Cena din 1*— POŠTNINA plačana v gotovini Im« I TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 LOlO XV. I TELEFON UPRAVE: 25-67 in 23-67 ». I TELEFON OGLASNEGA ODDELKA 25-67 StQV. 45 I Poslovalnica Ljubljana. Frančiškan. 6. tel 46—91 I Poslovalnica Celje. Prešernova 3 telefon 280 Maribor, petek 21. februarja 1941 NAROČNINA NA MESEC Preleman v ooravt al! oo Doštl 14'din DostavIIen na dom 16 din. talina 30 din. POSTNI ftPKOVNI RAČUN- U.4M Dogodki v Egejskem morju V Berlinu zanikujejo vesti o posredovanju med Italijo in Grčijo — Tri osnovne točke turške zunanje politike — Grčija se bo branila dalje — Angleži so se izkrcali na otoku Lemnosu — Pontonski mostovi na Donavi Zasedba strategičnega otoka Lemnosa CARIGRAD, 21. febr. United Press, Dobro informirani krogi zatrjujejo, da, So se angleške čete včeraj izkrcale na strategičnem grškem otoku LemnoSu, ki ta tik pred vhodom v Dardanele, od katerih je oddaljen 56 km, okoli 50 km pa °d polotoka Kalkidike. Z veliko brzino utrjujejo Angleži otok v pomorsko in zraeno oporišče. Otok je primeren za obrambo Dardanel in Soluna, ki je okoli 150 km daleč. Bolgarska meja je oddaljena pri najbližji točki 128 km, romunski Petrolejski vrelci pa 480 km. BERLIN, 21. febr. ZPV. Razne tuje ažencije so razširile vesti, da išče Nemčija osnovo za kompromisno ureditev ita-"foiisko-grškega konflikta in da naj bi bili v tem smislu storjeni koraki v Ate-aah. Krožijo celo vesti, da je treba pričakovati neposredna pogajanja med Berkom in Rimom na eni ter Berlinom in Atenami na drugi strani. Nemški uradni krogi so zavzeli danes stališče do teh vesti. Odgovorni predstavnik nemškega zunanjega ministrstva je na današnji konferenci izjavil novinarjem, da vse te vesti ne odgovarjajo stvarnosti. Nemčija ni pokrenila prav nobene akcije glede itali-jansko-grškega konflikta niti ni storila j kakršnih koli korakov v Atenah. Kar se tiče odnošajev Nemčije do Grčije, so ostali nespremenjeno korektni in tudi ni nobenega razloga, da bi se kakor koli spremenili. CARIGRAD, 21. febr. Ass. Press. Turški kontrolirani tisk piše, da je bolgar-sko-turška pogodba zagotovilo, da se Bolgarija ne bo pridružila osišču ter pomeni za sedaj prepreko za nemško napredovanje skozi Bolgarijo v Grčijo. ANKARA, 21. febr. Anat. Ag. Ankarski radio je javil včeraj tri osnovne točke turško zunanje politike: 1. zveza z Ve-tiko Britanijo, 2. Balkanska zveza in 3. zveza z Grčijo. Turški listi pravijo, da Turčija nima zvezanih rok s pogodbo z Bolgarijo. Pospešene akcije na vzhodnoairišMIi bojiščih Nemška letala so napadla Benghasi — Boji za oaz? Kufro — Močan italijanski odpor v Eritreji — Angleške čete so prekoračile Džubo v smeri proti Mogadicciju — Zbiranje abesinskih vstaških čet pri Addis Abebi ITALIJANSKA POROČILA I KAHIRA, 21. febr. CBS. V bližini Adis 'kuša?™,Mižati L." Kulri. te’ bh odbit j« ">l"u na visoko Pia- .. PtotiLpadc, in prtsiiten k ......................... iHn SLTSS! je bilo izvedenih več operacij. Napadene so bile delavnice in transporti pri Desiju. Na letališči* v Asmari so letala zadela °bčutniini izgubami. Naša letala so bombardirala sovražna oporišča, prav tako nemška v severni Afriki. Sestreljenih je Wlo pet sovražnih lovskih letal. Neka 80oo tonska ladja In več manjših je bilo kadetih v Sredozemskem morju v strmoglavem napadu nemških bombnikov. V Somaliji j« sovražnik ob spodnji Džubl honovil napad, hoteč si izvojevati prebod čez reko. Boji na drugih odsekih taiajo le krajevni značaj. Sovražna letala so napadla neko naše oporišče v Eritreji. Obrambne baterije so sestrelile eno, na-*a letala pa drugo sovražno letalo. Boji za oazo Kufro RIM, 21. febr. AP. Vrhovno poveljstvo tavlja, da je hiter italijanski protinapad ?dbil sovražen napad na zelenico Kufro, bi leži okoli 800 km daleč od Sredozemlja morja. LONDON, 21. febr. Reuter. De Gaulle-°va radijska postaja Brazzavile v Ekvatorialni Afriki javlja, da so čete svobod-b'b Francozov pod poveljstvom generala j-*clerca napadle italijansko zelenico Kuta0 v južni Libiji. Pri drugem napadu je bilo zasedeno letališče ter neka pozicija. Najetega je več vojnega materiala. Boji so vršili s tanki. ANGLEŠKA POROČILA „ KAHIRA, 21. febr. Reuter. Angleške ^to v Italijanski Somaliji so prekoračile r®k<> Džubo in prodirajo dalje proti glavam pristanišču Mogadisciju. Italijanska b°sodka v Megl v južni Abesinlji se je pedala južnoafriškim četam. Mega leži * p) km od kenijske meje. V njej je bilo letalih 600 italijanskih vojakov in večje 8°ličlne vojnega materiala, več topov in Ifoinlc. Južnoafriška letala so napadla tavelo v Abesiniji ter odvrgla v strmo-Klavem naletu večje količine eksplozivni1 boinb na utrdbe, vojaška taborišča, .°L5uiee iti upravna poslopja. Metala so l,(b letake s pozivom na Abestncc, naj ^ upro. V Somaliji so angleška letala “V^dla Geib vzhodno 011 Džube'. več hangarjev In upravnih poslopij. V Libiji so sovražna letala zgodaj zjutraj napadla Benghazi, sestrelili smo en bomb nik tipa Heinkel 111. Več sovražnih bombnikov je bilo v borbi z našimi lovci poškodovanih. Dva Hurricana sta bila v teh bojih izgubljena. Avstralska letala so sestrelila dve nemški letali, skupaj so bili uničeni trije nemški bombniki. BUDIMPEŠTA, 21. febr. UP. V brodarskih krogih zatrjujejo, da je prepovedana vsaka vožnja z ladjami od Železnih vrat naprej proti Črnemu morju, ker se nemška vojska pripravila na zgradbo pontonskih mostov med Romunijo in Bolgarijo. CURIH, 21. febr. United Press. Nemci so postavili pontonski most preko Donave med Romunijo in Bolgarijo, vendar se smatra, da gre za sedaj samo za vo-jaške vaje. BUKAREŠTA, 21. febr. Stefani. Prevoz blaga in potnikov po Donavi se bo začel 24. t. m. na progi Galac—Turn Severin. SOFIJA, 21. febr. Reuter. Na intervencijo bolgarskega zunanjega ministra dr. Popova je bilo bolgarskemu tisku prepovedano poročati tuje vesti, da se je Turčija odpovedala zavezništvu z Anglijo in prepustila Grčijo usodi. ATENE, 21. febr. Reuter. Nad Atenami kroži veliko število novih angleških letal znamke »Hurricane«. Angleži zatrjujejo, da se bo Grčija branila tudi proti eventuelnemu vdoru iz Bolgarije. CARIGRAD, 21. febr. United Press. V turških zunanjepolitičnih krogih pravijo, da bo bolgarsko-turški sporazum preklican, če bi Nemčija uporabila bolgarsko ozemlje za napad na Grčijo. Angleži v Turčiji mislijo, da bo Turčija napovedala v tem primeru vojno na strani Anglije in Grčije. SSabo vreme na albanskem bojišču Zaradi močnega dežja na albanskem bojišču včeraj ni bilo posebnih dogodkov — Grki poročajo o krajevnih uspehih, in odbitih napadih pri Tepeleniju NEKJE V ITALIJI, 21. februarja. AA. Poročilo glavnega stana italijanske vojske pravi: A Albaniji nobene posebne važ ne akcije. ATENE, 21. febr. At. Ag. Službeno poročilo glavnega poveljstva grške vojske št. 117 javlja, da s0 Grki v teku včerajšnjega dne zavzeli močne položaje sovražnika in zajeli 200 Italijanov, med njimi nekaj častnikov. Zaplenjena je večja količina avtomatskega orožja in raznovrstnega vojnega materiala. Naša letala so uspešno bombardirala sovražne postojanke in druge vojaške' objekte. V letal- skih bojih v zraku je bilo sestreljenih pet sovražnih letal, eno grško letalo je moralo zasilno pristati, posadka se je rešila. Sovražna letala so bombardirala Prevezo, niso pa povzročila škode. Ljudskih žrtev ni bilo. ATENE, 21. febr. Reuter. Atenski radio javlja, da so zaradi velikega dežja včerajšnje ofenzivne operacije Grkov deloma bile omejene na ožje sektorje fronte. Prej zasedeni položaji so očiščeni in utrjeni. Sovražnik je utrpel močne izgube na ujetnikih in mrtvih. Italijani o junaškem odporu v kolonijah RIM, 21. febr. Slefani. Listi; pišejo o visoki morali italijanskega odpora v Eritreji. Obisk abesinskega podkralja vojvode d’Aoste je še bolj podkrepil borce. Tisk poudarja herojsko obrambo Kcrena, ki je odbil napad sovražnih motoriziranih edinic hi močan odpor italijanskih čel v oblasti spodnje Džube v: Somaliji. Sovražniku so bile prizadejane velike izgube po italijanskem in nemškem letalstvu. Domači knezi v Vzhodni Afriki izkazujejo Italijanom vso zvestobo in vdanost Rimu. Na italijanskem bojišču so trije italijanski bombniki v bojih z 20 sovražnimi lovci uspeli kljub temu odvreči bombe na Argirokastrg. Eno sovražnih letal je s strojnico ranilo italijanskega člana posadke, ki je streljat s strojnico. Kljub temu sc je le- nika, tako da se je sovražno letalo zrušilo v plamenih na zemljo. Vsa italijanska letala so se vrnila. PRINC BERNHARD PILOT LONDON, 21. febr. AP. V angleškem letalstvu učijo holandskega princa Bern-harda pilotovanje lovskega letala, vendar pa pravijo, da mu njegova tašča, holandska kraljica, ne bo pustila leteti v bojnih poletih. »ADMIRAL VON SHEER« PRI MADEIRI NEW YORK, 21. febr. Ass. Press. Kakor sc izve. je sodeloval pri razpršitvi angleškega konvoja pri Madeiri nemška 10.000 tonska »žepna križarka«, »Admiral talcu posrečilo, zadeti motor sovraž- von Sheer«. ATENE, 21. febr. At. Ag. Grško uradno poročilo: Včeraj so bile zavzete neke utrjene pozicije in ujetih 200 vojakov ter orožje. Odbiti so bili trije protinapadi. ATENE, 21, febr. CBS. Po grških informacijah so Grki odbili tri večje italijanske protinapade v sektorju pri Tepe-leniju. Položaj na bojišču se sicer na tem delu ni bistveno spremenil v zadnjem času. Po poluradnih poročilih je bilo ujetih 300 italijanskih vojakov in zaplenjenega mnogo vojnega materiala. Italijani so imeli v bojih težke žrtve. EDEN SPET POTUJE Angleški zunanji minister Eden je s šefom generalnega štaba angleške vojske, sirom Johnom Dillom dospel v Kahiro v Egiptu Poročila z anglešbo-nemšbega bojišča Nemci poročajo o uspešnih letalskih napadih na vojaške naprave v Anemiji in na transportne ladje, Angleži pa o protiakcijah v invazijskih lukah in zaledju VČERAJŠNJE NEMŠKO POROČILO BERLIN, 21. febr. