imajo pri Fužinarju se pravico do pritožbe, ki pa jo pri OZS skoraj gotovo ne bodo upoštevali, saj je prišlo do kršenja pravil, tako da bo vrstni red ostal nespremenjen.
Seveda si Kamničani ob tem velikem uspehu zaslužijo, da jih v tem prispevku omenimo Pod taktirko trenerja Danijela I ladja n a so igrali: Aljoša Jemec, Matic Avguštin, Dejan Matijaševič, Matic Gole, Dušan Čebular, Gašper 1'ibernik, Grega Podlesnik, Iztok R'Miisak. Dušan Živanič, Luka ' .a lič, Peter Hribar in Jaka Hrast. Seveda pa so za njimi stali tudi njihovi starši, ki so bili njihov sedmi igralec in pa sponzorji, ki so pomagali pri tem velikem uspehu: Calcit. krama), Asics. \1i no\. EIor. ki« »a. Zivanič d. o. u. in Sulanit.
Ob tej priložnosti sc ()K ka mnik zahvaljuje vsem privržencem kamniškega klubu in jim želi veliko uspehov in obljublja, da jih njihovi igralci in igralke ludi v naslednji sezoni ne bodo razočarali. Cico I
KLINIKA ZA MALE ŽIVALI
VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC, do.o. Tesovnikova 27a, Ljubljana-Jezica
NAROČILA PO TELEFONU:
16 83 700
vsak delovni dan od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure.
Nujni primeri ob vikendih in praznikih -tel.: 0609-634-945.
RADOVAN ZAJC, dr. vet med.     mag. I. TRSTENJAK, dr. vet med.
O
o o o o o o o o o o
HERLE M&V
Podjetje za proizvodnjo, notranjo in zunanjo trgovino
© b m/km© o
INDUSTRIJSKA CONA TRZIN, DOBRAVE 3, 1236 TRZIN
Tel.: 061 162-12-90   Faks: 061 162-12-93
K sodelovanju vabimo kandidata za naslednji delovni mesti:
TISKAR poklicna ali srednja izobrazba grafične smeri
POMOŽNI DELAVEC poklicna ali srednja izobrazba
grafične, strojne ali elektro smeri
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, opisom dosedanjega dela in življenjepis pošljite v 10 dneh po objavi na nas naslov.
O O
o o o o o o o o o
16    23, junija 1998
ZANIMIVOSTI
Kamniški OBČAN
avtor: jožef cajhen
oto pestner
dolgoletni voojain dirigent mestne godbe kamnik
^^^^^^^^^^^^^
RAOIOTELE-GRAFSK1 KLIC NAPOMOC
►
STALNI VETER KI PIHA 00 EKVATORJA
PftOTI SEVERU IN JUGU
IZRAZIT. OPAZEN
VRSTA PAPIGE
naselje pr kranju
NAJMANJ',!
delec snovi
sinova žena
posredni tisk
vrsta žita
voditeljica kulturnih odoaj na tv (darja)
naduha
karol naglic
delavec. ki se bavi z entlanjem
dušik
nena (brez a)
zmago
ojstersek
otočje jugozahodnega dela tihega oceana
okrasni obroček (ljudsko)
jezero pri volgogradu v rusiji
alevrit, melj
sesti solmizacij-skizvok
ZVIŠEN
prostor ZA 01 ri)AI CE
vlada ali oblast tirana
rado časl
domača žival
prah plodu kakavovca
vladajoče pleme v starem peruju
orel v urmanski miioi 01,1.11
I1HIII.i 00 sedmih zakramentov katoliške cerkve
l'hino'.ni nalog
RIŽEVO ŽGANJE
;i 11 rtRNA PRI CEUU
gorovje v južni turčiji
bajeslovni letalec
ZAVETJE, ZArOClSCE
satirik bijchwald
I0I1AI na karta v obliki romba
NEKDANJI ODDELEK ZA ZAŠČITO LJUDSTVA
mojca
SuStar
PRIDI VNlSKA OBLIKA PRENESTI
MEDMET
TRAK ZA nošenje hlač
nakijan.il državni zavarovalni zavoo
PTICA UJEOA. MlSAR
želja po nečem, nuja
preostojnik
večjega samostana
OOLG. OZEK KOS BLAGA.
VEZ
plačilo po učinku. sozvočje
avstrij tisk agencija
izdeiovalec nakita iz zlata
nočni
počitek, spanje
andrej ocvirk
seme žitaric!
zemlja, ki 10 l/riji kri
PR!DPONA v ZLOŽENKAH II Al MURI,
ivo kosi
ožja . njiva. 'gredica
reka v zah romunu
mesto na j uralu
gr. mit hči
zeusa in praks idike
kratica za east north - east
mesto v z. indiji
leteči Kll'/.ar
jugoslov
aero transport
juha lž mesa
.N ZBBUM
NORO mit km BROMA
vrsta obč priznanja mestni goobi kamnik
OSJE GNEZDO
pripadnik zahoone
veje starih slovanov
STRELNI ZVOK
ITALIJANSKI NAFTNI KONCERN
GRŠKA ČRKA
miha dovžan
OMERO ANTONUTTI
DARE VALIČ
predpona za neko NA/V kem elem
NFPOSRFONI
BLIŽINI
ZA POLTON ZVIŽAN TON C
KAČA UDAV
govorna uporaba pritrditve ja (daljša oblika)
JUBILEJNO LETO MESTNE GODBE KAMNIK
zrakoplovstvo
doba dveh
LET. 0V01FT.IF
OllISlAf. ELITIS
riba. največji morski sesalec
državna blagajna
sprejem v službo pristop
ustanova, ki POSLUJE z denarjem
Energetski kotiček
Izbira zasteklitve
Da bi izgubljali čim manj energije iz bivalnega prostora v okolje, bi morali vgrajevati okna s čim manjšo toplotno prehodnostjo (k). Priporočam okna z lesenim okvirjem ali PVC in dvojno zasteklitvijo s plinskim polnjenjem (argon) in IR slojem s k-1.5 W/WK ali manj.
