Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo lato predplačan 16 (ld., za pol leta 8 (ld.„ za četrt leta 4 (ld., sa jede»
mesec 1 gid.40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za cele leto IS (Id., za pol leta 6 (ld., za 6etrt leta S (Id., ta jeden mesec 1 (Id.
V Ljubljani na dom poailjan velja 1 (ld. 20 kr. več na leto. Poiamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (in ser a te) vsprejema upravnUtvo in ekspedlelja v „Hatoi. TIskarni", Vodnikove ulice «t. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemenlSkih ulicah It. 2, I., 17.
Izhaja vaak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne.
Štev. 171.
V Ljubljani, v torek 28. julija 1896.
Letnilc XXIV.
Vstaja na Kreti.
Poročila iz Turčije so podobna votlemu gromu iz daljave, za katerim se navadno usuje ledeno zrnje na rodovitno ravan. Na vseh koncih in krajih se bliska in vre.
Odkar obstaja .sramota Evrope" alias Turčija, niso nemiri imeli tako nevarnega značaja, kakor sedaj. Zadnji dogodki v Vanu so dokazali, da se armensko gibanje ni še poleglo; v Makedoniji so se pokazale močne roparske čete iz grških pokrajin, na Kreti pa so vladni tuški vojaki prelomili premirje ter napadli vstaše v pokrajini Retimno.
Na otoku Kreti je približno 184.000 kristija-nov in 93.000 mohamedanov. Tudi mohamedani so rojeni Krečani grškega rodu, ki so prisiljeni pristopili k izlamu. Na Kreti so vladali Bizantinci, Sara-ceni, križarji in pozneje do 17. stoletja Benečani. Sele 1. 1645 so Turki zasedli mesto Kanejo in Retimno.
V sedanjem stoletji so Krečani pri raznih prilikah zgrabili za orožje proti Turkom. Tako I. 1821, ob grški vstaji, 1. 1858, 1863 in 1866. Naslednje leto so Krečani celo večkrat premagali turške čete, narodna skupščina je izvolila začasno vlado pod pro-tektoratom grškega kralja Jurija I. Vsled tega je turška vlada dne 10. decembra 1868 poslala Grški ultimatum. Evropske vlade so po dogovoru v Parizu Grke prisilile, da ne podpirajo krečanskih vsta-šev, Turčija pa je morala Krečanom dovoliti samoupravo. Kakor pa je stara turška navada, tako je tudi samouprava na Kreti ostala le mrtva črka, prebivalstvo nima nobenega zaupanja in že od leta 1887 se po malem ponavljajo na otoku nemiri. Sedanja resna vstaja se je pričela v aprilu, turška vlada jo je hotela z vso silo udušiti. Znano pa je, da ne raste trava, kamor stopi turško kopito. Turški
vojaki so razcapani in lačni ter ropajo in požigajo po mestih in vaseh. Take divje čete pač ne morejo pomiriti prebivalstva, ki sploh noče slišati o turški vladi. Krečani tudi do krščanskih guvernerjev nimajo zaupanja, kajti guverner je odvisen od vlade v Staui-bulu in raznih poduradnikov.
Turška vlada oborožuje armado in brodovje, da zabrani dovoz orožja iz Grške. Toda Turkom se godi na Kreti, kakor Spanjcem na Kubi. Ob jed-nem turška vlada daje razne obljube ter tako pesek trosi v oči. Ce pa so istinita poročila iz Peterburga, se je rusko javno mnenje obrnilo proti Turčiji. — Tako je nekda car te dni rekel nejevoljen knezu Lobanovu, svojemu vnanjemu ministru : „Turčija nas hoče varati. Jaz pa ne morem in nočem pripustiti, da se nadaljujejo grozodejstva tako dolgo, da pobijejo zadnjega krščanskega podanika sultanovega. Temu mora biti konec. Cas je, da Turčija izvrši svoje obljube."
To so sicer resne besede, ki pa na turškem dvoru ne najdejo rodovitnih tal. še odločneje je javno govoril angleški premir Salisbury glede armenskih hudodelstev in vender niso angleške grožnje imele nobenega vspeha. Vsled vedne evropske priza-nesljivosti nasproti Turčiji si bodo prej ali slej tlačeni narodi sami morali iskati z orožjem človeške pravice. In če bode bojni ples s Turkom krvav in grozovit, odgovorne bodo v prvi vrsti evropske države.
Okrožnica Leona XIII. o nosti cerkve.
(Dalje.)
jedi-
„Cerkev dobila je jedinost kot naravno lastnost in je jedina, a jo skušajo krivoverci raztrgati v več cerkva. Trdimo tedaj, da je stara in katoliška cer-
kev jedina i po bistvu i po prepričanju, i po ¡izvoru, i po dovršenosti . . . Tudi odličnost cerkve in izvor nje sestava izvira iz jedinosti, prekaša vse drugo in nima nič sebi podobnega ali jednacega." (Clemens Alex. Strom. lib. VII. c. 17.). Jezus Kristus pa res govoreč o tem mističnem zidanju ne govori o cerkvi drugače nego o jedini in jo imenuje svojo: „Zidal bom svojo cerkev." Naj si izven te cerkve katero koli mislimo, če je ni ustanovil Jezus Kristus, ne more biti prava cerkev Kristusova. Tembolj pa je to razvidno, ako se oziramo na namen božjega ustanovitelja. Kaj je pač pri ustanovitvi cerkve nameraval, kaj je hotel Gospod Kristus ? Nič druzega ko tole : hotel je službo in nalogo, ki jo je sam dobil od Očeta, Cerkvi izročiti zato, da bi jo nadaljevala. To je bil njegov namen in to je tudi izvršil. „Kakor je Oče mene poslal, tako tudi jaz Vas pošiljam"" (Jan. 20, 21.). „Kakor si me ti poslal v svet, tako sem tudi jaz nje poslal v svet" (Jan. 17, 18.).
Naloga Kristusova pa je bila ta, da je rešil pogina in ¡zveličal to, kar je bilo zgubljeno, to je ne le nekaj narodov ali držav, ampak ves človeški rod, ne glede na čas in kraj : prišel je „Sin človekov, da bi se svet po njem izveličal" (Jan. 3, 17.). „Nobeno drugo ime pod nebom ni dano ljudem, v katerem bi mogli mi ¡zveličani biti." (Dej. ap. 4, 12.). To rešitev, katero je Jezus Kristus za-dobil in ob jednem vse iz nje izvirajoče dobrote mora cerkev na vse ljudi razlivati in na vse čase razširjati. Po volji ustanovitelja torej mora biti cerkev jedina v vseh deželah, v vseh časih. Ako bi morala biti več ko jedina, ne mogla bi obstati na svetu in stvariti bi ji bilo treba popolnoma nov človeški rod, o katerem še nikdo ni ničesar čul.