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo poroča: Neki hitri bojni čoln je potopil v južnem delu Severnega morja dve oboroženi britanski trgovski ladji s skupno 10.000 tonami. Nemška letala so včeraj napadla konvoj© severno od Hebridov, kakor tudi ob vzhodni in jugovzhodni obali Anglije, kjer so tako težko poškodovala štiri velike trgovske ladje, da jih lahko smatramo za izgubljene. Pri Harvicku je bil z bombami zažgan en rušilec. Skupine bojnih letal so uspešno napadle letališče v Midlandu, pristaniške naprave na otoku VViglit in na Škotskem. Skupine bojnih letal so bombardirale preteklo noč doke v Londonu, Swanseaju, PIymouthu, Chathamu. Težka bomba je padla na neko 2000 tonsko ladjo v bližini Harwicka, neka druga lisočtonska ladja pa je bila zadeta v bližini Cassburryja, pred Orfornesom je bil napaden konvoj in je bila pri tej priiiki fežko poškodovana (ritisočtonska ladja. Bomba je zadela tudi neki rušilec, na katerem je izbruhnil požar. BERLIN, 21. febr. DNB. Sedem angleških parnikov s skupno tonažo 33.500 ton ie bilo 20. t. ni. težko poškodovanih od letalskih napadov. VČERAJŠNJE ANGLEŠKO POROČILO LONDON, 21. febr. Reuter. Letalsko ministrstvo poroča: Včeraj je bilo delovanje sovražnih ietal nad Anglijo malo obsežno. Eno sovražno vodno letalo »Dor nier« je bilo sestreljeno. Ugotovljeno je, da so snočni napad na Swansea izvedli predvsem bombniki »Dornier«.. V Londonu je bila od ene bombe poškodovana stara stolnica južtiolondonske škofije Southvvark. Nemški letalci uporabljajo sedaj nove vrste zažigalnih b«mb. Medtem ko so prejšnje mirno padle in mirno tlele ter prižigale požare, tako da jih je bilo mogoče takoj pogasiti s peskom, sedanje bombe po padcu eksplodirajo, tako da je za gasilce nevarno približati se jim pred eksplozijo. Ognjišče je tudi večje. Angleška gasilska obramba pripravlja sedaj posebne vreče S peskom, ■ki jih mečejo na tleče bombe iz kakšnega kritja. Letalsko ministrstvo je objavilo tudi nekaj podatkov o letalskih izgubah. Po teh številkah naj bi bili Nemci izgubili 3101 letalo ter r.ad 7000 izvežbanih le-talcev, medtem ko znašajo angleške izgube skupno 851 letal, toda 427 pilotov se je rešilo. V prvih sedmih tednih le- tošnjega leta so po teh navedbah Nemci izgubili 56 letal, angleške izgube pa znašajo samo štiri stroje. DANAŠNJA ANGLEŠKA POROČILA LONDON, 21. febr. Reuter. Letalsko ministrstvo javlja, da so v noči na petek napadli sovražni bombniki južni Wales. Nastalo je več požarov, ki so pa bili kmalu pogašeni. Več škode je na stanovanjskih hišah, večje število ljudi je ranjenih. Na jugu Anglije napad ni povzročil večje materialne škode, tudi ne ljudskih žrtev. LONDON, 21. 1'ebr. Reuter. Admirali-tela javlja, da je pomožna križarka .,Cryspin“ potopljena. LONDON, 21. febr. Reuter. Nocoj je Ibilo napadenih več angleških mest, kjer so nastali požari. Nekaj škode je bilo tudi v Londonu. LONDON, 21. febr. Reuter. 22 oseb je bilo ubitih in 52 težko ranjenih, ko je bomba padla v bližini neke bolnišnice v Londonu. LONDON, 21. febr. Reuter. Angleška podmornica »Sea Lion« je potopila ob norveški obali neki parnik. Eden v Egiptu KAHIRA, 21. febr. Reuter. Po prihodu Edena in sira Johna Dilla smatrajo, da bosta na licu mesta pregledala vojaško in politično situcijo po uspehih nilske vojske. Oba odposlanca se bosta posvetovala s poveljniki na Bližnjem vzhodu in poročala angleški vladi. Politične obsodbe v Bratislavi MUSSOLINI ŽRTVAM V SANTANDRU MADRID, 21. febr. Stefani. Italijanski poslanik v Madridu je izrazil španski vladi sožalje zaradi katastrofalnega požara v Santandru. Izročil je 100.000 pezet kot Mussolinijev dar za žrtve požara. DEBATA V AMERIŠKEM SENATU WASHINGTON, 21. febr. AP. V senatu je proti pričakovanju nastopil opozicio-nalno demokratski senator Reynolds, senator Nye pa je novinarjem izjavil, da bodo USA v 30 dneh v vojni, če bo načrt sprejet. ST. LOUIS, 21. feb. AP. Newyorški župan Fiorello La Guardia je izjavil, da morajo biti vsa ameriška zahodna in vzhodna mesta pripravljena na zračne napade župan misli, da je 97% verjetnosti, da ameriška mesta ne bodo napadena iz zraka, vendar pravi, da za ostale 3% ne more sprejeti nobene odgovornosti za svo je meščane. ROMUNIJA BO MOBILIZIRALA SOFIJA, 21. febr. AP. Diplomatski krogi zatajujejo, da je Romunija poklicala okoli 1 milijon mož pod orožje za 15. marec. FRANCOVA INTERVENCIJA V1CHY, 21. febr. Reuter. Naknadno se je izvedelo, da je general Franco sporočil maršalu Petainu italijansko prošnjo, da, bi se snveli italijanski vojaki iz Tripolita-nije umakniti preko francoskega ozemlja. Maršal Petain prošnji ni ugodil. DUNAJ, 21. febr; »Neues Wiener Tag-blatt« poroča: Včeraj je bil pred velikim bratislavskim porotnim sodiščem zaključen proces proti štirim slovaškim politikom in javnim delavcem, ki so svojčas jmigrirali v tujino ter so sedaj v Londonu člani dr. Beneševe češkoslovaške vlade. Porota je v odsotnosti obtožencev sodila nekdanjemu čsl. poslaniku v Parizu ar. Štefanu Osuskemu, nekdanjemu čsl. ministrskemu predsedniku dr. Milanu Hodž?, glavnemu uredniku »Narodnih novin« dr. /auliny-Tothu in ravnatelju slovaškega poročevalskega urada Petru Priedavaku. Imenovani so bili obtoženi rovanjenja proti varnosti in neodvisnosti Slovaške in njene zaveznice Nemčije ter namere, da hočejo z oboroženo silo obnoviti nekdanjo češkoslovaško državo. Nadalje so bili obtoženi, da so hoteli s svojimi dejanji v tujini škodovati nemški vojski ter izpodkopati nemško-slovaško prijateljstvo. Porota je spoznala obtožence krive ter obsodila dr. O&uskega na dosmrtno ječo, trajno izgubo drž. pravic ter odvzem državljanstva v republiki Slovaški, dr. Milan Hodža je bil obsojen na 18 let ječe in trajno izgubo častnih pravic, dr. Pau-liny-Toth na 15 let ječe in izgubo častnih pravic, Peter Priedavak pa na 11 let ječe in izgubo častnih pravic. Mimo tega je bilo vse premoženje obsojencev, v kolikor se nahaja na ozemlju republike Slovaške, zaseženo v državno korist. Vafe prostovoljcev padalcev v Angliji LONDON, 21. febr. Kakor poročajo švedski dopisniki iz Londona, vežba Velika Britanija izbrane prostovoljske oddelke za padalce, ki bodo imeli glavno vlogo pri bodoči invaziji na tuja tla. Spuščanje angleških padalcev v Južni Italiji da je bil le nekak poizkus za primer vdora na tuja tla s pomočjo predhodnih padalskih skupin. Izvršili so ga člani prostovoljskega padalskega oddelka, ki so se izvežbali lani. STOCKHOLM, 21. febr. DNB. Švedski listi prinašajo obširna poročila o vajah angleških prostovoljskih oddelkov-padal- cev. Doslej so držali Angleži te čete strogi tajnosti. VJada je pa zdaj dovolila tujim dopisnikom, da lahko obširneje pišejo o tem. Istočasno naglašajo velik pomen padalcev in navajajo primer, kako so padalci nedavno »ukradli« avtomobil norveškega prestolonaslednika Olafa, ki je prisostvoval vajam. BERLIN, 21. febr. DNB. »Berliner Bor-senzeitung« ironizira poročanje Reuterja o angleških padalcih ter pravi, da hoče agencija s tem vliti strah Nemčiji in Italiji ter imponirati svetu. Senzacija IISA o nemški letalski industriji MILAN, 21. febr. ■> Po polo d’Italia« piše, da je Velika Britanija dobila od po-četka vojne do konca januarja od USA 1861 letal, kar pomeni povprečno 300 letal na mesec. V Washingtorni se medtem nadejajo, da bodo lahko poslali Angle- Singapore, Tajsko in Holandska Indija Amerika je na Singaporeu prav tako zainterisirana kakor Velika Britanija NFAV YORK, 21, febr. Reuter. Ameriški tisk piše glede angleških ukrepov v Sjngapuru, da ne bodo USA trpel© nobene agresivne japonske zunanje politike proti jugu Azije. Interesi Zedinjenih držav so tako v gospodarskem, kakor stra-tegičnem pogledu usmerjeni v cilj, da ostane razmerje na jugu Azije pri statusu quo. Amerika ie na Singapuru prav tako zainteresirana kakor Velika Britanija. LONDON, 21. febr. Reuter. Okoli 200 »Lockheedovih« in »Consolidated« bombnikov je odletelo namesto v Anglijo v Singapore. Okoli -10 lovskih letal znam- ke »Curtiss« je bilo poslanih po morju v Cangkajškovo Kitajsko in 12 ameriških pilotov je prispelo v Holandsko Indijo, kjer bodo inštruktorji. , BANGKOK, 21. febr. AP. Petnajst japonskih ladij križari v siamskem zalivu. MANILA, 21. febr. UP. Holandci v Vzhodni Indiji se pripravljajo na obrambo, če bi Japonci napadli holandske kolonije. Bogate petrolejske vrelce bodo prej zažgali, kakor jih pustili pasti v japonske roke. BANGKOK. 21. febr. AP. Britanski državljani na Tajskem so dobili poziv, da se izselijo. žem vsak mesec 400 letal. Komisiji ameriškega senata za pomoč Angliji je pa bilo pred dnevi podano poročilo o letalski proizvodnji v Nemčiji. Po tej vesti, proizvaja nemška letalska industrija 4000 ietal na mesec. Že lani, trdi list, so nemške letalske tovarne izdelale po 3000 letal na mesec. JUGOSLOVANSKI POSLANIK KONFE-R1RA S HULLOM BUDIMPEŠTA, 21. febr. ZPV. »Ncp-szavti« javlja, da je v ameriških političnih krogih izzvala veliko pozornost konferenca državnega tajnika Hulla /. jugoslovanskim poslanikovi. Konferenci je prisostvoval Sumner Welles. Mariborska napoved: Oblačno in vetrovno vreme s padavinami v presledkih. Včeraj je bila maksimalna temperatura + 10.6, danes minimalna +1, opoldne pa +3. Padavin je bilo od sinoči do danes 27,6 nun. Borza. C ur ih, 21. februarja. Devize: Beograd 10, Pariz 7.45, London 16.62, Newyork 4.31. Milan 21.70, Berlin 172.50, Sofija 4.25, Budimpešta 85, Bukarešta 2.12'-:. sna SLOVENSKEGA NARODA »Koroški Slovenec« je objavil v eni svojih zadnjih številk članek, v katere obravnava vprašanje narodne voije 1 narodnega značaja, prehajajoč potem na vprašanja našega slovenskega naroda > še posebej onega dela, ki živi v Nemem. Ugotovitve člankarja so v marsičem za nimive, posebno še. zato, ker so napisan na oni strani meje, v drugem vzdušju ni drugih razmerah. Zato zaslužijo v po n* meri, da se vsaj za trenutek tudi mi P°" mudimo pri njih. Slovenski povojni razvoj »Naš slovenski narod je bil«, praVl člankar, »stoletja kakor Martin Krpan. Služil je cesarju in ga osvobodil stras-nega Brdavsa. Potem pa si je zazele domov in je spet tovoril svojo sol. Bn i slovenski narod kakor hlapec Jernej, 1 je služil gospodarju dolgih trideset le • pa je na svoja stara leta moledoval za pravico. Bil je slovenski narod kakor mladenič v ostri šoli, ustrahovan in P°' koravan. Ko pa je v Jugoslaviji dozorel za svobodo, so v trenutku padle vse ovire. Slovenski duh se je dvignil v visokem poletu, slovensko srce je vztrepetalo v nepoznani sreči. To je Slovenija v letih po svetovni vojni: kakor roža sije razbohotila in zori umsko, srčno in duhovno. Univerza, akademija znanosti in umetnosti, sodobna književnost, sodobna slovenska odrska in glasbena umetnost, slovenska slika in slovenski kip vse to in še mnogo več je znak rastoče slovenske kulturne volje, volje za zdravo, volje za silno življenje. V dvajset-Hetju je slovenski narod nadomestil _v kulturni rasti celo stoletje in je svojo individualnost dokazal na najirčinkovitejsi način.