Vendar se nc smemo pozabiti, da sc toplota prenaša tudi skozi zasteklitev, zato je tttrebno upoštevati skupno (oplotno prehodnost okna (topotna prehodnost skozi okvir in zasteklitev - Ko). Če vakovostno toplotno izolacijsko zasteklitev (argon v med-tcklcnem prostoru, IR - niz-u'emisijska plast) s k—1,3 W/ nvK. vgradimo v kovinski okvir s prekinjenim toplotnim mostom, znaša skupni Ko okna še vedno okoli 2 W/m:K, medtem ko je vrednost lesenega okna Ko nižja. Steklo z nizkoemisijskim nanosom
prepušča kratkovalovno sončno sevanje oziroma zmanjšuje dolgovalovno toplotno sevanje, ki ga oddajajo predmeti v prostoru, segreti na sobno temperaturo. Taka rešitev je idealna za našo klimatsko območje, kjer želimo zmanjšati toplotne izgube pozimi in v čim večji meri omogočiti prost vstop sončnim žarkom v prostor. Za primerjavo; dvojna zasteklitev z IR slojem na notranji strani stekla v medslekelnem prostoru ima skoraj enak k kot trojna zasteklitev. Njena prednost pa jc v večji propustnosti za sončno sevanje, v manjši teži in ceni.
Pojem: Toplotna prehodnost (k) pove, koliko toplote izgubimo skozi površino I nv pri temperaturni razliki I stopinja C. Čim manj je ta faktor, tem manjša jc toplotna izguba.
Pri navadnem dvoslojnem
MEGANE
Berline Classic Coupe Scenic
Najugodnejše cene, popust 120.000
Velika izbira vozil, staro za novo, krediti T+3%, leasing, rab. vozila.
PRESA d.o.o. Cerklje
Slovenska c.51, tel.: (0641 428-000
steklu brez zaščitnega sloja imamo visoko sevanje steklenih površin in s tem 2/3 toplotnih izgub kot posledico izmenjave sevanja med stekli in samo 1/3 zaradi prevodnosti toplote in konvekcijc zraka v vmesnem prostoru med stekli. Z nanosom toplotne zaščitne obloge na eni izmed površin v prostoru med stekli jc izmenjava s sevanjem minimalna, tako da preostane samo izguba toplote zaradi prevodnosti toplote in konvekcijc zraka v prostoru med stekli.
Lastnosti toplotno zaščitnih stekel so:
- vcčslojna sestava izolacijskega stekla.
- visoka stopnja prehoda svetlobe (>72%),
- nevtralni svetlobni odboj,
- visoka stopnja prepustnosti celotne energije (>60%),
- nizka toplotna prehodnost (k-1,3),
- nizka vrednost sevanja.
S toplotno zaščitno oblogo, ki ima vrednost sevanja zelo nizko, sc zmanjša toplotna prehodnost dvoslojnegn izolacijskega stekla od 3 na 1,9 W/ m K. V primeru, da zamenjamo /rak v prostoru med stekli z argonom (manjša toplotna prevodnost), je močno znižanje »k« vrednosti na 1,5 VV/ mJK pri razmaku 12 mm oziroma 1,3 W/m2K pri razmiku 14-16 mm med stekli.
Pri nakupu oken zahtevajte potrdilo o ustreznosti glede zračne propustnosti in vo-dotcsnosli ter poročilo o izmerjeni toplotni prehodnosti okvirja in zasteklitve v slovenščini. Po slovenskih predpisih morajo imeti vsa okna potrdilo o ustreznosti (atest).
Energetsko svetovalna pisarna Kamnik, Glavni trg 23 tel. 0611X17-443 vsak torek in četrtek od 17. do 20. ure
Knjiga o Juriju Humarju, zdravilcu in župniku, z Vodic pri Mekinjah w
Čudodelnih s Primskovega
Se vedno med starejšimi ljudmi krožijo glasovi o Juriju Humarju, ki se je 14. aprila 1X1'). leta rodil v Vodicah pri Mekinjah. Humar je poslal župnik, ki jc nazadnje služboval na Primskovcm blizu Litije. Poslal je znan, celo znamenit, zaradi svojih zdravilskih sposobnosti in k njemu so hodili ljudje od blizu in daleč po zdravje zase, za svojo družino in tudi za živino. Za pomoč so ga prosili, tudi gospoda, celo plemiči i/ tujine in med najbolj znanimi ozdravljcnci jc bil tedanji španski pretendent za prestol Don Carlos.
Zapisi o znamenitem Kamnićami
Že pred tridesetimi leti jc izšla drobna knjižica o Juriju Humarju z. naslovom Čuclodclnik s Primskovega, Jurij Humar, 1819-1890. Pred kratkim pa je Mohorjeva založba iz. Celovca pripravila razširjen in popravljen ponatis le knjige, ki sc zdaj že težko dobi in jc bila zelo brana redkost. Ponatis knjige z istim naslovom jc izšel ugledno opremljen tako tehnično kot tudi vsebinsko, saj so vsebini dodane tudi spremne besede. Osrednji del predstavljajo pisma, ki jih jc Humar pisal svojim sorodnikom, z.lasli nečakinji Filomcni. Drugi del z. naslovom Jurij Humar v sliki in besedi prinaša slikovno gradivo: njegove fotografije, rokopisa v sanskrtski pisavi, slike domačije, družine ipd. V tretjem razdelku Iz življenja župnika Ho-marja najdemo zapisana pričevanja o njem, ki so bila objavljena v slovenskem časopisju pred I. svetovno vojno izpod peres različnih avtorjev. Na koncu so anekdote, ki jih je leta 1997 zapisala Cecilija Humor iz. Mekinj, zapis pisatelja Janeza Trdine o našem rojaku in še
pričevanje domačina s Primskovega o ozdravitvi njegove malcre. Četrti, zadnji razdelek nam prinaša spremne misli različnih avtorjev: domačega župnik:! Pavla Sporna, medicinski in strokovni pogled na llumar-jeve zmožnosti zdravljenja dr. Janeza Merica, Humar jev lik s teološke plati obravnava dr, Anion Mlinar. Na koncu sledi šc zapis Mirka Žerjava, župnika in hkrati tudi mojstra ro-kohilrskih spretnosti, ki pravi, da jc ime Jurija llumarja ponesel po vsem svetu zaradi njegovih naravnih darov, ki jih prej--mejo le redki.
Od kod mi ta moć, še sam ne vem!