Ravno to bistvo jedinosti cerkve, ki naj bi obsegala vse ljudi, kolikorkoli, kjerkoli in kaderkoli bi
LISTEK
Od Adrije.
4. Župnijska cerkev v Gradežu.
Vsakemu kristijanu najvažnejša poslopja v vsakem kraju so gotovo cerkve. Tudi tukaj sem opazil, da nobeden topličarjev ne pozabi si ogledati grade-žansko baziliko, in to tudi taki, ki se za cerkev ne brigajo dosti. Hvalevredno pa je, da mnogo tujcev tudi ob delavnikih in nedeljah pride k sveti maši, seveda jih je še več, ki izostanejo.
Gradež ima tri cerkve: babtistenji sv. Janeza Krstnika, cerkev „Matere Božje delle grazie" in farna cerkev, posvečena sv. Mohorju in Portunatu.
Najstarejša cerkev je cerkev „B. V. delle grazie". Kakor piše Caprin v svoji knjigi „Lagune di Grado" (v Trstu 1890) bila je zidana koncem 4. ali v začetku 5. stoletja. Bogati Oglejčani so imeli tedaj na Gradežu svoja letovišča in tudi oglejski patrijarhi so zahajali tjekaj. Ob hunskem navalu so bežali oglejski prebivalci na bližnje lagune. Tedaj je bil postavljen kvas poznejšim Benetkam, pa tudi Gradež se je vsled razdejanja Akvileje znatno povečal. Patrijarhi sami so se v letu 451 preselili na Grado. Škof sveti Niceta (o katerem imamo brevir v propriju ljubljanske Škofije) je sprevidel, da je cerkvica „B. M.
V. delle grazie" za Gradež premajhna. Zato je zidal novo cerkev, ki je bila sprva posvečena sv. Evfe-miji, pozneje pa sv. Mohorju in Portunatu. Zgodilo se je to v drugi polovici 5. stoletja.
Kakošna je cerkev „B. M. V. delle grazie"? Majhna rimska bazilika s tremi ladijami. Cerkvica je sedaj skoro popolno opuščena. Vidi se, da se ne rabi veliko. Stebri niso jednaki; dočim so jedni ko-rintski in lepo izdelani, so drugi jako preprosti. Nekateri kapiteli so brez dvoma iz srednjega veka. Tudi je mogoče, da sploh prvotno stebrovje, ki je bilo korintsko, ni bilo novo narejeno za cerkev, marveč je bilo od druzih poslopij pobrano in za cerkev porabljeno.
V tlaku se vidijo ostanki mozaikov, ki so bili iz farne cerkve semkaj prenešeni. Cerkvica bi bila še zmiraj za kako majhno župnijo pripravna. Stranska oltarja sta lesena in še precej dosledno v renesančnem slogu izdelana. Veliki oltar je tudi lesen, pa brez značilnega sloga.
Župnijska cerkev naredi na-te, ko vstopiš vanjo, neki poseben vtis: čutiš, da si v cerkvi. Topli-čarji so jedini v sodbi: „Der Dom ist schön."
Cerkev je zelo velika. V dolgost meri okoli 50 do 55 metrov in v širokost kacih 25 metrov. Obokana ni, marveč se vidi leseno ostrešje z barvanimi planetarni (tehniški izraz na Vipavskem za opeko, ki se poklada pod kosce). Streha je zelo visoka, tako
da se nekam zgubi v višini. Ko stopiš v baziliko iznenadi te dvojna dolga vrsta korintskega stebrovja. Na vsaki strani stoji deset mogočnih, do 6 metrov visocih stebrov.
Ravno to dela cerkev impozantno, da niso stebri nizki, kakor se vidi v nekaterih kranjskih starih cerkvah, ki ravno vsled tega mnogo zgube na svoji lepoti, ker so stranske ladije preveč potlačene. Kro-pilni kamen je izklesan iz starega kapitela; ker je kropilnik precej širok, lahko sodiš po njem, da je moral nekdaj pod njim stati močan steber.
Veliki oltar v cerkvi je oltar s ciborijem, katerega nosijo štirje mogočni stebri. Tabernakelj je v stranskem oltarju. Ozadje velicega oltarja zakriva nekaj majhnih, a starih bas-reliefov, predstavljajočih štiri znamenja evangelistov in farna patrona. Ves oltar je zelo priprost po svoji opravi, a vendar v celoti impozanten. Dal ga je narediti sedanji župnik. Za oltarjem je kor s sedeži za kanonike in tudi za patrijarha, star kamenit prestol, ki pa je puščen navlašč zanemarjen in nepopravljen. Kjer bi imel sedeti patrijarh, tam stoji latinski napis: „Praesulis haec fuerat Sedeš si prima Gradenses, Nune hu-milis gaudet nominis esse memor."