« Stališče koroških Slovencev Po tej ugotovitvi pa prehaja člankar na položaj koroškega dela slovenskega naroda in pravi: »Mi koroški Slovenci smo del maternega naroda. Politično smo pa pripadniki Velike Nemčije in smo njeni državljani. Morda se premalo zavedamo, da sc je naš kulturni položaj postanku Jugoslavijo bistveno spremen1*-Naša narodna pravica je sicer prejM11 slej v rokah večinskega naroda in večinski narod ima možnost, da našo narodno kulturno rast pospešuje ali ovira. Naša narodna slovenska volja pa se hrani ,n krepi ob silni kulturnosti maternega naroda Slovenije. Nasa življenjska sila 3e del site vsega slovenskega naroda. Nazorno se na nas izpričuje resnica, da 5C ves narod eno živo bitje z dušo un telesom. In narod kot živo bitje ima to posebnost, da ga ne more streti nobena zunanja sila, dokler je sam poln kulturne volje za življenje.« Bolni tvori na zdravem telesu Te besede so bile, kakor smo dejali, 'na pisane na oni strani meje in za Slovenc2 v Nemčiji, toda ali niso potrebne tud' premnogim med nami tu na tej stran1' tisti svobodni Sloveniji, ki jo člankar poveličuje zaradi njenega velikega razvoja? O, tudi tu med nami jih je mnog0’ ki se ne zavedajo zadosti splošne življenjske sile sicer malega, zato pa ne* uničljivo žilavega slovenskega naroda, katerega moč je okrepljena še neločljiv0 z močjo vse ostale .Jugoslavije. In pre' mnogi so naenkrat pozabili na veliki raZ' voj našega naroda in naše države v ten dvaindvajsetih letih samostojnega državnega življenja, izgubili orientacijo inPrl' čeli begati, pozabljajoč na dragoceno ugotovitev člankarja v »Koroškem Slovencu«, »da naroda ne more streti nobena zunanja sila, dokler je sam P0'1! volje za življenje«. Ako oni niso P0^1' te volje, ako oni nimajo značaja, metfii0 da je tudi ves naš narod tak. Toda tud1 narod je žrvo bitje in njegovo močno tc' lo zdravi sproti vse bolne pojave 11A tcl" telesu. Ozdravil bo tudi te, ki so sam0 prehodni in samega njegovega jedra 11^ dosegajo. Morda niti ni več tako dale^ tisti čas, ko bodo bolni tvori odpadli jih bo zdravi slovenski narodni organ«* zem izločil in za* vekomaj zavrgel. Tedaj bo stopil naš narod na svojo dokončno pot moške samozavesti i11 zdravega razvoja na vseh svojih področ" jih udejstvovanja. .t sldjih Srbov na Hrvaitskem teir bo razbilo zadnje poizkuse, zanesti zmedo med srbske vrste na Hrvatskem, kar je v interesu v*e Jugoslavije.« »Hrvatski Dnevnik« dostavlja ob tej priliki: »Imenovanje dr, Ivkoviča za pod-bana ni prišlo nenadoma. Sledilo je v dulm politike KOK. To imenovanje je ponovna afirmacija koalicije HSS in SDS, ki je tem pomembnejša, ker se javljajo zdaj tako v Srbiji, kakor v Sloveniji živahna strankarska previranja. Razvoj političnega življenja v Sloveniji še ni dobil odrejenih kontur. Iniciativa dr. Kulovca za vzpostavitev strankarskega premirja je izzvala v Sloveniji simpatije, naglasila se je pa dosedanja strankarska ozkosrčnost, po kateri se je postopalo proti slovenskim patriotom, ki so pri državnozborskih volitvah glasovali za dr. Mačka. Kakor smo že enkrat naglasili, se pričakuje večje zbližanie med pristaši dr. Kulovca in konstruktivno opozicijo, ki naj zavzame princip enakopravnosti in narodnega sporazuma kot osnovo obče politike državne zajednice. Kar se pa tiče političnega življenja v Srbiji je bil zapa-žen sestanek med Cvetkovičem in Aco Stanojevičem. Tuji tisk piše v zvezi s tem o koncentraciji vseh pozitivnih sil v Jugoslaviji, da se poveča delo narodnega sporazuma. Tudi v vrstah demokratov se kaže gibanje temu v prilog. Imenovanje dr. Ivkoviča za podbana je praktično izpričalo skupno politiko SDS in HSS. Nima to nobene analogije z ono v časih Habsburžanov, ki so s prožimo tendenco razdvajali Hrvate in Srbe. Teh tendenc ni manjkalo tudi v Jugoslaviji, vprav zato je pa prišlo do KDK. Na čelu podbanskega mesta je zdaj ugleden predstavnik zagrebške SDS. Temu primeru naj slede tudi drugi kraji.« Svoboda narodov in ne novi cezarizem Manifestacija tradicionalne politike KDK Velik edine v imenovanja dr. Ivkoviča za podbana Hrvatske — Senator Kosanovič o politiki SDS, okrepitvi KDK in n]e pomenu za Jugoslavijo — Pripombe „Hrvatskega Dnevnika" s posebnim ozirom na politične prilike v Sloveniji Novi podban banovine Hrvatske, dr. 1 v k 0 v i č je včeraj pred banom dr. Šu-bašičem prisegel. Nato je takoj prevzel posle od dosedanjega podbana dr. Iva Krbeka. Prvak SDS, senator Kosano-vi^ je ob tej priliki dejal: »Imenovanje dr. Svetozarja Ivkoviča za podbana Hrvatske je sledilo v duliu hrvatskih tradicij, po katerih je bil Srb nosilec visoke časti podbana. To imeno-vanje je v interesu politike skladnosti Srbov in Hrvatov v banovini Hrvatski, ki so delali proti sporazumu, so hoteli izkoristiti Srbe na Hrvatskem, njih »tradicionalna podtika« nas je drago stala. Samostojni demokrati so bili oni, ki s° se tej politiki uprli in ki so skupaj s HSS nosili boj za ostvaritev banovine Hrvatske in za nje vzkladitev z vso državo. Zato je razumljivo, da je za podgana imenovan samostojni Srb. Ta re-Prezentira na Hrvatskem Srbe, ki se zavzemajo za sporazum in iskreno sodelovanje s HSS. Bili so predlogi, da se za podbana imenuje politično nevtralna osebnost. Jasno pa je, da takšna rešitev ne bi dala °nili rezultatov, ki jih pričakujemo. Srbe na Hrvatskem izkoriščali in jim vedno pitali odgovornost za slab razvoj političnih prilik. Zato je treba, da na vrhovih tinske oblasti pride do izraza ona poli. tika med Srbi, ki pomeni absolutno skladnost življenja Hrvatov in Srbov. Srbi na Hrvatskem morajo občutiti, da zanje ni nacionalne nevarnosti, nego da bo napredek in okrepitev banovine Hrvatske Prispeval h konsolidaciji vse države. Takoj po sporazumu med Srbi in Hr-vati so skušali z mnogih strani zanesti negotovost in strah. Le samostojni demokrati so bili, ki so široke sloje Srbov na Hrvatskem pomirjali in ki so razpoloženje kanalizirali v občo korist. Samostojni demokrati so bili strelovod za oddajanje strel, da se ni hiša vnela. Lončno je, da je tolikrat naglašena politika KDK aksiom, na katerem mora počivati banovina Hrvatska, kar sta večkrat na-Slasiki predsednik dr. Maček in podpredsednik inž. Košutič. V duhu te politike je iogično, da je podbansko mesto izpopol-"ieno s predstavnikom KDK. Že na prvi seji ministrov KDK pred odhodom v Beograd je inž. Košutič poudaril, da je treba, visoko čast podbana dati Srbu samostojne demokratske stranke, ker je to v duhu tradicij KDK. Imenovanje dr. Ivkoviča za podbana bo odjeknilo v vseh Država, ki ni v stanu, braniti se in očuvati, ni država v pravem pomenu te besede. Brez sposobnosti obrambe ni možnosti ne pravic do srečnejšega življenja naroda. Gotovo je, da bo prišel čas preokreta. Stališče naroda in njegovo razpoloženje je znano. To ni le pasivni moralni kapital, je izredno aktivni čini-telj v sedanji vojni. Agrarne države so v gotovem pogledu v slabšem položaju v, današnji vojni moderne tehnike, tankov in letal, toda ljudski činUelj in moralni moment je v tej vojni morda že važnejši nego v vojnah bajonetov, konjenice in spopadov prSa ob prsa. V sedanji vojni se tehnika brez človeka ne more premakniti, človek gleda bolj kot kdaj koli prej smrti in najstrašnejšim posledicam tudi za svojce v zaledju v oči. Zato je pa treba v prvi vrsti poglobiti sodelovanje z oninii narodi in državami, ki so proti razširjenju vojne in imajo interes, da se Iz sedanje razcepljene Evrope stvori zajednica svobodnih narodov in ne novi cezarizem, ki bi svojim interesom podredil vse ustvarjalne sile drugih držav, piše »Naprcd«, glasilo univ. prof. Iliča v Beogradu. Massaua, Asmara in trdnfava Keren Edina zveza Abesinije z morjem na severovzhod je po cesti iz Adue na Asmaro, od tod pa po železnici v Mašsauo. Massaua je zdaj moderno mesto s 15.000 prebivalci. Lezi na dveh otokih, ki sta povezana z železnico. Novi de! mesta je tipična italijanska kolonialna naselbina. Potres 1921 je porušil mnogo lepih poslopij. Pristanišče je bilo obljudeno že v antični dobi in se je imenovalo Sabat. Zadnje rimske razvaline so izginile pred 1900. Mesto se je prvič močno razvilo 1557 pod turškim gospodstvom, pravi pomen je pa dobilo po zasedbi Italije 1885. Podnebje je v mestu neznosno. Kdor le more, pobegne na eritrejsko visoko planoto v zaledju, kjer je zdrav in čist zrak. Lepa avtomobilska cesta in železnica vodita od obale tja, obe sta mojstrsko delo moderne tehnike. Na razdaljo 62 km so morali tu premagati 2347 m višinske razlike! Kajti, glavno mesto Eritreje, Asmara, leži 2340 m nad morjem! Cesta in železnica se vijeta v premnogih zavojih navzgor, dokler ne dosežeta v ravni črti planote. Srednja letna temperatura znaša v Massaui 30, v Asmari le 18o C. Temu odgovarjajo tudi padavine, oblačnost in vnanja slika rastlinskega plašča. Kmalu za Massano se vleče stepa, ki prehaja dalje v gore v grmičevje, dočim je planota zgoraj podobna rastlinski odeji Sicilije. Asmara