Jurij Humar jc bil zelo izobražen, tekoče je govoril več tujih jezikov, hkrati pa skromen, prijazen, s smislom za humor in tudi dober, saj je zdravil brezplačno. Če pa je za svoje zasluge vzel denar, ki so mu ga darovali, ga jc porabil za druge in nikdar zase. Zase jc rekel, da zdravi z magnetizmom (zato sc tudi ni bril, da se nc bi porezali, pričevanja pa govorijo tudi O (cm, da jc zmogel hipnotizirati na daljavo, da
je zmogel ženam povedali, kila j sc bodo njihovi možje vrnili domov iz vojn ipd. Zdravil je s polaganjem rok, blagoslavljal in s svojo energijo napolnil ludi papir, ki so ga ljudje uživali po njegovih navodilih in polem ozdraveli. Mcndii so mu iz oči in prstov, kadar jc to počenjal, švigali svetleči žarki. Hkrati pa je bil tudi zelo pobožen in prepričan, da jc ljudi ozdravljal z Božjo pomočjo in da s tem, da drugim lajša trpljenje, izpolnjuje Božjo voljo.
Zato jc moč njegova pisma brati in razumeli večplastno. V pismih sorodnikom navajajo primere  različnih ozdravljenj.
večina jih je seveda silno nenavadnih., Na tem nivoju si bodo potešili radovednost tisli, ki jih zanima natlnaravno, nenavadno. V pisma pa vpleta tudi svoja razmišljanja o Bogu. o Božjem, kar pa jc zanimivo za (iste, ki si želijo globlji uvid v Hiimar-jev osebni dar. In nc navsezadnje - v pismih naletimo na modrost, življenjsko izkušenost in nasvete, ki nas kljub temu, da je i><i smrti Jurija llumarja preteklo že veliko dolgih let. Se vedno presenečajo, miselno in duhovno izpolnjujejo, včasih pa zaradi klenega jezika In izraza tudi zabavajo.
V svojih pismih večkrat ponavlja, da so med nebom in zemljo moči, o katerih se nam niti ne dozdeva in ki jih ne moremo zaznati z naravnim čutom. Te moči ima vsakdo v sebi, vendar niso razvile. Sani se svoje moči zaveda in jih Uporablja predvsem zaradi ljubezni do bližnjega.
ZatO zdravi in lajša 11 pijenje vsem, ki pridejo po pomoč. Ravno zato spodbuja svojo nečakinjo Filomeno in brata Jerneja, ki pa je bil očitno nejeveren, naj svoje darove za zdravljenje razvijala in uporabljata. Zanimivo je tudi njegovo
pisanje 0 mnogih nenavadnih primerih: kako je moč odgnati tatove, kako so ga ljudje sanjali, ne da bi ga prej videli in poznali, kako je nekaterim pomagal pri loteriji (le ljudem v stiski), kako jc ozdravil hromo učiteljevo hči.
Namen knjige jc povečali zanimanje za Jurija llumarja - za (kol piše na ovitku knjige) »izredno svetega duhovnika in izvrstnega zdravnika, ki je pri ozdravljanju katoliške vere v ospredje poslavljal veselo oznanilo, ne pa grožnje«.
BREDA PODBREŽNIK VUKMIR
Kamniški OBČAN
ZANIMIVOSTI
2.'i. junija 1998 17
STARŠI - STARŠEM
Da bo v vrtcu še lepše
Obnovljena kapelica na Vinskem vrhu
Ko jc bil otrok Sclc v mojih mislih, sem sredi zelo vetrovnega poletja Sla mimo vrtca. Otroci - nagei so se namakali v bazenih, štiri varuške ali vzgojiteljice pa so v varni razdalji klepetale. Mislila sem si: »Joj, joj, poglej jih! Saj sc sploh nc zmenijo za malćkc, verjetno jim zaradi mrzlega vetra Čeljusti Ze šklepetajo. Le koliko jih bo jutri bolnih?«
Potem so minila leta, rodil sc je prvi otrok. Do prvega rojstnega dne z njim res ni bilo pretiranega dela. Začel je hoditi, kar jc pomenilo, da smo mu morali ves čas stati za hrbtom. Zaradi njegove varnosti in varnosti predmetov v stanovanju.
Bližal se jc drugi rojstni dan. Začel je govoriti. Prvih deset besed, potem sto in kar naenkrat ga ni bilo več moč utišati. Seveda je bilo prijetno, a naporno tudi. Zakaj, kaj, kje, kdo pa kaj...
Prebrala sem vso mogočo literaturo in povsod je tudi pisalo: če je otrok nervozen, pretirano živahen, objesten, je to verjetno odraz. vaScga počutja. Torej ostanite mirni, blagi, sproščeni in tak bo tudi vaS malček. Ampak dnevni urnik tega navadno ne omogoča. Zjutraj hitro vstajanje, umivanje, Zajtrk, otroka v varstvo, služba... In ko popoldne otroka odpelješ domov, le čaka gora perila, skuhati jc potrebno kosilo, kaj počistiti in seveda potrebno sc jc posvetili malčku. Igra, branje, pravljice, sestavljanje, lovljenje, risanje. Kako jc to naporno!! Kar naenkrat ugotoviš, da ti zmanjkuje potrpljenja, ob igri misli uhajajo drugam, da sc tvoj malček nc želi igrati na tvoj način. Pa kdo je pisal tc presnete knjige? Piše enostavno, pa ni tako.