Nad presbiterijem se vidijo starinske slike, ki so neki iz prvega tisočletja. Niso kaj posebnega, tudi od vlage močno pokvarjene, pa vidi se, da je imelo cerkveno predstojništvo dozdaj precej smisla
bili, videl je Izaija in je opisoval, ko se mu je gledajočemu v bodočnost postavila pred oči olika gore, nenavadno visoke, ki je pomenjala hišo Gospodovo, sveto Cerkev namreč: „In poslednje dni bo ustanovljen hrib Gospodove hiše vrh hribov" (Iz. 2, 2.). Ta gora je pa j e d i n a , postavljena na vrhu hribov : j e d i n a je hiša Gospodova, h kateri bodo nekdaj vreli vsi narodi, da dobe postavo, po kateri jim je živeti: „In vreli bodo k njemu vsi narodi ... in govorili: Pridite, pojdimo gori k Gospodovemu hribu in k hiši Jakobovega Boga, da nas bo učil svoja pota in da bomo hodili po njegovih stezah." (Iz. 2, 23.). Ko Optatus Milevetanski te besede navaja, pravi: „Pisano je pri preroku Izaiji: Iz Sijona pride postava in Gospodova beseda iz Jeruzalema. Izaija tedaj na gori (pravi) Sijon ne vidi doline, ampak na sveti (duhovni) gori, ki je cerkev, ki po celem rimskem svetu glavo kvišku vzdiguje pod celim nebom ... Cerkev je tedaj duhovni Sijon, v katerem je Bog oče za kralja postavil Kristusa; Cerkev se razprostira po celem svetu, in na tem je le jedna katoliška cerkev." (De Schism. Donatist. lib. III. n. 2.). Sv. Avguštin pa pravi: „Kaj je tako očividno ko gora?" So pa tudi gore, ki so neznane, ker so le na jednem kraju ... Ne tako ta gora, ker je napolnila celo obličje zemlje in o njej se pravi: stoji na vrhu gora." (In Epist. Joan. tract. I. n. 13.). Poleg tega pa je Sin Božji hotel, da bi bila cerkev njegovo mistično telo, s katerim bi bil on kot glava v zvezi, podobna človeškemu telesu, katero je nase vzel, kateremu pa že po naravi glava ne sme manjkati. Kakor pa je imel le jedno umiljivo telo, katero je dal v smrt in trpljenje, da bi zaslužil ceno odrešenja za človeški rod, tako ima tudi jedno mistično telo; v njem in z njegovo pomočjo stori ljudi deležne svetosti in večne blaginje: „Njega (Kristusa) je postavil (Bog) glavo čez vso cerkev, katera je njegovo telo." (Ef. 1, 22. 23.). Raztreseni in ločeni udje ne morejo biti z isto glavo v zvezi tako, da bi ob jednem tvorili jedno telo. Sv. Pavel pa pravi: „Vsi udje telesa pa, dasi jih je veliko, so vender jedno telo: tako tudi Kristus." (1. Kor. 12, 12.). Zato pa imenuje sv. Pavel ono mistično telo „staknjeno in sklenjeno. Glava je Kristus, po katerem je vse telo staknjeno in sklenjeno in po sleherni zvezi pomoči, poleg opravila vsakemu udu odmerjenega." (Ef. 4, 15. 16.). Udje pa, kateri so raztreseni in ločeni od ostalih udov, ne morejo biti z ono jedno glavo v zvezi: „Jeden Bog in jeden Kristus, in jedna njegova cerkev in jedna vera in jedno ljudstvo z vezjo sloge zjedinjeno v trdno jednoto telesa. Jedinost se ne da razcepiti, niti telo razrušiti, ako se mu vzame obveza." (Sv. Ciprijan, De cath. Eccl. unitate n. 23.). Da bi cerkev storil še bolj jedino, da ji Gospod podobnost oživljenega telesa, katerega udje drugače ne morejo živeti, razun če so z glavo v zvezi in iž nje živ-ljensko moč zajemajo: če so pa udje ločeni, je njih smrt neizogibna: „Ne morejo cerkve raztrgati na drobne kosce. Kar se od debla loči, ne more zase živeti in dihati." (Sv. Ciprijan). Kaka podoba pa je tudi mej živim in mrtvim telesom ? „Nikdo ni so-
za starinarstvo, da ni dalo teh starodavnih slik pre-beliti.
Lepo delo je tlak v cerkvi. Prostor okoli veli-cega oltarja je pokrit z okusno rezanim marmorjem, ladijo pa krije mozaik z najmnogovrstnejimi okraski. Nekateri deli cerkvenega tlaka so zelo stari; razni napisi pravijo, kdo je dal tlak narediti; ker se je jel tu pa tam drobiti, nadomestili so ga z novim v novejšem času.
Posebnost v cerkvi je „ambon", na katerem se pri slovesnih mašah poje evangelij. Ko stopiš v cerkev, takoj se vprašaš, zakaj imajo tu dve prižnici. „Ambon" sloni na šestih stebrih in kupolo na vrhu nosi ravno tako šest stebrov, ki preidejo nazadnje v okrožju v „Tuderbogen", ki pa je bolj podoben tistim svodom, kakoršni se vidijo pri arabskih stavbah (alhambra). Znamenja štirih evangelistov so, kakor trdi Caprin, iz 6. stoletja.
V zgoraj navedeni knjigi se nahajajo tudi slike različnih cerkvenih predmetov. Kdor bi se za stvar zanimal, izve iz te knjige še več, dasiravno se nam zdi delo le bolj za kopeliške goste pisano, ki ne ljubijo resnih zgodovinskih študij.
Cerkev ima obilo srebrnin, lepe kehhe, krasne križe po oltarjih, obilno svetinj, mej drugimi velik kos svetinj slovenskih blagovestnikov sv. Mohorja in Portunata. Za relikvije teh svetnikov so imeli Oglejci in Gradežaui velike boje. Oglejski patrijarh Popan
vražil svojega lastnega mesa: ampa* redi in oskrbuje, kakor tudi Kristus cerkev : ker smo udje njegovega telesa, od njegovega mesa in od njegovih kostij." (Ef. 5, 29. 30.). Dobiti moramo tedaj drugo Kristusu podobno glavo, druzega Kristusa, ako hočemo drugo cerkev razven one, ki je njegovo telo, narediti. „Glejte, česa se vam je ogibati, glejte kaj morate spolnovati glejte, česa se vam je bati. Zgoditi se utegne, da se v telesu človeškem ali pa od telesa odreže kak ud, roka, prst, noga: ali pa gre tudi duša z odrezanim udom ? Ko je bil ud na telesu, je živel, ko je odrezan, izgubi življenje. Tako je tudi Človek, katoliški kristijan, dokler živi v telesu: če se loči, postane krivoverec: v odrezanemu udu ni duše." (S. Augustinus. S. 267. n. 4.). Kristusova cerkev je tedaj jedina in vedna: vsi, ki so izven nje, zaidejo od volje in zapovedi Gospoda Kristusa, zapuste pot zveličanja in gredo v pogubo. „Kdor koli se loči od cerkve in ne doseže Kristusovega plačila, ki zapusti Kristusovo cerkev. Kdor se ne drži te jedinosti, se ne drži Božje postave, se ne drži vere v Očeta in Sina, nima življenja in zveličanja. (S. Cjprianus. De cath. Eccl. unitate n. 6.).
(Dalje sledi.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 28. julija.
Stalni okrajni Šolski nadzorniki. Po poročilu nekega dunajskega lista namerava vlada v najkrajšem času nastaviti državne okrajne šolske nadzornike mesto dosedanjih, za nekBj let imenovanih nadzornikov. Služba okrajnih šolskih nadzornikov bode torej v bodoče stalna državna služba v osmem činovnem razredu. Ta naredba je že davno vpeljana v Galiciji. Ker je zelo času in namenu primerna, se uvede tudi v vseh ostalih kronovinah. Kakor poroča „D. Zeitg.", je naučno ministerstvo voljno vstreči tej preosnovi, vender pa je potrebno, da se odstranijo poprej nekatere ovire, ki še sedaj nasprotujejo izvršitvi imenovanega načrta. — V to svrho bodo morali deželni zbori premeniti nekatere določbe v zakonu glede šolskega nadzorstva. V prvi vrsti se bode pri imenovanju vlada ozirala na sedanje, sposobne šolske nadzornike.