šteje danes 48.00U prebivalcev in ima glede stavb in lege zelo lepo vnanjo sliko. Podnebje je tu bogato dežja in neviht, pa milo in osvežujoče. V visokem poletju bi človek sodil, da je pomlad. Asmara ima vse pogoje, da postane višinsko letovišče prvega reda v vzhodni Afriki. Pred zasedbo Italijanov je bila tu majhna abesinska vas, novi gospodarji so napravili mnogo. Kultura Cvajeta Zuzorič in Torquato Tasso V zgodovinah srbskohrvatskega slovstva je ^ivedena Cvijeta Zuzojič, Dubrovčanka iz 16. stoletja, kot pesnica, ki je pisala srbskohrvat-pfc in italijanske pesmi ter kot umetniško iti ll'di_ sicer vsestransko izobražena ženska. Za-11‘mivo pa je, da njenih pesmi doslej še ni bi-mogoče najti in zato novejši raziskovalci '»lenega življenja sploh dvomijo, da bi jih bi-1:1 kdaj pisala. Kljub temu ni Cvijeta Zuzorič, -katere ime “°si ce!o beograjski paviljon za razstave li-Kovne umetnosti, prav nič manj zanimiva in jnikavna osebnost, o kateri je nastala že cela v J.a(ura, bi pa zaslužila predvsem roman I L'cjega obsega, saj je ni opeval nihče manjši Kakor veliki italijanski pesnik Torquatp Tasso ' sonetih in madrigalih, ki jih je odlično znova Prevedel sedaj v hrvaščino senior hrvatskih Pesnikov Vladimir Nazor. Prav ti Nazorovi Prevodi so napotili dr. Josipa Torbarino, da izdal v Kolu Matice Hrvatske studijo pod Vslovom »Tassovi soneti in madrigali na čast Vlieti Zuzorič, Dubrovčanki«. Kako je prišla Cvijeta Zuzorič, na vsak na-ln nenavadna lepotica, kakor jo opisujejo spomini in kakor nam jo prikazuje tudi Portret M: Murata, obenem pa izredna žena jnietniške in splošne izobrazbe, v poezijo I. vnega TassaV Cvijeta,, rojena v Dubrovni-u v £asu glavne ljudoviade okoli leta 1552., £ nrišla že kot dete v Ankono, kjer je ostati ;,e do možitve leta 1570. s Florentincem Bar-i^lonieom Pescionijcm. Kmalu po poroki je P*i bil Peseioni poslan v Dubrovnik kot kon-- *“> Florenci stiii; mestu 'e bil |>i ta dt vili '•Cii: poslan v in se je z njim vrnila tako v roj-sh!i Cvijeta. Toda okoli leta 1583 escioni premeščen v Ankono in C vi jele ostala tam vse do svoje smrti V 10'8 'in je nien mož umrl že I. 1593. V 1'asso-"smih se omenja Cvijeta kot poročena .. Anhone, zato so mogle te pesmi na-■tati v tasti med leti 1583:, ko se je preselila v Ankono, in 1595., ko je Tasso sam umrl. Starejši raziskovalci so tfienili, da je bil Tasso sam zaljubljen v lepo Cvijeto, toda novejša raziskovanja, katerim se pridružuje tudi dr. Tobarina, govore za to, da slavni italijanski pesnik teh pesmi ni pisal iž svoje lastne pobude, ampak po naročilu za vodjo bolnišnice sv. Ane v Ferari, plemiča Agosthja Mosti-ja. Tasso je pričel namreč leta 1576. kazati znake duševne zmedenosti in je moral biti tri leta pozneje oddan v omenjeni zavod, v katerem je osfal dolgih sedem let. Tam so ga obiskovali prijatelji, knezi, in književniki. Dasi duševno razrvan, je napisal v tem časti okoli 600 lirskih pesmi in one filozofske dialoge,»ki spadajo med najboljše spise tedanje dobe Italije. Dokazano pa je, da je Tasso v tem času pisal često za Mostija pesmi, kadar se je ta zaljubil, kar se je baje često zgodilo. !n tako se je zaljubil vetrnjaški plemič tudi v znamenito krasotico Cvijeto Zuzorič, in Tassove, njej posvečene pesmi so bile torej izraz te Mostijeve, ne Tassove ljubezni. O kaki ljubezni med Tassom in Cvijeto torej ne more biti govora, pravi dr. Torbarina. Ni pa izključeno,- da je Tasso Cvijeto vendarle tudi osebno poznal, ker je verjetno, da je na svojih večnih beganjih prispel tudi v Ankono. Za to govori zlasti neki opis Ankone v pesmi Cvijeti, kakor tudi glosa v loda Ancona dove vide.. Fiordispina«. Zato govori tudi dejstvo, da je bila Cvijeta prva učena žena tiste dobe ne le v Dubrovniku, ampak tudi v Ankoni in da je zbirala okoli sebe družbo učenjakov in umetnikov. Med njimi je mogel biti tudi Torquato Tasso Sicer so se pojavili tudi že dvomi, ali so Cvijeti posvečene pesmi res Tassove, toda med tem so bili že docela i »vrže ni: pesmi je res napisal on. -r. k Iz jugoslovanskih gledališč. V vsej Jugoslaviji se opaža v zadnjem času naraščanje zanimanja za gledališče in od povsod poročajo, da je cbisk pri vseh predstavah vedno večji. To se dogaja celo v Nišu, kjer tamkajšnje gledališče še nima ustaljene tradicije in gledališke publike, kakršno ustvari tradicija. Te dni je bila tam krstna predstava bičevih »Gostov iz vasi«, ki jih je občinstvo dobro sprejelo. Gledališče vodi mladi srbski književnik Borivoj Stojkovič. Zelo dobro je obiskovano gledališče v Osijeku. Tamkajšnja drama je vprizorila nedavno »Modro ptico«, delo madžarskega pisatelja Ferenca Herczega. Beograjska opera je obnovila Konjovičevo opero »Miloševa ženitev«. Opera je bila skomponirana pred 30 leti, leta 1924. pa ie bila predelana. Zagrebška opera je pa dosegla lep uspeh z Musorgskega opero »Soročinski sejem-. k Iz jugoslovanskega koncertnega življenja. Znani zagrebški Ciril-Metodov zbor je ob priliki desetletnice obstoja priredil v Beogradu pod pokroviteljstvom kneginje Olge izvrstno uspe! koncert. Mimo tega je bil te dni v Beogradu koncert Smetaninega cikla »Moja domovina« ter solistični koncert Ladislava Horvata, člana Beograjske filharmonije, dočim sta v Zagrebu priredili koncert Božica Sarvan-Čajkovac in Liga Dorogi, k Likovne razstave. V Sarajevu je bila nedavno odprta zanimiva razstava del akad. slikarjev Romana Petroviča, Ismeta Mujezino-viea, Nice Todorovičeve, Voje Dimitrijeviea in Daniela Ozma. Istočasno razstavlja v Beogradu še en muslimanski slikar, Šabahadin Hodžič. Pri otvoritvi je govoril znani muslimanski pisatelj Hamza Humo. k Predavanje o pesniku Petroviču. Društvo umetniško iu akademsko izobraženih žen v Trstu je priredila te dni predavanje o'avtorju >,Gorskega venca«, črnogorskem pesniku in vladiki Petru Petroviču Njegošu. Predaval ie znani prof. Umberto Urbani (Urbanac), prevajalec Gorskega venca« v italijanščino. Severnozahodno od tod se spušča železnica v globel Ansebe, .najbližje večje mesto je K ere n, ki leži še 1425 m visoko in šteje 6000 prebivalcev. DANSKE TORPEDOVSKE ZA NEMČIJO Švedski lisi' : Dagens Nyheter« piše o izročitvi 10 danskih torpedovk Nemčiji in pravi: Od minile srede dalje so na krovih danskih torpedovk nemške posadke. Preden so danski mornarji zapustili svoje edinice, so ukazali danski častniki v znak žalosti izvesiti zastave na pol droga. Danska vlada je izročila ladje s protestom po večkratnem urgiranju. Po dokončni pogodbi so se Nemci zavezali, da bodo uporabili danske torpedovke le za vaje in stražo v Baltskem morju. Vesti o odstopitvi danskih podmornic Nemčiji, se tu ne potrjujejo.« Vojna in tujski promet. Tujskoprometni urad v Curiliu je izdal statistiko, po kateri je prišlo v mesto 1938 še 328.910 gostov, leta 1939 je njih število naraslo na 415.704, leta 1940 pa padlo na 196.253. Tujcev je dospelo 1938 še 165.458, lani le 24.342. Tujci so beležili v prometu gostov 1938 59.2%, lani le še 12.4% vsega prometa. USA so zgradile 1. 1918 nad 3 milijone km ladij. Ta številka je petnajstkrat ^pčja kakor je bilo število ton ameriških ladij nekaj let. prej. Zedinjene državo so same v enem letu zgradile več ladij ,kakor pa jih je. Velika Britanija izgubila v poldni-gem letu sedanje vojne. .JDie Sirene", nemški magacin, prinaša članek o protiletalski obrambi. V članku je zanimiva ugotovitev ,da se v zakloniščih sliši brnenje letal, kakor da bi bila nad glavami zaklonjencev, v resnici pa so nekaj tisoč metrov visoko. List pravi, da je to posledica akustične prevare: brnenje motorjev sc v zakloniščih zelo poveča. Gibanje prebivalstva julijske krajine Zadnji statistični podatki o gibanju [prebivalstva v Julij, krajini kažejo, da je bilo zaradi vpoklicev mladine lani manj porok. Prirodni prirastek je na deželi mnogo večji, kakor v mestih. Posebno se pozna ta razlika v Trstu in okolici. Prve številke pomenijo stanie 1940, druge 1939: umrlih 1423 1481 2944 2656 4160 3822 4S74 4648 417 421 provinca Kvarner Gorica Istra Trst Zader rojenih 2370 2225 4209 4122 7054 7044 6111 5943 907 862 poroke 926 884 1575 1631 2455 2734 3224 3300 161 1.30 Oaza EC U F R A Čete generala de Gaullea, ki so predrle od Čadskega jezera do velike zelenice K it fr e, so premerile 960 km poti skozi puščavo. Oaza Kufra leži 800 km južno od Benghasija, tja proti sudanski meji. Odkril jo je 1879 Ne-mecGerhard Rohlfs potem, ko je moral premagati nadčloveške napore. Tamošnji Senu-sijci bi ga bili skoro umorili. Kasneje je prišlo do novih odprav k oazi, nekatere izmed njih so Senusijci pomorili. Leta 1921 sta prispeli v to zelenico, sedež fanatičnili muslimanov, d ves ekspediciji, ki sta jo morali kmalu zapustiti. Po drznem in presenetljivem napadu je Kufro, sedež libijskih vstašev, 1. 1931 zasedel Gra-ziani. Nad 500 Senusijcev je bežalo skozi puščavo v Egipt, med potjo so pa zaradi žeje pomrli. Kufro tvori pet oaz v valoviti pokrajini. Oddaljene so po 100 do 200 km druga od druge. Imajo približno 6000 prebivalcev. Na tisoče bujnih datljevih palm, lepi zeleni vrtovi s pomarančami in limonami, figami, mandlji in drugim južnim sadežem dajejo krasno vnanje obeležje zelenja sredi divje puščave. Z modernimi namakalnimi napravami napajajo tudi pšenična in ječmenova polja. Živine ni mnogo, ker je premalo vode zanjo. V Kufri namreč nikoli ne dežuje in vso vodo morajo črpati iz globokih studencev. Glavno mesto oaze je nekdanji dvorec Senusijcev El Giof, k! joomeni v arabskem dialektu prav toliko, kot želodec. Tu je močna italijanska trdnjava. Od kar so Angleži zasedli Agedabio in Agheilo ob Veliki Sirti, od koder vodita karavanska in avtomobilska pot v Kufro, je postal položaj te zelenice brezupen. De Gaulleove čete so jo obkolile in del tudi zasedle. DEKANOZOV i/f'■< I sovjetski v Berlinu ^ pomočnik ljudskega & nisarja za zunanje zadeve tros*, ot#.