In potem smo pred letom dni dobili varstvo v vrtcu. Malček jc že konec prvega ledna ostal v vrtcu od zajtrka do malice po počitku. Vsak dan znova je ob odhodu navdušeno pokazal, kaj so ustvarjali: piščanč-jc lepljenke, krompirjaste ježe, pisane rože, glinene polže. Ni minil niti en teden, da ne bi pomislila: »Hej, koliko pa vzgojiteljice in varuške znajo! Saj jc res, da to delajo že celo večnost, iz leta v leto, otroci pa so vsako leto novi in ustvarjajo
drugače kot lanski.«
Nc enkrat, ampak stokrat sem popoldne stala pred vrati in jih opazovala pri igri. Deklice so sc igrale mamice, frizerke, fantki so bili gasilci, policaji, poštarji, mehaniki... En dan jc bil strahotno pomemben, naslednji še bolj. Prišla jc sobota in zvečer jc edinček že začel: »Meni je tako dolgčas po otrocih in po tovarišicah, kdaj bom šel spel lahko v vrtec?«
Poleti, ko so bile skupine zelo majhne, jc bilo šele luštno. V ponedeljek so šli na sladoled, v torek z vlakom v mesto, v sredo pogledat male kužke, v čertek so v reko metali kamne, v petek so sc kopali. V enem tednu toliko izjemnih vtisov, da bi človek kar vriskal. Vzgojiteljice in varuške so res čarobna bitja. Le kje sc jih toliko najde? Jc pa še nekaj res! Ce je mamica (očka) vesela, optimistična in zadovoljna, potem opaziš poleg motečih nerodnosti, ki se v vrtcu tudi dogajajo, predvsem veliko pozitivnega. Zlasti majhnih nežnosti, s katerimi zaposleni v vrtcu zasipavajo otroke, nikoli ne zmanjka Ni lepšega, kot jc nasmeh na vašem srečnem nadobudne/u
Zaposleni v vrtcu morajo imeti potrpljenje in občutek za delo z, malčki žc zapisano v ge-
nih, sicer bi lahko vsaj trikral dnevno skočili iz, kože. Fantastični so. Ni vsak rojen za to nalogo, pravzaprav so zelo redki nadarjeni. Zalo se slarši kdaj pa kdaj potrudite in tudi osebe, ki jim otroka osem ur dnevno zaupate, nagradite. Še bolj bodo zagnani, če boste Opazili, kaj so skupaj Z otroki ustvarjali, če si boste kdaj ob odhodu domov utrgali minute za odgovor, če jih boste kaj povprašali,..
Tudi oni so ljudje. In nc delajo s stroji, njim ste zaupali najdražje, kar imate v življenju - svojega malčka. Zaupajte jim, svoje delo bodo vsekakor opravili po najboljših močeh.
Septembra mnogi pripeljete svoje otroke prvič v varstvo v vrtec. Poskusile si že pred prvini obiskom v mislih predstavljati, kako bo to izgledalo. Predstavljajte si, da je otrok v vrtcu srečen, da postaja samostojen, se veliko smeji. Tudi to si zamislite, da vsak dan malo poklepetate z varuško ali vzgojiteljico in da je vaš malček dopoldne v dobrih rokah.
Seveda ne bo vsak dan tako, kot si želite, ampak otroci so neverjetno pametni, potrpežljivi in od njih sc vsak dan lahko veliko naučimo.
MAJA BOLHA ROTAR
Krajani Vinskega vrha v Tu-njicah so z, lastnimi prispevki, predvsem pa z vloženim delom, prenovili kapelico pod cerkvijo s kipom Srca Jezusovega. Kapelica je bila pred obnovo že v zelo slabem stanju, zalo jc pogled na skrbno obnovljeno in
Skrbne gospodinje so se izkazale in napekle Številne domače dobrote.
TunjiSki Župnik blagoslavlja obnovljeno kapelico na Vinskem vrhu.
s cvetjem okrašeno kapelico danes še lepši. V soboto. 13. junija, je kapelico ob prisotnosti vaščanov blagoslovil tunjiški župnik. Za to priložnost so skrbne gospodinje Vinskega vrha napekle slastnih domačih dobrot, ki so ob sproščenem klepetu in prijetnem razpoloženju teknile vsakomur. Vsem krajanom gre pohvala, saj so s skupnim delom in prispevki ponovno pokazali, da sodelovanje in razumevanje drug drugega obrodita sadove.
SAŠA MEJAČ
Moški komorni zbor Lek v Mekinjah
V petek, 15. maja, ob 20. uri jc potekal v dvorani mekinjske-ga društvenega doma koncert Moškega pevskega zbora LEK. To je bil po dolgem času prvi koncert nekega tako uglednega zbora v Mekinjah. Moški komorni zbor LEK, ki ga vodi dirigent g. Milivoj Šurbek, se namreč uvršča v sam vrh slovenske zborovske glasbe. Zbor se nam je v dvournem programu predstavil z 18 skladbami iz svojega zares obsežne ga in raznolikega pevskega repertoarja. Na začetku prvega dela programa nam je zbor zapel nekaj la-
tinskih madrigalov Jakoba Gallusa, v nadaljevanju pa smo slišali še nekaj lahkotnejših pesmi domačih in tujih avtorjev. V drugem delu programa so nam predstavili slovenske narodne ali ponarodele pesmi. Program jc povezovala ga. Jana Svetec. Omenjeni koncert predstavlja obogatitev programa prireditev, ki jih prireja kulturna sekcija pri mekinjskem športno kulturnem društvu. S tem skuša zadovoljiti tudi zahtevnejše
mekinjsko poslušalstvo. Pobudnika gostovanja omenjenega zbora sta bila dva člana tega zbora iz Mekinj: predsednik zbora g. Anton Sianovec in g. Andrej Bernot. Obiskovalci koncerta so bili navdušeni nad kvaliteto zapetih pesmi in so zbor nagradili z bučnim aplavzom, tako da je zbor zapel za dodatek na koncu še tri pesmi. Upajmo, da bo takšnih koncertov v Mekinjah Se veliko in da nas tudi moški komorni zbor LEK še kdaj obišče.
DAMJAN HANĆIĆ ——————T
garmtui
POHIŠTVO - LIIZ KARANTANIA
VVEEKEND PONUDBA GARNITUR!       NOVI MODELI
* SEDEŽNE GARNITURE iz usnja in blaga - na zalogi, velika ponudba vvcekend garnitur kavč-postclja: novi modeli
* DNEVNE SOBE iz masivnega lesa - hrast, jelša, hic/a. sinička...
* KUHINJE - 64 modelov različnih barvnih kombinacij, izdelane po meri (AKCIJA: model LEA - dobava 24 ur + 50% gotovinski popust)
* JEDILNE GARNITURE domačih in tujih proizvajalcev
* SPALNICE in OTROŠKE SOBE: masiva Bio Boy, švedski dcsign-SLO kvaliteta
samo 98.700 SIT
(s posteljo, brez fotelja)
VSE TO V SALONU LIIZ KARANTANIA Domžale,
Ul. Antona Skoka 2, tel.: 710-130 In LJUBLJANA Topniška 5, tel.: 130-77-30.