Najnovejši projekt ministra Kallaya po poročilu „Agramer Tagblatt" je ta, da se ustanovi v Sarajevu medicinska vseučiliška stolica. To bo zelo hud udarec za Hrvate, posebno pa še za zagrebško mesto, kjer je že vseučilišče, pa mu manjka medicinskega oddelka. Ne samo, da bi se z veliko manjšimi troški spopolnilo zagrebško vseučilišče, ustreglo bi se s tem tudi splošni potrebi in želji hrvatskega naroda. V Bosni in Hercegovini je le potreba novih ljudskih šol, nikakor pa še ne višjih izobraževališč. Ker torej minister Kailay gotovo nima toliko denarjev, da bi je brez potrebe trosil za take naprave, moramo vsekako sklepati, da ga vodijo pri tem samo politični motivi in njegova dobro znana mažarizacijska ideja.
Katoliški shod v Solnogradu. Za bližnji katoliški shod se vrše v Solnogradu mnogovrstne
je leta 1024 in 1044 dvakrat mesto napadel. Nazadnje so se ostanki prvih oglejskih škofov poizgu-bili na razne strani; največji del se menda sedaj hrani v goriški stolnici.
Gradežanska farna cerkev je bila leta 1888 vsa prenovljena in na novo posvečena; zato je znotraj in zunaj snažna, da je v resnici dostojna hiša božja. Ali dasiravno je ta hram Gospodov še zmiraj zanimiv, slave nekdanje nima več. Po razdejanju Ogleja je namreč zapored deset oglejskih patrijarhov prebivalo na otoku Grado. V tako imenovanem prepiru zastran treh poglavij so oglejski očaki zabredli v razkolništvo. Ker pa je nekaj duhovščine držalo z Bimom, izvolili so ti druzega v Rimu pripoznanega očaka, ki je stoloval v Gradežu. Zgodilo se je to leta 607. Tako je dobil Gradež svoje patrijarhe, ki so ostali še poznej, ko so se Oglejci spravili z Rimom. Njihova oblast je segala čez vse obmorske pokrajine v adrijatiškem morju, tudi čez Benetke. Ko so pa Benetke jele rasti, je Gradež začel propadati. Benečani niso radi videli tega, da so v cerkvenem oziru pod oblastjo Gradežanov. Njihovi politiki se je posrečilo, da se je ustanovil patrijarhat v Benetkah, ki je prevzel vse pravice gradežanskih škofov. Stolica gradežanska bila je v 15. stoletju zatrta in tedaj je tudi prenehala slava otoka Grado.
priprave. Krajevni odbor, kateremu načeluje profesor dr. Altenweisel, ima vsak teden daljše seje, v katerih razpravlja važneje stvari. V odboru je zastopana duhovščina in posvetništvo; mej poslednjimi so občinski odborniki, trgovci ter več odličnih oseb, tako grof Salm, vitez Hoffinger, dr. Gress in dr. Ker so dosedanja posvetovanja popolno tajna, je dopis o katoliškem shodu, kakoršnega priobčuje neki dunajski židovski list, samo sad orijentalske domišljije, ki ima samo namen, da bi provzročil razdor mej katoličani. Solnograško prebivalstvo bode gotovo storilo vse, da kolikor možno pospeši izredno slav-nost od 31. avgusta do 3. septembra.
Mejnarodni soeijalistični kongres v Londonu se je otvoril včeraj dopoludne. Vdele-žuje se ga približno 800 zastopnikov, mej temi je 500 angleških in blizu 300 zunanjih zastopnikov. Delegatje so 20 različnih narodnostij. Razun Turčije so zastopane vse evropske države, poleg tega jih je došlo tudi nekaj iz Amerike, Južne Afrike, Japana in Avstralije. Poročevalci smejo govoriti po 20, drugi govorniki pa le po 10 minut. Takoj po otvoritvi prve seje se je vnela zelo živahna debata o zahtevi anarhistov, da se smejo vdeležiti zborovanj. Po daljšem boju se je sklenilo, da se postopa tako, kakor določa v Curihu jednakim povodom odobreni sklep, vsled katerega je dovoljen vstop k mej-narodnim shodom le samim socijalistom. Ta sklep je anarhiste zelo razburil in pričakovati je večjih prepirov. Avstrijsko socijalno-demokracijo zastopa pet delegatov, na čelu seveda neizogibni Žid in ljudski izkoriščevalec dr. Adler.
V Belgiji se vrše te dni zopet volitve in sicer se volijo zastopniki v pokrajinske svete. Boj je brezdvomno zopet zelo vroč. Kolikor je do sedaj znano, so izpadle volitve ugodno za katoličane v pokrajinah Luksemburg in Namur, kjer so prodrli katoličani z veliko večjo večino. Nasprotno je pa naj-brže zanje izgubljena pokrajina Brabant, koder so razpolagali katoličani le z neznatno večino. V pokrajinah Antwerpen, Oatflandern, Westrändern in Limburg se nasprotniki koalirani liberalci in soci-jalisti nimajo nadejati nikake žetve, kajti tukaj je popolno zagotovljena zmaga katoličanov. V pokrajinah Lüttich in Hennegau obdrže svoje, pri zadnjih volitvah pridobljene postojanke. Splošno se razmere strank ne bodo mnogo spremenile.
Trgovska in obrtniška zbornica.
(Dalje.)
4.	Na c. kr. okrajno glavarstvo v Krškem se je poročalo, da naj se podeli Jakobu Lešnjaku iz Volčkevasi in Josipu Ruparju iz Stare Bučke tesarsko dopustilo, potem Karolu Scagnetti-ju iz Vidma in Martinu Vodniku iz Cešnjic zidarsko dopustilo za ves politični okraj krški.
5.	C. kr. okr. glavarstvu v Kamniku, da naj se podeli zidarsko dopustilo Janezu Koscu iz Polja za ves politični okraj kamniški in Francu Koširju iz Košiš za sodni okraj kamniški, dalje tesarsko dopustilo Boštjanu Ravnikarju iz Prevalj za sodni okraj brdski. Prošnje M. P. iz Brezja za podelitev zidarskega dopustila zbornica ni mogla priporočati, ker se ni izkazal s praktično sposobnostjo, istotako tudi-ne prošnje zidarja J. T. iz Smarce, ker ni zadostil zahtevam zakona.
6.	Na c. kr. okr. glavarstvo v Litiji, da naj se zidarsko dopustilo podeli Antonu Zaletu iz Kitnega za sodne okraje Zatičina, Trebnje in Zužemperk ter Alojziju Tekavcu iz Gradaca za sodnji okraj litijski.