- rs«*e »estf IlUr«* s fc O'1«' C£ lehničrta itn e!ektrifikaci'ska dela v Slovenije Iz poročila tehničnega oddelka banske uprave je razvidno, da je dolžina vseh državnih cest v banovim S81.933 krn ali 8.8% vsega državnega omrežja. Prispevki banovine za popravila banovinskih cest so znašali dosedaj 4000 do 5000 din za 1 km. Banovinskih cestarskih postaj je 702. Za gradnjo cest je bil določen kredit v znesku 2 milijona 550.000 din. Od skupnega banovinskega sklada za javna dela. ki je predviden na 10 milijonov, bodo za cestna dela uporabili 4 milijone. Predvidenih je 30 gradbenih del. Za regulacijska dela je imela banska uprava na razpolago 16,561.000 din. Poleg vodovodnih de! (na pr. gradnja vo- n kneginja <>»;■« j. j.r^isetlavala ; odbora za zimsko pomoč v Bdlem clvoi, ki so ji prisostvovali vsi elani, dvora t .min. predsednik Cvclkovič, ijodpreusei;-dovoda v Suhi krajini) so obširno poro-j in 20 novih transformatorskih postaj ter nik dr. Maček, dr. Uiulisavljevič._ Aied čali tudi o arhitektonskih delih. V novem povečale krajevno omrežje za 24 km.lghn ,S(J odobrili za Slovenijo 350AK) , s;‘. %lil| - sicet • vali le lokalna vprašanja, predvsem potrebe regulacij, melioracij, javnih del gradnje in popravila cest in podobno Malo daljša je bila debata o elektrifikaciji severovzhodne Slovenije. 200 le It rravijo sh _ po hišah in zaprtih P™ slovitih cestnih povork 110 Pregled vajeniškega nadaljevalnega šolstva O vajeniškem šolstvu pri nas je bila že večkrat govora tudi v javnosti. Zato si oglejmo nekaj številk, ki nam bodo najbolje pojasnile sedanje stanje vajeniškega šolstva. Splošnih strokovnih nadaljevalnih šol je 38 s 1(54 razredi, vajencev 3821 in vajenk 1240, skupaj 5061 učencev. Učiteljev poučuje 283 in 19 učiteljic, verotičiteijev 48, mojstrov 34 in 2 mojstrici, skupaj učnega osebja 386. Specialnih strokovnih nadaljevalnih šol je 8 s 60 razredi, 975 učencev in 391 učenk, skupaj 1366. Poučuje 70 učiteljev in 14 učiteljic, 8 veroučiteljev, 11 mojstrov, skupaj 103 osebe. Gremiainih trg. nadaljevalnih šol je 10 s 27 razredi, 363 trg. vajencev in 288 vajenk, skupaj 651. Strokovnih tečajev imamo 34: 32 občih n 11 strokovnih oddelkov, 903 vajencev in 242 vajenk, skupaj 1145. Poučuje pri tečajih 85 učiteljev in 2 učiteljici, 34 veroučiteljev in 3 mojstri, skupaj 124 učnih moči. Celotnoi imamo 90 šol, 8 šol več kot lani, razredov 294 in lani 7 manj, vajencev 6062 in 2161 vajenk, za 552 vajencev in 319 vajenk več kot lani. Vseh skupaj je letos 8223 učencev, lani pa je bilo 7352 učencev, in učenk. Učiteljev je 491, učiteljic 37, veroučiteljev 99, mojstrov 50 in 2 mojstrice. Lani je poučevalo 442 učiteljev in 35 učiteljic, veroučiteljev 79, 45 mojstrov in, 4 mojstrice. Vajenci, ki se učijo obrti 4 leta, so eno leto brez vsake vajeniške šole, ker imajo te šole samo tri razrede. Taki, ki imajo po več razredov srednjih šol, gredo kar v 11. ali III. razred. Denarna sredstva za te šole so vse premajhna in nestalna. Ponekod so težave celo z učiteljskimi honorarji. Podeželske vajeniške šole prirejajo igre, veselice iu podobno. O težavah učiteljev pri pobiranju prispevkov od vajencev, posebno v današnjih razmerah, bi lahko ti marsikaj povedali. Poglejmo, kako je bilo s prejemki v preteklosti. Državna podpora za vse nadaljevalne šole v dravski banovini je bila leta 1923-24 314 tisoč 500 din, 1. 1924-25 227.500, I. 1925-26 230.000, 1 1927-28 okroglo 300.000 ’ iri leta 1928-29 pa 30.000 din. Od leta 1928-29 dalje niso dobile te šole v dravski banovini iz državnih sredstev skupno nikakih podpor več in sta subvencioniranje tega šolstva morali prevzeti oblastni samoupravi, od leta 1930-31 dalje pa banovina. Subvencija oblastnih samouprav za ljubljansko in mariborsko oblast W. E. BAIMHKLL: je znašala skupno 450.000 din. V banovinskem preračunu dravske banovine za leto 1930-31 je znašal kredit podpore obrtnim in trgovskim nadaljevalnim šolam 1,080.000 din. V letu 1931-32 je bilo na razpolago 830.000 din, v letu 1932-33 580.000 din. Od leta 1933-34 in vsa | sodobno višino. i nadaljnja leta in tudi lansko leto je bilo na J razpolago za vajeniške šole 400.000 din. L. 1931-32 so prejele šole celokupnih podpor za 2,090.191 din, 1. 1932-33 pa 1,894.047 din. Čas zahteva, da se najde tudi v bodoče več sredstev za vajeniško šolstvo, ki mu je treba posvetiti vso pozornost, če naj zadosti svojim nalogam, to je, dvigne slovensko obrt na J. B. Težave blielfskih vinogradnikov zadnje že 396 dni. cm Pri nad Lanska letina je bila kaj malo naklonjena bizeljskim vinogradnikom, saj večina ni pridelala vina niti za lastno potrebo. Tudi letošnja huda zima je naredila mnogo škode, posebno v vinogradih, ki niso dovolj zavarovani pred ostro burjo, je zmrznilo precej trt. Prav tako tožijo^ tudi vinogradniki okrog Krškega in Brežic, da je naredil mraz precej škode na trsju. Zato je razumljivo, da po- sebno revnejše vinogradnike tare skrb, kako si pravočasno preskrbeti modro galico za škropljenje, da njeno pomanjkanje ne bi spet povzročilo slabe letine in škode na trsju. Pričakujejo, da jim bodo javni činitelji priskočili na pomoč: najpotrebnejšim z brezplačno razdelitvijo, manj prizadetim pa s plačilnimi olajšavami. lc redno že bodo vseeno storili, vendar bo. n Donava narašča vse Novem Sadu jo narasla normalo. . ,. n „Jaz sem tal‘* je moral kričali ncKl vaščan iz okolice. Leskovca, ki je ukia* del nekaj blaga v petih trgovinah P° _ j* skovcu, kjer so ga vodili zvezanega okro^ ter obesili nanj tudi vse pokradeno nin- . I m., ob ' v Obrtnem -domu v Celju. c V Gasil ikein domu v Celju se prične . pele!;, ih. I. m., ob lit. samarijanski' C(\aj za gasilce. Predavala bosla dr. Pod* b*'ean in dr. Kozin. j. c I*o novem pivraeimu pobirajo v Cc-l!l p >l.-g obstoječe uvoznim; še sledeče: lu vse vrste usnja od kg 0"i(), za volneno a'ejo koi surovino od kg. 0’30, za bombaž j." .juto kol surovino od kg ()'2(). Za uvo-led, izvzemsi pivovarn, gostiln in me-M|u obratov, ki služijo za prodajo konzu-..!,'Hlov sc pobira uvoznimi od 100 kg 'j'. lbu '/;i obrabo občinskih cesi se po j 'la od vsake avtobusne proge, ki vozi iz '(/| ia in skozi Celje, prispevek 10(10 din , !>ro,.,‘ ( , lolno povišanje v plinarni zna- ',l i;' odst mesečna najemnina za pliuo-l'e m posojene- aparate se zviša za ','dsl. Sprein.iiibe gredo v korist iz J.1' Glih osebnih in rodbinskih doklad de ,J'j:tva in nl';idniš|va. Cena električnega ,y -a se jc / ozirom na 170 ods|. pudia-č.pfemuua zv išala za l> odst. /a obisk ^"'‘‘iialograrov se pobira v Celju od pro-iai1" vstopnice I din kol občinska taksa |‘iv* lako od vsake vstopnice /.a obisk ' l'siiihf prireditev 1 din občinske takse. P zbor Muzejsko drušlvo bo imelo občni ob 17. v prostorih Ha- .m c Slelrfpgu psa so včeraj dopoldne ujeli v ulici dr. Gregorja Žerjava. Po znamki, ki jo je pes imel okoli vratu, je bilo razvidno ,da se je priklatil v mesto iz Slivnice pri Celju. c llalrtni večer. Sinoči je bil v mestnem gledališču baletni večer. Nastopil je plesni par ljubljanske opere Krna Moharjevu in Boris Pilah), na klavirju je sodeloval dirigent ljubljanske opere. prof. dr. Danilo Švara. Spored, ki je obsegal 11 točk, je bil izvajan umetniško v veliko zadovoljstvo gledalcev .ki niso šledili s priznanjem, Kakor čujemo odideta oba umetnika z istim sporedom na gostovanje v tujino. c Drevi vsi v gledališče! Ljubljančani uprizorijo Pragovo dramo v .‘I dejanjih ,,Zaprla vrata". c Mulo oglase oddajte v upravi ,.Ye-černika" v Celju, Prešernova ulica 3. Tam si; sprejemajo tudi novi naročniki. c Legija koroških borcev, Krajevna organizacija v Celju vabi svoje člane na izredni oljčni zbor ,ki bo v nedeljo, 2. marca, ob t), dop. v hotelu „Kvropi . c l'topljenec, ki so ga pred dnevi potegnili iz Hudinje v Škofji vitsi pri Celju, ji' '21 letni delavec Alojz Ploj i/. Gornje Voličine pri Sv. Kenariu v Siov. goricah. Nj egov sorodnik, ki ga je spoznal po obleki .katero so shranili,' je izjavil, da je pokojni že, dalje časa kazal znake živčne razkrojcnosti in je v takem stanju uaj-brže izvršil samomor. c Prijel roparski napadalec. Pred kratkim smo poročali, da je v Vrheh pri Teharju nenznani moški napadel delavko iTiinčiško Kožuh in ji izlrgal torbico s (iOO din gotovine. Storilca so sedaj prijeli v osebi nezaposlenega delavca brez stalnega bivališča, .H! letn ega h ranča Po gclška. Oddali so ga sodišču. c, Ljudsko vseučilišče. V ponedeljek. 21. I. m., ob 20 bo predaval umelnoslni zgodovinar prot. dr Fran pijanec iz Celja o temi ..Slovenješta jersKo baročno slikar sivo". Predavanje bo s skiopličnimi sli- ljumi. v petek, 21. t. m mestnega magistrata. p Poštni avtobus na krožni poti v loze in Ptuj zopet redno obratuje. p Hudo se je poškodovala pri padcu Praček Marija, kočar jeva žena iz Drnovskega vrha. Zdravi se v ptujski bolnišnici. BARSKA PLESALKA TOŽI TENIŠKEGA PRVAKA PUNČECA Barska plesalka Smilja Rob ni kova jc vložila tožbo proti našemu teniškemu prvaku Francu Punčec.U, Tožbi ie priložila zdravniško spričevalo, iz katerega je razvidno, da jo je nekdo hudo pretepel. Izkazalo se je, da je bila plesalka septembra lani v nekem zagrebškem baru v Puučecevi družbi. Po šampaniziranju sta se pred Punčečevim stanovanjem j Ljubljana a Premiera v ljubljanski operi, V sredo zvečer je bila v opernem gledališču premiera Dvorakove opere ..Rusalka", katero je uglasbil jk> J, Kvapilovi lirični pravljici. Vloge so bile topol srečno razdeljene, podane res dovršeno lako pevsko kot igralsko, in so bili igralci deležni-velikega aplavzu. Husalko je pela odlična V. llcvbalova, povodnega moža naš priznani basist ,1. Betetto in kot princ .1, (ioslič. V manjših vlogah so se lepo uveljavili T. Kaboševa, M Kogojeva in T. Sladoljev. Orkester je vodil dirigent N. Šlritot. a. Na živinskem sejmu je bila kupčija slaba, Prignanih je bilo samo 64 volov, pa še od teli prodanih samo 45. Od zadnjega sejma začetkom tega meseca se je goveja živina spet podražila. Cene volom so se gibale od 9.50 do 11 din za kg žive teže. Od 15 prignanih krav jih je bilo prodaAih pet. Cena za klobasarice po 5 do 6.50, za boljše krave po 8.50 din. Teleta so zdaj po 13 do 14 din kilogram. Tudi konjska kupčija gre slabo. Od 156 prignanih konj je bilo prodanih samo S. Prašičev za rejo v tem času prihaja še malo na trg, a ker so zelo dragi, tudi kupcev ni. Zdaj imajo prašiči ceno od 300 do 400 din, a. Zanimiv pojav je vsekakor ta, da odka< so npeljane krušne karte, sc jc promet v ljubljanskih pekarnah silno zmanjšal. Peki trdijo, da prodajo zdaj komaj tretjino kruha proti prej. Vzrok bo pač v tem, da ljudje na nakaznice jemljejo rajši moko v trgovinah, ker koruzno moko za kruli lahko dobijo brez nakaznic in ga pečejo doma. Peki bodo, sklicujoč se na to, da jim drugače preti propast, baje predlagati na odločujočih mestih, naj hi se obrok za pšenično .moko zmanjšal in naj bi se izdajale nakaznice le za 2 kg pšenične moke, zato pa naj hi bili obroki kruha večji. Kino v Ljubljani KINO SLOGA. Tel. šl. 27-30. Veliki sprla. Prvak našega tenisa io je takrat | Pevski kohn-ipuii lilm ..Zaljubljenca" z.le:,- ... .