PEUGEOT RODEX
Servis - prodaja
Rova 3/a, Radomlje tel. prodaja: 727-798
servis: 727-010
POSEBNA PONUDBA: KOI AND OARROS
PEUGEOT BOXER OD 2,583.000 SIT (s 5% PD)
POSEBNO I GODNE CENE ZA MODELE NA ZALOGI!
I
Na zalogi Peugeotovi skuterji od 349.200 SIT in kolesa od 51,960 SIT
l (JODNI KRI Dl 11 TOM + 2.5%
Vozila Iz programa Peugeot si lahko ogledate, preizkusite in seveda tudi kupite prt Rodexu Radomlje.
EDINI PRAVI SERVIS
ker'zjupočetjeneclmnov ne od§ovdrjmol
Zakaj'hodijopo I8IG kartico v Ljubljano?
Zakaj ne najamejo kombl/a po ugodni ceni?
Zakone vzamejo brezobrestnega študentskega kredita?
Zakaj ne naročijo napotnice kar po telefonu ali Internetu?
Napotnice za delo obvezno dvignite pred pričetkom dela!
Želite v novo stanovanje še v letošnjem letu?
IZREDNA PRILOŽNOST
V centru Domžal dokončujemo poslovno stanovanjski
kompleks D 15.
V tretji etapi, ki bo vseljiva v letošnjem oktobru, je po izredno ugodni ceni prostih še nekaj stanovanj. Možnost kreditiranja. Informacije in prodaja:
SGP Graditelj, d.d., Kamnik, tel. 818-800
Glavni trg 23, pri Občini, 1241 Kamnik tel.: 061/817-058
http://www.studentskl-s-domzale.sl
kucna
TIP TOP, Glavni trg 12, V 831-423
MORSKI PROGRAM ZA VROČE POLETNE DNI !!!
PENASTE LEŽALKE SOFTY ENOJNE
DVOJNE
1250,00 SIT 2340,00 SIT
LEDENI CAJ TEATANIC
HRUŠKA, 1,5 I 163,70
KAVA LOKA, MLETA, 100 g 135,10
MAJONEZA THOMY, 630 g. Droga 519,10 SOK NEKTAR,
JABOLKO, 1/1 I, Fructal 123,60
PIVO ZLATOROG, PLOČ. 0,5 I, Laško 114,60
PIVO CLUB, PLOČ. 0,5 I, Laško 114,60
UGODEN NAKUP:
- UNION PLOČEVINKA, 0,5 129,40 SIT
- UNION PLOČEVINKA, 0,33 107,00 SIT
- RADLER STEKLENICA, 0,5 124,70 SIT
- HLADILNE TORBE 2500,00 SIT
- ROKAVČKI 440,00 SIT OBROČI 480,00 SIT
o
Prodajalne bodo v JUNIJU odprte:
Ob sobotah od 7. do 18. in ob nedeljah od 8. do 11.30 je odprta trgovina MARKET KRANJSKA (814-916).
VSE NEDELJE od 8. do 11.30 so odprte: MARKET BAKOVNIK (811-500), MARKET NEVLJE (831-675), METKA (831-424), DUPLICA (815-310), ŠMARCA (816-087), KOMENDA (841-139), MOSTE (841-138), STRANJE (825-422), MOTNIK (848-102), LAZE (847-012) in SREDNJA VAS (832-908).
VSE ŽIVILSKE TRGOVINE BODO NA PRAZNIK, 25. JUNIJA, ODPRTE OD 8. DO 11.30
Ob dnevu državnosti čestitamo vsem občanom kamniške občine!
SLEDITE MARKACIJI - OBIŠČITE KOČNO!
Kamnik, Usnjarska 9, tel. 817-203
DO 15% GOTOVINSKI POPUST ALI PLAČILO NA 10 ENAKIH OBROKOV BREZ OBRESTI.
Na zalogi celoten program Gorenja
Obiščite nas od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ura
ELEKTRO SERVIS
Marjan Plemeniti
Kamnik, Vrhpolje 73, tel.: 831-058
POPRAVILO: - gospodinjskih aparatov - bojlerjev
ELEKTRO INŠTALACIJE
l.juGj l.juGj l.juOf
Odpiramo nov stu&ol/H--Z>i)'d- cC&SijPJTt
na kgznntški obvoznici, Terovo 26 (tel.: 813-353).
saj ne moremo dopustiti, da mesto 'J(amnik.ostane brez tradicionalne specializirane ponudbe: » zaves po naročilu, »gubanih in klasičnih rolojev,
* namiznega perila,
* pregrinjal, posteljnine, «in drugih dekorativnih izdelkov za vas" dom. Diplomirana oblilcfivallca ttkstiGj vam strokovno svetuj t v našem studiu ali na vašem domu.
ZA VOL3ŠO !KULVURp (BlV%!H39t - Vizija design
TRGOVINA 5 TEKSTILOM
AAJBA (pod Malim gradom)
* ženske obleke od 3.820 SIT
* krila na preklop 2.620 SIT
* ženske spalne srajce od 1.450 SIT
* moške kratke hlače od 1.530 SIT
* moške polo majice od 1.740 SIT
* otroške majice od 390 SIT
. otroške obleke od 2.350 SIT
* otroške kratke hlače od 830 SIT
* spodnje perilo od 165 SIT
Odprto od 9. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure!
S TEM OGLASOM VAM PRIZNAMO 10% POPUST!!!
Odprto
-POTi-PETE-K SO'BCTTA
9. ■ 12 JO, 15.20. ure OH-1"^^^
9.-13 ure
) £Ž) "(2} Čil C*i yV) C*} tV1 (i ffi
kopalke NANCT
poletna obutev -kopitarna Sevnica
DOBITE v   V TRGOVINI
PODGORJE 106 b, KAMNIK, tel.: 812-250
ODPRTO OD 9.-13. IN OD I6.-I9., OB SOBOTAH OD 9.-13.
Mali oglasi:
Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 738-157.
Nudim skrbno varstvo za vašega malčka na svojem domu. Tel.: 817-030.