7.	C. kr. okrajnemu glavarstvu v Badovljici je poročala zbornica, da naj se podeli dopustilo za tesarski obrt Francu Zupancu iz Dvorske vasi za občine Mošnje, Radovljica, Begunje, Lesce in Breznica, Jakobu Simnicu iz Krnice za občine Bled in Zgornje Gorje, potem, da naj se zidarsko dopustilo podeli Ermenegildu Perzano v Dovjem in Josipu Wedamu iz Trbiža za politični okraj radovljiški. Prošnje F. D. iz Lipnice za podelitev tesarskega dopustila zbornica ni mogla priporočati, ker se prositelj ni izkazal z najmanj 4 letno praktično vporabo pri tem obrtu.
8.	Na c. kr. okrajno glavarstvo v Ljubljani, da naj se podeli zidarsko dopustilo Jerneju Kebru iz Spod. Hrušice za sodni okraj ljubljanske okolice, Janezu Kogovšeku iz Vrzdenca in Janezu Pregiu iz Ljubljane za politični okraj ljubljanske okolice in Antonu Kocjanu iz Verbljen za občine Studenec, Iška loka, Iška vas, Pijava gorica, Tomišelj, Zelimlje, Vrbljene in Preserje, dalje dopustilo za tesarski obrt
Jožefu Peklaju iz Lukovice, Matevžu Pircu iz Peč in Martinu Gliha iz Šmarja za politični okraj ljubljanske okolice, Jakobu LoČnikar-ju iz Sviij za občine Medvode, Šmartno, Sv. Vid, M. D. v Polju, Moste, Zgornja Šiška in Cernuče, Antonu Marnu iz Sap za občine Šmarje, Grosuplje, St. Jurje, Eačna in Studenec, Glede prošnje Antona Cankarja iz Studenca za podelitev tesarskega dopustila, se je zbornica izrekla, da mu naj se le podeli dopustilo, če se izkaže s 4-letno praktično vporabo pri tem obrtu.
9.	Na c. kr. okrajno glavarstvo v Logatcu se je izrekla zbornica, da naj se podeli Francu Sterletu iz Podloža dopustilo za kamnoseški obrt za sodna okraja Lož in Cirknica in Antonu Bečarju iz Hruš-karjev zidarsko dopustilo za ves politični okraj logaški. Zbornica ni mogla priporočati prošnje M. Č. iz Predgriž in F. S. iz Ziberš za podelitev zidarskega dopustila, ker se prositelja nista izkazala s postavno zahtevano 4-letno praktično uporabo pri tem obrtu.
10.	C. kr. okr. glavarstvu v Novem Mestu je zbornica poročala, da naj se Antonu Skrbetu iz Žužemperka razširi zidarsko dopustilo na sodne okraje Novo Mesto, Trebnje iu Kočevje.
11.	Zbornica je priporočala pri c. kr. okr. glavarstvu v Črnomlju prošnjo kamnoseka Jakoba Zearo iz Gradaca za podelitev dopustila za kamnoseški obrt za politiški okraj črnomaljski.
Zbornica odobri naknadno ta poročila.
(Dalje sledi.)
Dnevne novice.
v L j ubij a ni, 28. julija.
(Sokolske slavnosti) na Razdrtem se je minulo nedeljo udeležil „Tržaški Sokol" pod vodstvom dr. Gregorina, deputacija „Ljubljanskega Sokola" pod vodstvom dr. T a v č a r j a in več občinstva iz Postojine in Vipave. Prijatelj nam piše o tej slavnosti obširneje, da je namreč dr. Ivan Tavčar slišal ondi marsikatero neprijetno. Mi se le čudimo, da se koalicijski dr. Tavčar že ne sramuje sokolske srajce in slovenske trobojnice. Hrabro pa je mahal kot znani španjski junak okolo sebe s kopjem po praznih strahovih. Ozrl se je proti nebu ter ponavljal svoj govor iz deželnega zbora, rekoč: „Mi verujemo v jednega samega pravega Boga, a ne v prelature in kapelane." Izmed množice se čuje glas: „Pereat dr. Tavčar!" Vsled tega krik med poslušalci pro in contra. Posebno tržaški gostje so bili nevoljni, da dr. Tavčar brez potrebe kali slavnost s svojimi obrabljenimi liberalnimi frazami. Več gostov prosi gospoda dr. Gregorina, naj dr. Tavčarju vzame besedo. Dr. Gregorin odgovori, da sicer ne odobruje Deslanih in surovih dovtipov Tavčarjevih, vendar pa nima prava, da mu prepov^ dalje govoriti. Po daljšem vrišču patetično in samozavestno konča nem-čursko-liberalni junak: „Jaz in moja stranka hočemo ljudstvu odpirati oči, nasprotna pa ga hoče obdržati v srednjeveški temi in nevednosti." Le glejte, gospod dr. Tavčar, da ne boste kmalu vodja brez stranke, kajti za hrbtom zavedni ljudje drugače sodijo o Vašem „absolutnem narodnjaštvu" ter si šepečejo na uho o Dežmanu II.
(V Novem Mestu) je bil minulo nedeljo izvoljen županom advokat gosp. dr. S c h e g u 1 a, prvim svetovalcem g. dr. P o z n i k, drugim g. P a u s e r star., tretjim g. B r u n e r. Tem povodom izražamo upanje, da novi mestni zastop ne bode plesal po zmedeni godbi neslanih tajnih svetovalcev, temveč z vsemi močmi skušal pospeševati blagor dolenjske metropole.
(Duhovniške premembe v ljubljanski škofiji.) Premeščeni so č. gg.: Dr. Josip Gruden iz Mo-šenj v Šmartno pri Kranju ; Janez P i b e r iz Srednje Vasi v Bohinju v Mošnje; Anton Oblak iz Boštanja v Srednjo Vas v Bohinju ; semeniški duhovnik Josip Plantarič je nameščen v Cem-šeniku.