* : iip ht \i:tr mm t ovo m ItliivuT v jezi nabil, zaradi česar ga kliče sedaj Smilja k sodišču. Razprava bo, čim se Punčec vrne iz Španije. o Premeščen je z Jesenic h glavni carinarnici v liani carinski kontrolor Du- šan Mitrovič. netto Mac Donaldovo in Kddvjem Nelsonom. * KINO MATIC V. Tel. šl 22-11. Danes premiera duhovite satirične komedije,,Bolniška blagajna" .V gl. vlogi Vlasta Burian, ' KINO t N10N. Tel. 'šl. 22-21. ..Lažni la!", sijajna komedija s Hansom Moser-jcm. ''Danes premiera;. Kino S & (Ota, Uubtlana, tež. 2750 Predstave dnevno ob 16., 10. in 21. uri. predvaja za pustne dni od 22. do 25. februarja zabavno študentovsko komedijo VESELI VAGABUNDI Hlm poln zabave, humorja, lepe glasbe ni veselih zapletljajev, V glavni vlogi: RUDI GODDEN, JOHANNES HEESTERS, CARGLA Ht)HN IN RUDOLF CARL, Na pustno soboto, 22. februarja in na pustni torek, 25. februarja obakrat ob 2t. uri zabaven KABARETNI VEČER s pestrim programom. Poleg redne filmske predftave nastopijo člani domačega humorističnega kvarteta »PAVLIHA«, ki bodo poskrbeli za res pravo pustno razpoloženje vsega občinstva. Priporočamo nabavo vstopnic že v predprodaji. Ljtiiiijana se smeje tia solz Lažni test MOJA HČI ŽIVI NA DUNAJU Danes premiera! — Ob Hi., 1!). in 21. uri. pri briljantni HANS MOSERjEVI komediji, v kateri je popularni komik Sijajen kot se nikdar! Kine Union, Ljubljana Telefon 22-21. Zanimivosti Aprovizacijske skrbi in težave v Vithvin Vsi pričakujejo pomlad in boljše dni Nekoč je bila moderna tržnica v Vichy-ju ena izmed najtepših v Franciji. Taka je sicer še dandanes — tako piše švicarsko časopisje — toda prazna je. Dovoz življenjskih potrebščin je čedalje manjši. Tam, kjer je bilo nekoč vsega v izobilju, jedva dobiš najnujnejše. Posebno občutno je pomanjkanje zelenjave, okopanin, stročnic, celo krompirja ni dobiti. Razmeroma polne pa so še zaloge mesa. Ali kaj to pomaga? Ljudje ne morejo kupovati mesa, kolikor bi ga radi. Tudi meso se prodaja na karte, in sicer na prav majhne količine. Pred vsako mesnico stoji policaj, ki pazljivo nadzira, da bi kateri ljubeznivi mesar gospodinji le preveč ne odtehtal. Brez kart je dobiti le goveja jetra, kuhane ovčje noge, kot delikatesa pa ovčje možgane. Pred mesnicami ,se tarejo dolge vrste gospodinj in služkinj. V prodajalnah surovega masla vlada spet drugačen red. Ljudje čakajo, četudi si ne morejo biti popolnoma svesti, da bodo maslo tudi dobili. Prodajalci masla imajo sicer vedno odprte trgovine, toda kaj često se zgodi, da jim že v zgodnjih jutranjih urah zmanjka zaloge. Pred tedni je postalo nekam živahneje v oddelkih, kjer prodajajo perutnino. Toda tudi tu so kupci kaj često razočarani. Namesto tolstih in šopanih francoskih kokoši prodajajo »jugoslovanske piščance«. Piščance so zares dobili iz Jugoslavije, in sicer že zaklane. Piščanci so bili prvotno prav čedno rejeni, ker pa so bili v Franciji več tednov na ledu, so postali nekam modri in zdi se, da so radi mraza tudi »shujšali«. Kljub temu pa jih kupci dobesedno razgrabijo. 131 — Anzek, če boš slučajno priletel kar v klet, mi, prosim, prinesi tudi nekaj kep premoga! Včasih se zgodi, da dobite v tržnici samo jabolka in pomaranče ter limone. In tako teče življenje iz dneva v dan. Nekatere dni ne dobite ničesar, pa pridejo spet dnevi, ko je skoraj vsega dovolj. Takrat čakuje pomlad in boljše dni. Vsi upajo, da bodo takrat kmetje pričeli nositi v mesto svoje zgodnje pridelke ter bolje založili trg. Trenutno pa se vsakdo zadovolji z onim, kar lahko dobi. Francozi niti 9 14»*>T Trgovec v Vichyiu: »Moje dame in gospodje, ostale so samo še luknje v siru!« (»Marianne«) gospodinje ur kupci navalijo na tržnico in do zadnjega vse pokupijo, četudi ni popolnoma po francoskem okusu izpred vojne. Na splošno pa je opaziti, da Vichy pri- v teh težkih dneh niso izgubili svoje dobre volje in duhovitosti, časopisje je polno duhovitih domislic in karikatur, ki prikazujejo zares težko življenje v šaljivi luči. Francoski pisatelj napoveduje ženo bodočnosti ČE BI ŽENE OSTALE PRI DOMAČEM OONJIŠČU BI BILA TAKOJ REŠENA GOSPODARSKA IN FINANČNA KRIZA« Znani francoski romanopisec Victor Margueritte je .pred nedavnim izdal svoje najnovejše delo z naslovom »Žena bodočnosti«. Zelo zanimiva in aktualna snov je pisana v obliki romana. Ena izmed glavnih junakinj pravi: »Za vse so žene sanje krive. Če bi možem uspelo, da bi ženo znova pripeljali za domače ognjišče, bi bilo že jutri konec finančne in gospodarske krize.« Pisatelj Margueritte si v svojem najnovejšem delu prizadeva, da bi čim nazorneje prikazal tip in podobo žene bo- Sončni vzhod Ludvik Kanus je nekoč gledal sliko nekega slikarja, ki pa mu ni bila kdo ve kako všeč. Kimal je z glavo in stal pred sliko, ki je nosila naslov »Sončni vzhod«. Slednjič je Kanus včndar vprašal slikarja, kje je študiral. — Razume se, da v tujini!. — je slikar odgovoril samozavestno. — Tako, tako, — pravi Kanus. — To je pojasnilo k vaši sliki. V našem kraju namreč še nikoli nisem videl takega sončnega vzhoda! Elizabeta Giirke: Kristina je — Kristina ne bo nikoli več zamudila sestanka s Karlom. Pred nedavnim se je zatrdno odločila, kajti Karl je hil zaradi desetih minut besen in ves iz sebe. — To je brezobzirnost, Kristina. Tako dolgo te moram vselej čakati... — ji je dejal ob tej priliki. — Če se te netočnosti ne boš odvadila, bom moral storiti izvestne zaključke glede tvojega značaja, Kristini je njegova pretnja še tri dni zvenela v ušesih. Stala je pred ogledalom in se oblačila. Neprestano je škilila na uro. Saj je šele pol sedmih, zakaj bi se bala? Že je pograbila ročno torbico — toda gor- je z nogo je zadela ob mizo — ta zla usoda! — in na nogavici je popustilo nekoliko petelj. Ne, takale pa zares ne morem na ulico! Nemudoma druge nogavice. Glej ga šmenta, te pa še visijo mokre na vrvi, ker jih je pravkar oprala. Torej iglo in nit. Naglo, naglo! Kar skočila je s tramvaja. Srce ji je divje utripalo, ko je pridrvela do spomenika. Ura na vogalu je kazala četrt čez sedem. Karla ni več bilo. Močno žalostna in s solzami v očeh se je vrnila domov. Naslednje jutro je dobila pismo: — Žene, ki ni točna, mož ne sme jemati resno, in s tako ženo se ne nameravam poročiti. --*• Pika. Konec. Vsega konec. Zaskrbljena je nekajkrat prebrala pismo. Potrta je jela premišljevati. Nato je vzela papir in pero. Tvojo odločitev sem vzela na znanje, ie pisala Karlu - Ker pa še morava razčistiti nekatere zadeve, Te juosiai .a svata nek. Jutri Te bom čakala ob sedmih pri spomeniku. Zadnjič. Ko je hotel drugi dan Karl pravkar oditi z doma, je zazvonil telefon. — Halo, — se je oglasil neznan, visok, toda sladek glas. — Karlček, tukaj Karla. Ali se me ne spominjate več? — Ne, Karl se ni ničesar spominjal. — Toda klub temu, •— je nadaljeval neznani glas, •— letos sva se vendar spoznala na plaži. Pred kratkim sem vas videla na ulici in že mi je šinila v glavo misel, da bi vas . . . Karl ni vedel, kaj bi storil. Nekam odsotno je poslušal mikaven glas, skušajoč si priklicati \’ spomin obraz neznane žene. Slednjič je prenehala govoriti. Karl je besno pogledal na uro. Pri spomeniku stoji Kristina, čaka, smeje se in čaka. Četrt ure po sedmi je prisopei Karl —- Bojim se, da sem nekoliko zakasnil, - se je tiho opravičeval. — Ti, drago srce, se menda tačas nisi prehladila? Ali se jeziš? — Niti najmanj, — je nežno rekla Kristina. In zakaj naj bi se jezila? Človeku sc utegne marsikaj pripetiti. Ali greva v kino? - In zakaj sem morala pri najinem zadnjem sestanku čakati, dragi Karl? — je nekoč kasneje vprašala Kristina svojega moža. To je bilo povsem slučajno, -— se je Karl izmotaval nekam v zadregi. —- Sicer pa zelo posrečen slučaj . . . — Kristina se je samo nasmehnila in molčala. Zakaj bi vendar svojemu možu na dolgo in široko razlagala, kako se da po telefonu Imeni Ino izpremeniti glas?! dočnosti, taka, kakršna bo z nabiti jutri ali pa šele čez leta. Po njegovem mnenju žene bodočnosti ne bo več mogoče niti zlepa niti zgrda vrniti k domačemu ognjišču. Sedanja žena se je že do tolike mere vživela v poklicno življenje, toliko se je že privadila, da je v službi in sama služi, da sc za nobeno ceno ne bo hotela vrniti v mirno družinsko življenje, v katerem bi se morala posvetiti možu in otrokom. Novi, sodobni tip žene bo popolnoma drugačen od tipa prejšnje žene, kajti načela moderne žene so nezdružljiva z načeli žene, ki je voljna biti za domačim ognjiščem. Komplicirana zadeva. — Vaš zet je menda potapljač, kajne? Verjetno precej zasluži! — žal... tozadevno sedi precej na suhem! Tobak za analfabet© Angleška vlada se že delj časa zaman trudi, da bi s posebnimi tečaji nekoliko zatrla analfabetizem (nepismenost) med Hindustanci. Vlada ie sicer pripravila nad 1600 analfabetskih tečajev, ki pa so bili slabo obiskani. Radi tega so hinduš.o učitelji, ki dobro poznajo navade svojega