Prodam Z 750, L 85, registriran do 15. 7. 98. Tel.: 832-141.
Vrba 7 1225 Lukovica
IZDELUJEMO:
- cvetlična korita
- kamine, fontane
- ograjne elemente
- tlakovce, plošče, robnike
- tople grede, kompostnike
- Škarpne elemente
- vinogradniške stebre
tel.: 061/735-408, od 8.-17. ure
tVj CVl (V)
mRrkEt
mana i
Trdinova 7/a, Kamnik, tel.: 814-680
AKCIJA!
olje helios, 11 olje zvezda, 11 sladkor, 1/1 rezanci, 500 g barcaffe, 100 g čokolešnik, 200 g majoneza Helmans, 165 g keksi Domaćica, 350 g ribe Eva (zelenjava, pikant) 115 g fižol rjavi, 400 g milka, 100 g (vsi okusi) kompot mešani, 825 g koruza v zrnu, 326 g sadni bonboni, 250 g cedevita, 200 g sok multivitaminskl, 11 čokolada Alpia (več okusov), 100 c ledeni čaj, 11 vino belo, 11
pivo Union, pločevinka, 0,5 I pivo Veseli menih, steklenica, 0,5 I Persil, 5,4 kg
Akcija velja od 1. 7. do prodaje zalog.
2fjg,00 SIT 229,90 SIT 155,00 SIT 199,90 SIT 159,90 SIT 169,90 SIT 239,90 SIT 379,90 SIT 119,90 SIT 69,90 SIT 129,90 SIT 249,90 SIT
119,90 srr
119,90 SIT 209,90 SIT 129,90 SIT 79,90 SIT 89,90 SIT 159,90 SIT 115,00 SIT 75,00 SIT 1099,00 SIT
cLoxx
Trgovina z gradbenim materialom Krakovska 48, DOMŽALE TEL, N.C: 06V720-020 TRGOVINA: 061/720-560 FAKS: 061/713-288
Prodajni center Latkova vas Latkova vas 84, PREBOLD
TEL: 063/702-250 FAKS: 063/702-251
Trgovina z gradbenim materialom
Zg Stranje M, STAHOVICA TEL: 061/825-564
Franšizing: Siporex-SAM SAK. d.0.0., KISOVEC TEL: 060V71-1S2 FAKS: 060V72-071
OD OPEKE... DO STREŠNIKA - in še mnogo več...!!! NA NAŠIH PRODAJNIH MESTIH VAM NUDIMO VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO! AKCIJSKE CENE za ARMATURNE MREŽE.'!!
UGODNE CENE drugega gradbenega materiala: Strešnik BRAMAC, opeka MODULARNI BLOK In drugi opečni izdelki, IV.Ol.At USkl materiali, APNO, (EMENT, zidarsko ORODJE, mešalci, cevni odri, podporniki,... Stavbno pohištvo, okna, vrata, stresna okna VELIK, parket, program JIIH-a...
Cenjene stranke z območja Kamnika obveščamo, da smo odprli novo trgovino
SAM d. o. o. - POSLOVNA ENOTA STRANJE TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM Zg. Stranje la, STAHOVICA, tel.: 0611825-564
('ene v novi trgovini so enake kol v Domžalah. VLJUDNO VABLJENI!!!
• NOVO: opaž za okrogle stebre MONOTVII OD
V trgovinah vas pričakujemo vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure.
Iti
MARKET MOJCA
Kamnik, Medvedova 16, tel.: 817-381
114,60 SI I 209,00 SIT 141,40 SIT 168,60 SIT 182,90 SIT L.099,00 SIT
Poleg ugodne ponudbe šc posebno akcijske cene:
• pivo Zlatorog, 0,5 1 plot
• olje Sončni cvet, 1 1
• kava Loka, 100 g
• barcaffe, 100 g
• vino namizno belo 1 I
• Persil, 5,4 kg
Za vsak nakup nad 2.000 SIT prejmete kupon -za 35 kuponov vaš nagradimo /. darilom.
Pri nakupu nad 5.000 SIT pa vam podarimo Se 100 g barcaffe.
Upokojenci, izkoristite še dodatni 7% popust zadnjega, prvega in drugega dne vsakega meseca!
Pričakujemo vas od 7. do 20. ure, ob sobotah od 7. do 18., ob nedeljah od 8. do 12. ure.
Stopinj več ni, nc smeha nc besed, pustil si nam le topline boUCO sled.
ZAHVALA
Po dolgotrajni bolezni je v 87. letu tiho zaspal nas dobri ata, stari ata in stric
JANEZ PIRŠ
iz Šmarce
Iskreno se zahvaljujemo osebju /l> Kamnik, se posebno
palrona/ni scslri Romani Poljan.ši-k /a skrbno nego, g /upniku za obiskovanje ala na domu in lepo Opravljeno Zadnje slovo. Hvala vsem, ki sle natega ala lako številno pospremili na zadnjo pot, mu podarili cvetje, sveče, darovali /a mase, nas pa potolažili s toplo besedo. Hvala mekinjskini pevcem za zapete zalostinkc in trobentaću za zaigrano Tišino.
Žalujoči: sin Janez ter hčerki Martina in Kani z družinami in drugo sorodstvo
maj 1998
t Življenju le skrb in delo \i imelu, sedaj od vsega trudno za večno si zaspala. Odšla si tja, kjer teh skrhi ni w, za tabo v naših srcih ostale tetke so bolečine in vendar spomin na Te ostal ho večno.
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je zapustila naša draga žena, mami, stara mama ter prababica
IVANKA ZELEZNIK
roj. An/in iz Spodnjih Jarš pri Domžalah
Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom iz. Aškerčeve in Mlakarjeve ulice, prijateljem in znancem za izrcCcno osebno in pisno sožaljc. podarjeno cvetje in sveče. IjCpa hvala vsem v ožjem sorodstvu, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih. Hvala za. vso pomoč družinam Stanovnik-Drolc, Bcč, Dragotu in Rezki Zclcznik. Toplo sc zahvaljujemo medicinski sestri vnukinji Maji. ki jc s tolikšno milino negovala svojo staro mamo. Vsa zahvala hčerki Metki in Ivankini seslri Francki, ki sta noč in dan bedeli oh njeni postelji in ji lajšali trpljenje do zadnjega izdiha Lepa hvala g Župniku za opravljeno zadnje slovo in okletu bratov Pimat za prelepo občuteno petje. Prisrčno se zahvaljujemo vsem. ki sle našo Ivanko v lako lepem številu pospremili k zadnjemu počitku.