(V deželni bolnici) pripetila se je danes grozua nesreča. Na opazovalnem oddelku za umobolne sta bila dva moška v jedni sobi, jeden 16 let star, drugi okoli 30 let. Zadnji je bil včeraj sprejet. Po polnoči vstane starejši, prime mlajšega ter ga trešči ob tla, da se mu črepinja razbije. Bil je seveda
takoj mrtev. Koga zadene krivda, se sedaj še ne ve, preiskava bo že resnico dognala. Pri tej priliki moramo grajati nedostatek, ki se je udomačil v sedanji bolnici. Da se razbremene razni oddelki, «»Kidala se je hiralnica, a v tej niso nastanjeni hiralci, nego
—	blazni. Ti se sprehajajo po vrtu povsod in nimajo nikakoršnega ograjenega prostora. Mi javimo ta nedostatek v nadi, da se takoj odpravi, kajti kako lahko se pripeti v tacih okoliščinah zopet kaka nesreča, in kakor znano, po toči ne pomaga zvoniti. Umobolni, naj so mirni ali nemirni, morajo popolnoma ločeni biti od druzih bolnikov, ne smejo se rabiti za nobeno vnanje delo, kakor se to pri nas godi, kjer opravlja umobolen tako rekoč službo sluge ter nosi pisma in akte po mestu in bolnici. Cas bi že bil tudi, da se vendar enkrat vredč vrtna pota, ker če bo tako šlo, ni misliti, da bo delo končano prihodnje leto. Ograja bi bila tako potrebna, a začeli so jo delati, pa so delo zopet opustili. Tudi pogrešamo napisov na raznih paviljonih, ki bi označili značaj oddelka kot: kirurgični, medicinski, aku-listični itd., s čimer bi se gotovo ustreglo došlim bolnikom in pa obiskajočemu občinstvu. Bolniki so raztreseni po celem velikanskem vrtu, in ni jih mogoče nadzorovati, dokler ni ograja dodelana in hišni red narejen, ki bi določeval, kedaj in kje se smejo bolniki sprehajati. To je nujno potrebno in si usojamo na to opozoriti merodajne kroge in da naglost sicer ni v vseh slučajih dobra, v tem bi pa bila na pravem mestu.
(„Nemške Jesenice".) Današnja graška „Tages-post" je prisiljena objaviti popravek šolskega vodstva na Jesenicah z ozirom na šolske razmere, kakor jih je lažnjivo opisovala v zadnjem, v našem včeraj-šnem listu omenjenem dopisu. — Laž ima kratke noge.
(Socijalua demokracija in leposlovje) sta v ozki zvezi, saj se socijalistični nauki v obliki povestij najložje širijo; zlasti ta skrajni realizem, kateri si pridobiva sedaj med našimi slovstveniki vedno več zagovornikov, je posebno sposoben gojiti v ljudeh materijalistične nazore o življenju, kateri so izvor socijalnodemokratičnim težnjam. Predno smo mi opozorili na te slovstvenike, oglasili so se požidov-ljeni socij. demokratje sami in so javno pohvalili „L j u b 1 j. Z v o n" kot svojega sodelavca. Novi slov. socijalnodemokr. list — „Delavcu" podobna umazana židovska cunja, ki se imenuje „Svoboda"
—	piše: „Tolikanj bolj sem se razveselil fakta, da smo dobili Slovenci pisatelja, ki v letošnjem „Ljublj. Zvonu" pravično in resnično slikata delavsko izrab-ljevanje .... Veseli me ta najnovejša prikazen v našem leposlovju, ker upam, da bo vsaj mali del Slovencev — špispirgarjev" spoznal, za kaj se bori internacijonalna socijalnademokracija.Spisa, nam pravična, sta roman „V krvi", spisal Fr. G o-v^kar, in slika iz delavskega življenja „Socijalist", spisal Marijan Savič. Naj bi našla ta dva pisatelja poleg gosp. Aškerca še mnogo pristašev!" — Kaj poreče k temu „Zvonov" urednik? Doslej še ni spoznal, kaj da je leposlovje in čemu da je, ampak šele druge izprašuje, da mu dajejo bolj ali manj primerne svete. Naj torej tudi to priznanje brez-verskib, protinarodnih, požidovljenih „sociusov" sprejme kot materijo premišljevanja in nam naj blagovoli povedati, kaj o tem sodi. In kaj poreče k tej svoji najnovejši družbi gosp. Aškerc ?
(Nove stavbe.) Mestna občina ljubljanska je kupila Soosovo hišo v Spitalskih ulicah ter stavbišče prodala gosp. Fr. Schreyerju, ki bode na tem mestu zgradil trinadstropno hišo. — V frančiškanskih ulicah so začeli graditi novo hišo gosp. Pogačnika. — Poslopje stare cukrarne morajo vsled razuih nedo-statkov temeljito prenoviti, da se bode smelo rabiti za bivališča.
(Ogenj.) Včeraj popoludne okolu ure je začelo goreti v Slapah pod Ljubljano. Natančnejših poročil nimamo. — V petek popoludne ob uri je strela udarila v hlev Janeza Kuharja na Vidmu, okraj Kamnik; zgorel je tudi skedenj. Škode je do 800 gld.
(Vojaške vaje.) Dne 7. avgusta se pešpolk št. 27 odpelje iz Ljubljane v Cirknico, kjer bode imel vaje do 24. avgusta. Dne 26. avgusta se polk vrne v Ljubljano in 29. avg. se odpelje k divizijskim vajam med Celjem, Mariborom in Ptujem. Dne 20.,
21., 22. in 28. septembra bodo med Cakaturnom in Varaždinom cesarske vaje med 3. vojem (poveljnik fzm. baron Reinliinder) in 13. vojem (poveljnik fzm. baron Berchtolsheim). Konec vaj je 24. septembra.
(Iz Bleda) 27. julija. Prva letošnja žrtev našega jezera je natakar tukajšnjega hotela „Lujizine toplice" Tomaž Huber, rodom Dunajčan. Osemnajst-letni mladenič še ni bil vešč popolnoma plavanja, ali vendar se je podal pretečeno soboto na prosto t jezero. Plaval je dvanajst sežnjev daleč, omagal in nesrečno umrl. Navadno so pri toplicah vedno ljudje, zlasti kdo domačih, ki pazi na plavače, a ravno v istem času slučajno ni bilo nikogar. Najbrž ga je voda tudi tako hitro vdušila, da še na pomaganje ni mogel klicati. Dolgo časa so s trniki po vodi iskali mrtvo truplo in je šele v nedeljo dobili. Truplo je bilo trdo kot kost, noge navzete od vode, snežene bele. Jutri je pokop utopljenca. — Pri nas je sedaj vse polno, že 578 tujcev imamo letos. Mnogo je nebodi jih treba judov, zlasti ogerskih. Katoličani se še dosti krščansko vedo, obiskujejo cerkev tudi popoludne ob delavnikih. Te dni smo dobili tudi parobrod, da se bomo varneje, hitreje vozili po penečih valovih. Ljudstvo je jako zdravo. Za nedeljske obiskovalce igra letos letoviška godba od šeste do osme ure zvečer v vabljivem parku.
(Medved.) Iz Bohinja nam poroča prijatelj: Po fužinarskih planinah klati se že jeden teden kosma-tinec-medved. Na planini Jezero videl ga je planšar Janez Zvan; menda je srednje velikosti. Planšarjem in turistom napravlja veliko strahu, lastnikom živine pa mnogo škode. Do sedaj je ugonobil 23 ovac in 3 koze. 25. t. m. je šlo od Stare Fužine 23 mož z jednim orožnikom na planine, da bi škodljivega roparja ubili ali ustrelili. Pa vrnili so se brez plena v dolino. Kadar bomo imeli njegovo kožo, vam bom že sporočil.