ljudstva, priporočili vladi, naj dovoli, da »učenci« med poukom kadijo. Vladaje predlog sprejela ter mu dodala še^ pooblastilo, naj postrežejo učitelji v tečajih vsem »učencem« z brezplačnim tobakom. Poročilo pravi, da se je poslej obisk tečajev nepričakovano povečal. Padalska senzacija v Kalifornij* V Pasadeni v Kaliforniji je pred dnevi prišlo do resne panike med mestnim Pre* bivalstvom. Nad mesto je namreč priletelo neznano in nenajavljeno letalo. Med •kroženjem nad mestom so jeli skakati z letala padalci. Meščani so o tem nemudoma obvestili policijo, ki je s celim štabom stražnikov jela zasledovati padalce na točkah, kjer so sodili, da so morah padalci pristati. Po precej mukotrpnem beganju se je slednjič policiji zares posrečilo zajeti nekaj teh padalcev. Toda ko so stvar natančneje preiskali, je bilo ugotovljeno, da gre za padalce, ki jih .P naročila neka univerza, da bi pri padanju skozi zrak lovili v posebne priprave zrak iz posameznih zračnih plasti. Koj nato je bilo prebivalstvu po radiu sporočeno, da ne gre za kake sovražne padalce, ampak padalce z »znanstvenim namenom«. Anekdota o Napoleonu Znano je, da je bil francoski cesar Napoleon precej majhne rasti. Radi tega ga mnogi častniki, ki so bili večji in postav-nejši od njega, niso kdo ve kaj spoštovali in cenili. Omalovažujoče so ga upoštevali celo takrat, ko je napredoval za generala francoske armade. Toda tudi kasneje, ko je že bil francoski cesar, jo padla na račun njegove drobne postave marsikatera krepka. Tako se je ob neki priliki neki general hvalil vpričo cesarja svojim oficirjem zaradi svoje močne h' visoke postave. Napoieon, ki je takoj razumel, kam general meri, je rekel: »General, vi ste zares za glavo višji od mene. Toda če se mi ne boste pokoravali, utegne ta razlika med nama kai naglo izginiti!« Denar je kakor golob: prileti, pa spet odleti. — Dostojevski. Japonska vojaki pričakujejo novo leto • ■ Vi* " - ; 1 z. >; rA-' A« Pivo na krušne karte KDOR HOČE PITI PIVO, MORA JESTI MANJ KRUHA Belgija je znana kot dežela, katere prebivalstvo je bilo največji potrošnik piva na svetu. Vojne razmere so globoko posegle tudi v konzum piva. Belgija se je iznenada znašla v strahotnem pomanjkanju ječmena. Zaman so ljudje zahtevali pivo. Kljub temu pa oblasti niso uvedle kar. za pivo, pač pa ie mogoče dobiti pi\ -j na kr išac karte. Kdor torej želi piti v Belgiji pivo, ta mora pojesti mani kruha. Ker pa znaša tedenska količim} kruha na osebo 1575 gramov, seveda n< mogoče dobiti kdo ve koliko piva. Mim® tega pa je še treba omeniti, da je belgU' ska pivovarniška industrija malone P°' polnoma ustavila svoje obratovanji! ls-’r odpustila okoli 150.(!0( delavcev-. Matihar V» Parma: Caričine Amazonke Razgovor z režiserjem E. Verdonikom Poleg mariborske drame uživa tudi jj&ša opereta svoj sloves in danes bi si Mariborčani skoraj težko predstavljali gledališče brez operetnih predstav. Mimo našega igralskega ansambla imata za opereto nemalo zaslug vprav kapelnik Herzog in režiser Harastovič, ki je v zadnjih letih z lepimi uspehi režiral dodala vse operete. Kakor je znano, so naši fiicdališki igralci kakor režiserji preobremenjeni z delom. Zato je vsekakor pravilno, da se je gledališka uprava odločila in je podelila režijo Parmovih »Ca-r'činih Amacotik« mlademu, ambiciozne-^lu igralcu Edu Verdoniku, ki se je z Rasbergerjevo opereto »Zaroka na Jadranu« tudi kot operetni režiser lepo uveljavil. Ker je vsaka novost bodisi pri zasedb? 1 niladimi igralskimi močmi, bodisi pri Teziji za gledališče nedvomno koristna, za občinstvo pa zanimiva, sem na skuš-nii zaprosil mladega režiserja za kratek izgovor o njegovih stremljenjih pri operni režiji. Bil je sredi najhujšega dela. Kakor je to v gledališču domala ob vsa-času, posebno kadar se približuje Premiera. Sredi slovite »Potemkinove kjer se dogaja zadnje dejanje »Capinih Amacoink«, so pred samim ce-sf_riem Jožefom in carico Katarino po-s»uša^i kozaški ples. Ob takih skušnjah le 11 a odru neka posebna vznemirljiva živahnost, ob kateri vsi pozabljajo na utrujenost in pozno nočno uro. Dela je glavo. Treba je vaditi z baletom, zborom, statisti, orkestrom, lučjo, dekoracijami, rekviziti itd. itd. Žrtev vsega .ega pa so igralci, kapelnik in režiser, ki ‘'flajo za seboj že celodnevno skušnjo. . v odmoru me ie režiser povabil v svo-garderobo. Tu sva se lahko za nekaj casa v miru pogovarjala. Kakor vidtai, te predvsem mika režija operet? — Da. In tudi komedije ... Sploh dela, ki zahtevajo lahkotnost, igrivost in pre-šernost. — Opereta zastavlja režiserju čisto druge probleme kakor recimo drama, kaj ne? — Nedvomno. V drami je zgrajeno vse okrog nekega osrednjega stožerja. V opereti tega ni. Tu je več takih stožerjev, okrog katerih je nanizan ves potek odrskega dogajanja. Imaš prozo, pevske •točke, balet, različne vložke itd., kar vse naj bi tvorilo nekako celoto. In, vidiš... prav to je težko. Zdi se mi, da je včasih pri operetah mučna ta razbitost. Zato sem se namenil in čisto resno delam na tem, da bi vse te različne in včasih že kar nemogoče operetne prvine združil — kolikor se le da — v neko smiselno in verjetno 'celoto. Rad bi, da bi bila tudi opereta odrsko in igralsko kvalitetno delo in bi nam kazala tisto veselo, zabavno, igrivo in mično življenje, ki nam včasih tako dobro de, ko se lahko prav od srca nasmejemo. Hotel bi, da bi bilo tudi v opereti vse dogajanje kolikor le moči ne-potvorjeno in pristno. Nemara se mi je to do neke mere posrečilo. Navadno se je reklo, da je bil uspeh operete tedaj, kadar se je po tako zvanih odhodih po koncu duetov sprožilo v publiki bučno ploskanje. Taki odhodi pa so prisiljeni in docela neutemeljeni. Zato sem jih opustil. Saj ima vendar opereta toliko drugih svojstev, s katerimi lahko zadovoljuje še tako razvajeno občinstvo. Pri opereti je predvsem važno, da se ves potek dejanja, kakor tudi petje in balet, neprisiljeno, lahkotno in skoraj razposajeno razvija. Dobro je, če je tu pa tam zasoljeno z ironijo ali rahlo satiro... Medtem je že klical zvonec. Odmora je bilo konec. Spotoma mi je še povedal, da bo tudi v dekoracijah nekaj novega. To pot >jih je namreč napravil slikar Josip Ipavic, ki hoče ujeti v dekoracijah občutek atmosfere in čimbolj omejiti občutek kulis. -ker Namen in cilj Pevskega društva „Kolo" Pred nedavnim so ustanovili nekateri zavedni pevci, ki so prej sodelovali pri drugih narodnih društvih, svoje društvo »Kolo«. Da je bilo to društvo potrebno, dokazuje namen, ki so si ga zastavili člani pevskega zbora. Skoro dnevno prihajajo na društvo vabila iz obmejnih krajev, da bi jih pevski zbor obiskal. Kor so pa taka gostovanja združena z velikimi izdatki, ki jih prireditelji v revnih obmejnih krajih ne morejo kriti, prireja društvo v soboto v Sokolskem domu prireditev, katere čisti dobiček je poleg pomoči za revne sloje namenjen tudi za pevske nastope zbora ob meji. Da je to delo potrebno in koristno, je vsakdo uverjen. Program zbora je že naštudiran ter bo zbor v najbližji bodočnosti obiskal predvsem Matenberg, Sv. Lovrenc na Pohorju, Dravograd, Gu-štanj, črno, Prevalje in Slovenjgradec. Zbor je pod veščim vodstvom g. prof. U. Vrabca. V zboru sodeluje 40 mož, tako da predstavlja zbor že lepo zborovsko celoto. Društvo pomaga tudi svojim revnim članom s podporami. Iz vseh teh razlogov vabimo občinstvo, da.se jutršnje prireditve društva »Kolo« polnoštevilno udeleži ter s tem doakže, da so mu nameni društva pri srcu s posebnim ozirom na pomen in delo društva. Pestro življenje^ ..večnega mladeniča novinarja Pirca i J?reci ^nev' s* ie nadel sednii življenjski ni*2 2.estor mar>borskega časnikarstva g. Fra- 1 irc. Kdo ga ne pozna, moža s košato vkasto brado, živahnimi očmi in še kar mla-enisko hojb? Kdo ne pozna strastnega vege-Hanca, velikega ljubitelja živali, zlasti ptic, • ‘ajerskega vremenskega preroka, skratka asnikarja starega kova, ki se v vsem neko-Ko spozna in ki povsod vtika svoj »novinar-'Kl nos«, kakor pravimo? Žilavost »večnega mladeniča« .Navada je, da deluje časnikar tiho, neopa-?"°> da dela za druge, ,skrbi za sloves dru-k1*1. na sebe pa čestokrat popolnoma pozabi. . tem primeru pa moram prekršiti to pravilo, 4nf.le naš Pirc preveč popularen in ker se že .u let udejstvuje na časnikarskem polju, kar ia Z-a ta nelahek poklic, ki zahteva celega mo-jeklenih živcev, res izredno mnogo. Odveč ’ bilo opisovati slavljenca Pirca, ker ga po-na menda sleherni Mariborčan, saj se ga 'Porninjate z izprehodov na Kalvariji, kjer je e polovico svojega življenja dnevni gost, [P^unjate se ga z mariborskih ulic, kjer ga ‘j['ko srečate ob vsaki uri s šopom spisov j'1 nahrbtnikom pod pazduho. Kdor ga vidi aksnega, morda nekoliko zanemarjenega m l5kpl bi skoraj čudaških navad, ta pač ne J»ore verjeti, kaj vse se skriva v tem 70 let-.Am možu, ki je šc vedno mladeniško razpo-■'•en. Težko je verjeti tudi resničnemu dej-tlvu, da g. Pirc šc vedno piše zanimive član- ke iz našega javnega življenja, da še vedno ^deluje pri mnogih mariborskih in Ijubljan-ktli dnevnikih, torej, da je še kljub prccej-' J1 starosti aktiven časnikar Od trgovca do časnikarja 2 Malokdo ve kaj več iz njegovega življenja. ‘*to mi je ja) tovariš g. Pirc na vpogled svoj “Himivi dnevnik z dovoljenjem, da nekaj za-p.mivejših beležk posnamem za naše čitatclje. l,,rJ Je bil v mladih letih trgovski pomočnik. ■ ‘C dobe je ta-le njegov zapis v dnevniku: ^..oteio sc nij jL. p0 popolnoma svobodnem Oklicu. In kot takega sem si predstavljal no-uiarstvo, Hrepenenje po tem poklicu je po- dalo v meni tako silno, da sem poleg vsake P oste minute žrtvoval tudi noči ter pričel z ^opisovanjem v časnike. Ni ga bilo srečnej-(l Ra na vsem svetu od mene, ko sem zaple-‘I prvič svoj rokopis natisnjen.