Vsi njeni, ki smo jo imeli izjemno radi.
junij 1998
		Srce tvoje zdaj miruje, v srcih naših Žalost kljuje, med nami več ni tvojega nasmeha, snidenje v nebesih, edina naša je uteha.
		
		ZAHVALA
	mm	V 68. letu življenja nas jc tiho zapustil dragi mož, brat, stric in boler
MIRKO KLADNIK		
		iz Zage 5/a
Iskreno sc zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in rudarjem za podarjeno cvetje, sveče, izrečena sožalja in vsem, ki sle našega Mirka spremljali na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja dr. Ahlinu. dr. Plavčevi. g. Marjanu Hančiču za ganljive besede slovesa v imenu rudarjev, gospodu /upniku za ganljiv govor in pevcem za lepo petje.		
Žalujoči: žena Marija in drugo sorodstvo		
		Minil 1998
Zaman bili so dnevi upanja, trpljenja, jc smrt bila močnejša od iivljenia.
ZAHVALA
V 66. letu življenja nas jc po dolgi bolezni zapustil nas brat, stric, boter, bratranec in svak
FRANC URŠIČ
iz (.odira la
Iskreno sc zahvaljujemo vsem. ki ste ga pospremili na zadnj poli, mu podarili cvetje, sveče, za maše. nam pa izrekli sožaljc. Zahvala tudi patronažni sest i i Mi ji za vso pomoč, gospodu župniku za opravljen obred, organistu in pevcem.
Žalujoči vsi njegovi
junij 1998
V naših srcih ti naprej Zhiš,
ruto pot nas vodi tja.
kjer li v tišini spili,
lam luCka ljubezni vedno gori
in med nami bos vedno ti.
ZAHVALA
V (>5. letu življenja nas je po dolgotrajni bolezni zapustil naš dragi mož, oče, ded in stric
IVO KORETIČ
iz Kamnika
Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno svelje, sveče, izrečena sožalja in soZalnc brzojavke. Sc posebej sc zahvaljujemo sosedom PrimoZičcvima in DjuraScvičcvim ZI vso Izkazano pomoč. Za darovano cvetje in sveče sc zahvaljujemo Balinarskemu klubu Duplica, sodelavcem KFMR. sodelavkam laboratorija ZI) Kamnik, bivšim sodelavcem Iskra elektrozveze in Zelenim Kamnika Hvala ludi pevcem Lire za zapete pesmi in trobentaču za zaigrane /aloslinke. Vsem šc enkrat HVAI.A.
Žalujoči vsi njegovi
Kamnik, KriZcvci, junij 1998
DISKONT - KERN
Markovo 2/h,
Kamnik (4 Km Iz Kamnika proti Tuhinjski dolini, ob glavni cesti) tel.: 061-817-133
Cenjene kupce obveščamo, da smo odprli novo diskontno prodajalno z alkoholnimi in lire/alkoholnimi pijačami.
Cene so ugodne!
Odprto: 8M2* I4v'-20h, sobota 8h-nedelja in prazniki 8h-12h.
Se priporočamo!
16*
STEKLARSTVO
HOMEC, VIII. ul. 9/a tel.: 727-089, 715-717
Delovni čas:
pon„ tor., čet. in pet. od 7" do 15h sreda od 7" do 17h
Velika izbira barvnih stekel in ogledal, 'izdelava steklenih vitrin, termopan etekla, zasteklitev z okrasnimi letvicami, oprema lokalov, kaljeno steklo...
Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite. Pomislite, kako trpel sem in večni mir mi zaielile.
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 84. letu zapustil naš dragi mož. oče. ded. praded in stric
JANEZ RESNIK
p.d. Dominčkov ata z Velikega Rakitovca 5
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem, sodelavcem Titana in Butika Kesnik za izrečeno sožalje. darovano cvetje in sveče, darove za svete mase in za spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna hvala dr. Ahlinu za zdravniško pomoč, župnikom Mihu Trdinu za ganljiv govor. Antonu Potokarju in Mihaelu Znidarju. Iskrena hvala Lojzki Zavbi za poslovilni govor in pevcem za lepo petje.
Žalujoči: žena Francka, sin Janez in hčerka Marinka z družinama
V Rakitovec. Kokošnje. junij 1998
Kako je prazen dom, dvorišče, nase oko zaman te išče, ni veC tvojega smehljaja, le praznina in bolečina za teboj ostaja.
ZAHVALA
V 78. letu življenja nas je zapustila naša draga mama. babica in prababica
ALOJZIJA SUŠNIK
roj. Kifel. Pšajnarjtva mama iz Podstudenca pri Kamniku
Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in darove za svete mase. Iskrena hvala g. župniku za poslovilno mašo, pogrebni obred in obisk na domu. Hvala nosačem in pevcem za lepo zapete žalostinke ter gospe Karli za igranje in petje pri sv. masi. Še enkrat hvala vsem. ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči vsi njeni
Podstudenec. Mekinje, jurij 1998
ZAHVALA
V 79. letu nas je zapustil nas dragi mož, oče in stric
JOŽE KRIVEC
z Motnika
Toplo se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje. cvetje in sveče. Posebna zahvala vsem gasilcem, ki ste p>očastili spomin na očeta in ga pospremili na zadnji poti, pevcem za lepo zapete Zalostinkc in trobentaču za zaigrano Tišino. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred in govornikoma g Semprimožniku in g Orehovcu za besede slovesa. Vsem sosedom pa še enkrat iskrena hvala za sočutje in pomoč.