(Strela.) Iz Zapog pri Smledniku: Dne 24. t. m. je strela ubila Apolonije Stirn, vračajočo se s polja. Njeni sestri, ki je bila tri korake zadaj, se ni nič žalega zgodilo.
(Toča.) Od sv. Gregorja se nam piše: Prav rad bi kaj veselega sporočil, toda Bogu bodi poto-ženo, da moram naznaniti le žalostne novice. Dne 24. t. m. so se pripodili pogubonosni oblaki nad naš kraj. Popoldne je začelo deževati, kakor da bi iz škafa lilo iz pod neba. Padala je toča vmes V« ure in je uničila popolnoma pridelke v vaseh Cernec, Zadnike, Avžlak in Jazbina, in sicer tako, da bodo morali kositi žito! Pa to še ni najhujše! Ljudje pravijo: toča je naredila res veliko škode, pa le za eno leto; nalivi bodo škodovali za več let! In res je ploha nekaterim odnesla vso prst, da se
vidi golo kamnje! Škode je na tisoče !
* *
*
(Iz Šoštanja.) Včeraj 26. jul. je bil v Velenji shod zaupnih mož glede deželnozborske volitve za okraje Soštanj-Slov. Gradec Marenberg. Enoglasno je bil proglašen za kandidata g. Ivan Vošnjak, posestnik v Šoštanju in nečak g. Mih. Vošnjaka, državnega poslanca. Naš kandidat je vsestransko razumen mož in poštenjak skoz in skoz. — Drugi postranski kandidati se niso kar nič v poštev jemali. Dosedanjemu zastopniku v Gradcu, vč. g. dr. Lipoldu, ki zaradi bolehnosti ne kandiduje več, se je izrekla občna zahvala za njegovo delovanje. — 24. jul. zvečer je treščilo v Velenji v kozolec gosp. župana Ješovnika. Nevarnost za trg je bila velika, a vzajemnemu napornemu delovanju domačih in tujih gasilcev se je zahvaliti, da je ogenj uničil le tisti stan. — Toplice Topolšico blizu Šoštanja, do-sedaj v rokah Šoštanjske nemške „Vorschusscasse", je kupil neki konzorcij z Dunaja za 25.000 gld. — Z novimi stavbami se začne letos.
(Iz Ljutomera) 27. jul. Slovensko politično in gospodarsko društvo za ljutomerski okraj priredi dne 30. avgusta in 13. septembra 1896 dva politična shoda in sicer prvega v Ljutomeru v pivarni g. I. Vaupotiča, druzega pri g. Veberiču v Bora-čevi. Začetek ob 1lii popoldne. Vspored za shoda: 1. 0 političnem položaju, govori deželni poslanec g. dr. J. Dečko. 2. 0 gospodarskih težnjah, govori načelnik okr. zastopa g. J. Kukovec. 3. 0 novi volilni postavi, govori g. dr. Fr. Rozina, odvetuik. 4. Slovenščina v šoli in v uradu, govori g. Dragotin
Najbolje priporočena
za preskrbljenje vseh
v kurznem listu
zaznamovanih
»enic in vrednostij
VFien,
I. Bezirk,
Hribar, urednik. 5. Slučajnosti. — K mnogobrojni vdeležbi vabi odbor.
* *
(Sveti kardinalski zbor) šteje sedaj mesto 70 le samo 62 članov. Med njimi je 33 Italijanov in 29 inozemcev. Med slednjimi je 6 Francozov, 6 Avstrijcev, 5 Nemcev, 4 Španjoli, 2 Portugalca, 1 Anglež, 1 Irlandec, 1 Belgijec, 1 Avstralec, 1 Kanadec in 1 Severni Amerikanec. Število izvenitalijanskih kardinalov že dolgo časa ni bilo tako visoko, kakor sedaj.
(Izvoz goveje živine na Dansko) iz Avstro-Ogerske je ondotna vlada prepovedala. Dovoljeno je pa še izvažati tjekaj konje.
Društva.
(Čitalnica v Starem trgu priLožu) obhajala bode dne 16. avgusta t. 1. 25-letnico svojega obstanka. Imenovana čitalnica je tretja na Kranjskem, ki se more ponašati, da že četrt stoletja deluje na polju narodne omike in izobraženosti. — Slavna slovenska društva opozarjamo na to redko slavnost, ter ja uljudno prosimo, naj se blagovolijo pri prireditvi svojih izletov in veselic na dan 16. avg. ozirati. Natančneji vspored veselice objavil se bode pravočasno v slovenskih dnevnikih.
Odbor.
(Vabilo k rednemu občnemu zboru podružnice sv. Cirila in Metoda v Litiji, ki bo dne 2. avgusta t. I. ob 4. uri popoludne v gostilni g. J. Oblak-a. Dnevni red : Nagovor g. prvomestnika, poročilo tajnika in blagajnika in volitev odposlancev na veliko skupščino. Iz prijaznosti bodo sodelovale litijske gospice tamburašice pod vodstvom stud. jur. g. Rudolf Sterle-ta.
Telegrami.
Celovec, 28. julija. Trgovinska zbornica je z veliko večino odklonila predlog, naj se odpošlje oficijelni zastopnik na milenijsko razstavo v Budimpešto.
Dunaj, 28. julija. Iz zanesljivih virov se poroča, da dospe ruski car dne 27. avgusta na Dunaj. Vsprejel ga bode cesar Fran Josip s cesarico in vsemi na Dunaju bivajo-čimi člani cesarske hiše.
Dunaj, 28. julija. Rumunski minister-ski predsednik Sturdza je dospel včeraj iz Bukarešta.
Budimpešta, 28. julija. Včeraj je umrl član magnatske zbornice tajni .svetnik Ivanka v 77. letu svoje dobe.
Rim, 28. julija. „Agencia Štefani" objavlja brzojavko Merazzinija iz Džibutija, ki naznanja, da je 25. t. m. zjutraj došlo v tabor pri Rambuli 47 italijanskih vjetnikov iz tabora Šoancev.
Bruselj, 28. julija. V nedeljo so se vršile volitve za obnovitev polovice provinci-jalnih svetnikov. Po dosedaj znanih vspehih so bili izvoljeni v Bruselju vsi liberalni kan-didatje z 20.608 glasovi. Socijalisti so dobili 15.103 glasove. Katoliška stranka se volitve ni udeležila. V Antwerpnu in Liittichu je potreba ožje volitve in sicer v prvem slučaju mej katoličani in liberalci, v drugem mej katoličani in socijalisti.
Madrid, 28. julija. Neki brezposelni človek je napadel s psovkami in grožnjami mi-nisterskega predsednika Canovas. Policija ga je takoj aretovala.