Žalujoči: žena in hčerka ter drugo sorodstvo
junij 1998
NAPREDEK
DOMŽALE
tra|n
od 15. 06. do 15. 09. '98
Moka T- 400 gladka 1 kg, Žit Moka T- 500 1 kg, Žito
• j   r\/~\/~\Lx h
89,50 S! 80,60 SIT 179,- SIT
Olje rastlinsko Sončni cvet 11 PVC, Helios
279,- SIT
i
Pašteta jetrna 1 OOg, Gavrilovič
fajteto teuimatiOVi Strmom
186,- SIT
Ribe predjed Provencale 125g, Delamari Sok pomaranča - limona 11 BP, Fructal
SIT
122,- SIT
Vino Briško belo 11, KZ Goriška Brda miče Lazzaroni vvaffers 150g Gorčica 700g, Eta
Sladilo Natreen tablete 120/1
228,- SIT 149^. SIT 219,- SIT 1^)8/ SIT" 169,- SIT
>aletni E>
Palc
Robci pap. 10/1, Paloma
vi. Viriana ultra plus normal ali super, Tosama Toaletne brisače Lotos 2/1 tisk, Kora c Jj^i^isaiŽ^k Persil 3,61^ PVC Henkel. ^m^t^**. Pralni prašek Megamax 3,6kg, Tki
Pralni prašek DAM taed 4kg tekstilna vreča, Teol
iklam classic ali fantassv 41, Teol Detergent za posodo Cet 11, Henkel Detergent za posodo Inal forte 0,51, Te Detergent za posodo Inal 11, Teol Detergent Calgonit tablete 500g Detergent Teril 400g, Teol Čistilo Alfi 600g, lee^&mmm&šm Čistilo Bio WC za keramiko 750 ml, Teol
Napredek, dobro ime med trgovci:
156,-SIT 338,-SIT
139,- SIT 880,- SIT
746,- SIT 1.350,- SIT 1.250,-SIT
Ambrož aaaa
POOBLAŠČENI TRGOVIC IN 56RVI5 V LAHOVČAH
UGODNE CENE VOZIL!
UNO 1.0 IE PUNTO 55S PUNTO 60 SX BRAVA 1.4 SX
i,130.000 srr ot i .347.000 srr
od 1,507.000 SIT od 2,120.000 SIT
BRAVO 1.6 S\ KI IMA 2,308.000SIT
VI ARKA 1.6 Kl A LIM. VI ARKA 1.6 SX SW MAREA 1.8 ELX SW SCUDO 1.9 TD - KOMBI DUCATO 2.8 TDi MAXI
RABLJENA VOZILA:
Fiat C roma 2.0 torbo, I. 92, Mitsubishi Lancer 1.2 GL, I. 85, Lancia Delta 1.6, L 95, Fiat Pnnto 55, L 96, Seat MarbeUa, 1.93, Renault R4, L 88___
{352?
MAREA 1.6 16VELX
2xAIR BAG. ABS. meglenkc. el. pomik stekel in ogledal, cenlr. zaklep, servo volan, radio, blokada motorja.       2,650.000 SIT
PRI NAKUPU VOZIL PUNTO in UNO IZ ZALOGE DARILO
AVTORADIO PHILIPS Z MONTAŽO)
hi ii^ivuui, t»»iiii. z. u r\ Iv y-, ,ivt >u >v/iuii, iuuiv,   ■ l!WiT<J 111 fil • 1'M I! •T*I " lil \k 1 »TITI
blokada motorja... 2,650.000STT fillllliil lllllllllirTllll'llllin'11 KRtOff OOSLET! tfAS|MOt sTAROZANOVO!
PRODAJA VOZIL: Lahovce 2, tel.: 064/421 119, tel./faks: 064/421 141 SERVIS VOZIL Lahovce 40, tel.: 064/421 193, telJtalts: 064/421 021
Vabimo vas v našo prodajalno na Usnjarski 1 v Kamniku (tel 817-404),
kjer dobite meso in mesne izdelke za piknik, dnevno svete meso, drobovino in mesne izdelke, narejene po izvirnih domačih receptih iz mesa živine slovenskih rejcev.
Pričakujemo vas vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 12. ure.
MIKA VNO IN DOBRO!
IZOLACIJE CENTRALNEGA OGREVANJA IN VODOVODNIH INSTALACIJ
s pločevino in mineralno volno.
Uredimo tudi izvedbo celotnega centralnega ogrevanja. MIKO PROM, d.o.o.
Žeje 3 pri Komendi, tel.: 842-017, 041-670-623.
STOB, d.o.o.
TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM
Domžale, Ljubljanska 51, tel.: 711-415
ŠE POSEBNI POPUSTI V JUNIJU IN JUUJU!
Na zalogi vhodna vrata in okna po izredno ugodnih cenah. Možnost prevoza.
Odprto od 7. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure.
TO'
MARJANCA JUH KAMNIK, TUNJIŠKA 2/B
telefon: 817-422
Od 6. Julija do 22. avgusta ho delovni čas zaradi dopustov spremenjen: ponedeljek, sreda, petek od 7. do 15. ure, torek in četrtek od 12. do 20. ure, sobota po naročilu do 11. ure.
Vsem želimo lepe dopustniške dni!
Avto Car ■ Mengeš
tel.: prodaja 737-414, servis 737-279
Megane - mega cena za mega
varnost
120.000 SIT ugodnejše, že od 1,889.000 SIT
TwingO - 84.000 SIT ceneje, že od 1,277.000 SIT, vsakega kupca pa presenetimo Se z darilom
Laguna - novi modeli
z 1.6 16V in 1.9 DTi motorjem /a na zalogi
Avto Car - pravi naslov za Vas avto življenja
RENAULT
. AVTO 2IVUENJA
AHAČIČ Domžale, SERVIS  Prešernova Va, TRGOVINA tel. 722-107
prodajalna izdelkov gorenje
POSEBNO UGODNE CENE!
- PRALNI STROJI od 53.680 SIT
- HLADILNIKI od 34.660 SIT
- ŠTEDILNIKI od 43.450 SIT
- KOVINSKI RFZALNIKI BOSCH 17.890 SIT
- AKCIJSKA PRODAJA ZAMRZOVALNIH SKRINJ
* Bogata izbira bele tehnike: pralni stroji, sušilci perila, pomivalni stroji, štedilniki, hladilniki, zamrzovalne omare in skrinje...
* mali gospodinjski aparati
(Šivalni siroji, sesalci, likalniki, mešalci...)
* originalni rezervni deli Gorenje
GOTOVINSKI POPUSTI!
Možnost nakupa tudi na vee obrokov.   Brezplačna dostava.
Odprto od 8. do B. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
«** gorenje