London, 28. julija. „Times" poroča iz Kancje: Narodna skupščina je vsprejela v zadnji seji zakon, vsled katerega se radi iz-vanrednih razmer določa rok za plačevanje dolgov na tri mesece. Glavni guverner je zakon že potrdil.
London, 28. julija. „Daily Chronicle" poroča iz Bulowayo: 300 mož broječi angleški oddelek pod vodstvom poveljnika Ni-cholsona so Matabelli v ozki soteski popolno premagali. Ostali Angleži so se umaknili nazaj v svoj tabor.
London, 28. julija. Do včeraj opoludne je došlo na mejnarodni kongres 718 delegatov. Wilson je jedini angleški poslanec, ki se vdeležuje socijalističnega zborovanja.
Belfast, 28. julija. V neki mizarski delavnici je nastal o polunoči ogenj, ki se je zelo naglo razširjal ter uničil več delavnic in jedno veliko poslopje. Škoda je velika.
Proti hripavosti
učinkujoče, kašelj omehčujoče, sliz razkrajajoče sredstvo je
prsni sirup lekarja Piccollja v Ljubljani (Dunajska cesta),
kateri se uporablja prav vspešno. — Cena steklenici 35 kr. 12 stekl. gld. 3-60.	123 (50-22) 3
Meteorologično porodilo.
g * a	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	•i1 i ij S âSS> >■
27	9. zvečer	7360	21-8	si. vzh.	jasno	
28	7. zjutraj 2. popol.	738-1 735-8	17-9 290	si. vzh. si. vzsvzh.	megla jasno	0-0
Srednja včerajšnja temperatura 22-1°, za 2'2° nad nor-malom.
Najboljše, svetovno
črnilo za čevlje!
Kdor hoče imeti svoje obuvalo lepo temno-irno se lesketajoče in si je želi ohraniti trpežno, kupi naj edino le
Femolendtovo črnilo za čevlje
c.kr. prlv. ustanov-leta 1832
tovarne,
Ijene na Dunaji.
Povsod v zalogi.
Radi premnogih malovrednih ponarejanj pazi naj se natančno na moje ime : St. Fernolendt.
Priporočam tudi ličilo za čevlje, snov za ohranitev usnja, univerzalno nepremočno mazilo. Vsakovrstne tinte, svitla naravna crème za svitlo usnjato obuvalo in pismeni pečatni vosek. 33 52—29
ur Pege
odpravi v 7 dneh popolnoma 501 10-5
dri christoff-a izbornl, neškodljivi
M^ Ambra-crème
jedino gotovo učinkujoče sredstvo proti pegam in za olepšanje polti. Pristno v zeleno zapečatenih izvirnih steklenicah po 80 novč. ima na prodaj Jos. Mayr-ja lekarna v Ljubljani.
w l
PreČ. duhovščini vljudno priporočam
svojo delavnico
za
slikarijo na steklu,
zlasti za izdelovanje
cerkvenih oken
z umetno slikarijo
Ed. Stnhl
v Gradcu, Annenstrasse 35. Najboljša spri-čala in pohvale za izvršena dela razpošiljam na zahtevo.
(M
I
O* »O
Lekarna Trnkôczy, Dunaj V.
Doktorja pl. Trnkôczy-ja
tinktura za kurja očesa
Sigurno sredstvo proti kurjim očesom in otrdelostl kože na nogi, ima veliko prednost, ker se s čopičem namaže na boleči del noge.
Stekleničica z navodilom za rabo in s čopičem vred velja 40 kr., dvanajst stekleničic 3 gld. 50 kr.	445 7
Dobiva se v
lekarni Trnkoezy-jevi
poleg mestne hiše v Ljubljani.
Razpošilja se vsak dan s pošto.
Lekarna Trnkôczy v Gradcu.
Zahvala.
527 1-1
Za izkazano sočutje mej dolgo in mučno boleznijo nepozabnega soproga, oziroma očeta, deda in tasta, gospoda
Josipa Hočevarja
in za obilo spremstvo k zadnjemu počitku, izrekamo tem potom vsem «deležnikom, zlasti gg. c. kr. uradnikom, slavni požarni brambi velikolaški in vsem p. t. prijateljem in znancem, našo najtoplejšo zahvalo.
V V e 1 i k i h L a š Ö a h , dné 27. julija 1896.
Žalujoči ostali.
^H5H5H5H52SSS^
Uradne K in trgovske
¡3
s firmo priporoča
KAT. TISKARJA [
v Ljubljani.
]D u n a j s k a borza.
101 gld. 65 kr.
Dnč 28. julija.
Skupni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru . . .
Avstrijska zlata renta 4%.....
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron
Ogerska zlata renta 4*......
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld.
Kreditne delnice, 160 gld.....
London vista..........
20 mark......
20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini.....
. 101		70	
		65	
. 101		20	
. 122		50	
. 99		45	
. 977		—■	
. 359		25	
. 119		70	
j. 58		70	•
. 11		73	
		51	
		40	
5	rt	64	It
Dnč 27. Julija.
4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5 % državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. .... 4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke b% ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4% kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr,zem.-kred.banke4 <f> Prijoritetne obveznice državne železnice . . ,	, južne železnice 3% ,
„	„ južne železnice 6 % .
„	, dolenjskih železnic 4%
144 gld. 50	kr.
I-" „ -	
190 „ 25	
99 , 45	
139 . —	
126 . 75	
110 „ -	
112 . -	It
99 1 45	n
225 . —	
171 . -	
128 . 90	
99 „ 50	rt
Kreditne srečke, 100 gld................200	gld.	—	kr.
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	137	„	—	»
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	17	„	80	„
Rudolfove srečke, 10 gld.......22	„	50	„
Salmove srečke, 40 gld................69	.	50	„
St. Gendis srečke, 40 gld.......69	„	50	.
Waldsteinove srečke, 20 gld......60	.	—	.
Ljubljanske srečke.........22	„	—	.
Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld.	156	.	50	.
Akcije Ferdinandove sev.železn., 1000 gl.st.v.	3400	.	-	.
Akcije tržafikega Lloyda, 500 gld. . . .	419	„	—	„
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	103	,	—	,
Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	61	.	—	.
Montanska družba avstr. plan.....79	t	50	.
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	159	,	—	„
Papirnih rubljev 100 ................126	„	50	„
ST Nakup ln prodaja vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanj« za zgube pri irebanjlh, pri izžrebani« najmanjšega dobitka. Kilantn» izvršitev naročil na boril.
Menjarnična delniška družba
„m E R C U
Wollzaile it. 10 Dunaj, Ririihilfirstrai» 74 B.
66
Pojasnila "£B v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti M" naloženih glavnic. 'VO