« Kmalu nato ^ le slavljenec poslovil od trgovskega stanu Postal poklicni novinar. Pire — vremenoslovec a, ,y- Pirc pravi, da ima tudi mnogo življenj-s!j,h izkušenj. !iil je tudi poročen, in sicer j^n'° - tri dni. Zena ga je zapustila . . Bil d , tudi v svetovni vojni in bi ga bili zaradi (Javnika ter meteoroloških zapiskov skoraj godili na smrt kot srbskega špijona. Vprav ^ Kn jc napotilo, da se je šc bolj poglobil v c'nenoslovstvo. Zanimivo je, da po oblačkih spoznava, kje je bil in kje bo potres, kje bruha oziroma bo bruhal vulkan. Rekel bi, da samo »povoha« zrak in že ve, kaj se v njem dogaja. Od Iahkoživca do asketa Kako živi Pirc? Menda na edinstven način v Mariboru. Živi na podstrešju v Taborski ulici, kjer ima dragocen arhiv svojih zapiskov, opazovanj in člankov. Živi od same rastlinske hrane: sadje, sočivje, mleko, kruh in le prepogosto tudi — samo zrak, ker mu razmere ne dopuščajo živeti kot vegetariancu. Sam pravi, da je bil v mladosti velik prijatelj alkohola, strasten kadilec in ljubitelj lepih žensk, sedaj pa sc je odrekel vsemu, ker živi le za pero in svoje ptičke na Kalvariji. In kaj pravi Pirc o smrti? »In vsak novi dan, ko se vsi okoli mene starajo, se počutim vedno mlaj šega. Na smrt mislim le tako, da bo to zatne le najveselejši dogodek, če bom sploh kdaj mora! v sedanjih rezmerati naše zemlje umreti. Samo ležem k počitku, da se zjutraj prerojen prebudim.« Svoj dnevnik končuje Pirc tako-le: »čeprav delam noč in dan, sem reven kot cerkvcna miš. Živim večinoma od zraka, žive vere, zelo redkih dobrih src in dolgov.« -ig. f KAROL KJUOER V četrtek, 20. febr. 1941 ob pol 17. je umrl v 52. letu starosti uradnik OUZD v Mariboru g. K j u d e r Karel, v Medvedovi ulici 24. Pokojni je služil delavskemu zavarovanju 22 let in je bil pri tuk. uradu najstarejši uradnik te stroke. V službi je bil izredno vesten, dobričina in v vsakem pogledu koncilijanten na-pram vsem, ki so imeli opravka z njim. Živel je za urad in za družino, katero je neizmerno ljubil. Zapušča ženo z dvema nepreskrbljenima otrokoma, Lahka naj mu bo slovenska zemlja, žalujoči rodbini pa naše sožalje. PRAKTIČNI UČITELJSKI IZPITI Pred drž. izpitno komisijo za praktične učiteljske izpite v Mariboru so napravili izpit sledeči učitelji (-ce): Arri-gler Bojana, Barbarič Karel, Blagovič Gizela, Černač Darinka, Dercani Jožef, Drolc Milena, Gerbič Ljudmila, Gjura Josipina, Minteirlechner Marjana, Hočevar Vera, Hodnik Josipina, Kocjan Emilija, Košenina Pavla, Košir Gabrijela, Lippai Gabrijela, Mencin Roza, Paglavec Stana, Pegam Adela, Petrovič Zivana, Potočnik Frančiška, Ravnikar Danica, Recelj Karolina, Rusjan Evalda, Seršen Rudolf, Sever Ana. Sotlar Erna, Šajitia Cvetka, Šinkovec Ana, Štok Ljudmila, Tribnik Majda, Vede Olga, Verbič Frančiška, Vejnilovič Milena. Vučak Štefan. Žunec Oton. Prihodnji praktični učiteljski izpiti v Mariboru bodo v tem šol. letu še 13. marca in I. maja 1941. m. Pri smučanju si je poškodovala nogo v kolenu učiteljica Nada Bernotova iz Vurberga, pri telovadbi pa se je poškodoval na nogi Ib letni dijak Franc Špari iz Maribora. RADVANJSKO SOKOLSKO RAJANJE Sokolsko društvo v Radvanju je priredilo v nedeljo svoje tradicionalno pustno rajanje v Gasilskem domu. V nabito polni dvorani se je razvilo prijetno razpoloženje, ki je razvedrilo staro in mlado. V zabavo so bile prirejene razne šaljive točke, godba je neumorno svirala okrogle za ples, pa tudi za jedačo in pijačo je bilo preskrbljeno. Prireditev se je na ta način zaključila v splošno zadovoljstvo vseh navzočih. V-ir m. Odlikovani so ravnatelj 1. deške meščanske šole v Mariboru Simon Dobemik z redom sv. Save 4. stopnje, meščanskošolska učitelja Viljem Šušteršič in Karla Kirar ter katehet p. Rupert Suhač iz Maribora pa z redom sv. Save 5. stopnje. m. Promoviral je na zagrebški univerzi za doktorja vsega zdravilstva g. Stanislav Ru-pena iz Maribora. m. Vaja za češko Besedo bo danes ob 20. v Sokolskem domu. »Kolo«. m. Lovsko društvo v Mariboru bo imelo v nedeljo, 23. febr., ob 9. občni zbor v lovski sobi pri s^Orlu«. m. V počastitev spomina blagopokojnc goske podružnice bo v nedeljo, 23. tebr., ob pol tor Lipoldova Družbi sv. Cirila in Metoda din 200.—. _m. Sokol Limbuš bo priredil 24. febr., ob 15. veliko pustno veselico v Sokolskem domu s sodelovanjem tenorista Slavka Lukmana ter kvarteta J. Matjašiča iz Studencev. m. Udruženje jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev. Občni zbor maribor-sku podružnice bo v nedeljo, 23. febr., ob pol 10. v mali dvorani Narodnega doma. m. Društvo Rdečega križa na Teznem priredi v soboto, 22. februarja t. 1., ob 19. družabni večer v dvorani gostilne Fefič na Teznem. Maske dobrodošle. m. Po deželi belega slona je vodil sinoči mnogoštevilne poslušalce na studenški Ljudski univerzi g. inž. Ferdo Lupša. Občinstvo je bilo vzhičeno nad krasnimi slikami, ki jih je predavatelj pojasnjeval. Šolski upravitelj g. Kontler se je v prisrčnih besedah zahvalil predavatelju ter izrazil željo občinstva, da bi se predavanje o krajih, o katerih se baš sedaj mnogo čita, še nadaljevalo. m. Članstvo Narodne strokovne zveze se obvešča, da je nenadoma preminul naš vzorni tovariš Kjuder Karol. Nepozabnega tovariša spremimo na njegovi zadnji poti v soboto, 23. t. m., ob 16. izpred mrtvašnice mestnega pokopališča, članstvo se naj udeleži pogreba po možnosti z znaki. m. Preveč po levi je vozil preko križišča Aleksandrove in Meljske ceste neki tovorni avtomobil ter je pri tem podrl kolesarja Miho Magleca iz Skok, ki je pravilno po desni pripeljal po Meljski cesti. Pri karambolu se je zvilo kolo, telesnih poškodb Maglec ni dobil. m. Na poledenelem cestišču v Dravski ulici je spodrsnilo pristavu Jožefu Brunšku z Aleksandrove ceste, ki si je pri tem zlomil nogo. m. Zlat poročni prstan z vgraviranima črkama B. F. je izgubila na'poti od Koroške do Prešernove ulicfc Terezija Bobnerjeva. * Točno «1» 20. uri bo pričela prireditev ..KOLA" v soboto v Sokolskem domu! Vstopnice v predprodaji din 10'— pri „Putniku“! Maske dobrodošle! * Kam v soboto? Vsi v Sokolski doni! Maske dobrodošle! * Pevski zbor „Drave" priredi v .soboto pustno rajanje v gostilni Grohar v Studencih. Maske! * Hotel, kavarna in restavracija „Orel“ soboto, 22 .t. m. „domača veselica", torek, 25. t m. ,.pustna zabava". Sredo, 26. t. m. „Kulinarska razstava" in slanikova pojedina. Vsaki dan sveže morske in sladkovodne ribe. * Trdo kožo ta kurja očesa odstranimo brez bolečin, „BATA“, Maribor. m. Nočno lekarniško službo bosta vršili od 15. do vključno 21. febr. Mestna lekarna pri Orlu, Glavni trg 12, tel. 25-85 ter lekarna p*-,' sv. Roku, vogal Aleksandrove in Meljske cb-ste, tel. 25-32. Narodno gtmdall&e Petek, 21. febr.: zaprto. Sobota, 22 febr , ob 20.: ,.Caričine Amazonke". Premiera. Red A. Nedelja, 23. febr., ob 15.: „Habakuk“. Ob 20.: „Sumljiva oseba". Znižane cene. m. Poročila sta sc v mariborski pravoslavni kapeli artilerijski poročnik g. Mane Vrga iz Maribora ter gdč Marija Zorko, gostilničarjeva hčerka iz Peker. m. V angleškem klubu bo jutri, v soboto, točno ob 8. predavanje. m. Odlikovan je bil s srebrno svetinjo za požrtvovalno človekoljubno delo predsednik RK v Radvanju, učitelj Ivan Dšura. Kine v Mariboru * GRAJSKI KINO, Danes prekrasen film »Brodarji na sinji Donavi", lepi naravni posnetki. Horbiger, Javor Pall, Oskar Sima. * ESPLANADE KINO. Največje ameriško veledelo »Deževje prihaja« (Kiše dolaze), katerega predvajanje je bilo pred kratkim prekinjeno. * KINO UNION. Danes zadnjič: »Krik ulice«. * UNION KINO. Do }>onedeljka „Sala-Inov raj“ napeta In pusto lovna drama o borbi na življenje in smrt. * KINO STUDENCI. Danes zadnji dan „Iskanjc lastnega morilca" s Heinz Ruli-mannom. Naslednja predstava „črni gusar". * ZVOČNI KINO POBREŽJE. 22 iu 23. februarja zabavni film „Raj muzike". Jugoslovanska zmaga v Ga-Pa Jugoslovanska hokejska reprezentanca je I deliek. včeraj igrala na mednarodnem hokejskem tur- Razen tekme Jugoslavija — Holandska sta nirju na ledu v Garmisch-Partenkirchenu pro- | se včeraj odigrali še dve. Madžari so s 6:0 ti I7hranpmn moitvn AnistPrHama ki nastrma težko porazili Sicer dobre Slovake, ki niSO mogli ponoviti dobre igre, ki so jo pokazali proti Nemcem, nepričakovano lahko pa so ti izbranemu moštvo Amsterdama, ki nastopa kot reprezentanca Holandske. Tudi včeraj je nastopilo isto moštvo kakor proti Švicarjem, to je kompletna ljubljanska Ilirija, ojačena z Zagrebčanom Stipeticem. Igra je potekala ves čas ob premoči našega moštva, ki je šele proti koncu malo popustilo, tako da je na-.sprotnik uspel doseči dva uspeha. Igra se je končala z rezultatom 4:2 (2:0, 2:0, 0:2), prisostvovalo ji je mnogo občinstva. Naše moštvo je tako <}bso!viralo svoje nastope v konkurenci, v domovino se bo vrnilo v pone- opravili tudi Švedi z Italijani, ki so jih premagali z 10:3. Danes bodo odigrane zopet tri igre, nastopili bodo pari Holandska-švica, ltalija-Romu-nija ter Nemčija-Madžarska. Za finalista smatrajo za enkrat Švico in švedsko, Nemci imajo pred seboj še težko igro z Madžari, ki so precej na boljšem zaradi visoke zmage nad Slovaki. Beli matira v 3 potezah Turnir Ljubljanskega šahovskega kluba Vodilni slovenski klub ljubljanski šahovski klub, prireja vsako leto v božičnih počitnicah posebni turnir s pospešenim igranjem 40 potez na uro, kar povzroča hiter potek turnirja in prav dramatične borbe. Letos se je turnir zaradi nepredvidenih zaprek in zadržanosti nekoliko zavlekel ter je bil zaključen šele pred nedavnim. Turnirja se je udeleževalo K igralcev, med njimi tudi mojster Tone Preinfalk. Posebno je treba povdariti lep Gerzini-čev uspeh, dočim je inž. Sikošek precej razočaral. Končni izid turnirja je naslednji: 1. ril. Tone Preinfalk 6 točk, 2. Gerzinič 5 in pol, 3. prof. I. Gabrovšek5, V. Slokan 4, dr. Vadnal 3 in pol, inž. Sikošek 2 in pol, Omladič 1 in pol in Poljanšek 0 točk. S turnirja je naslednja zelo bojevita partija: 181. Damski gambit Beli: prof. L. Gabrovšek črni: m. Tone Preinfalk 1. d4, Sf6 2. Sf3, d5 3. e3, c5 4. c4, e6 5. Sc3, Sc6 6. a3, a6 (če beli ne vzame na d5, običajno črni izmenja na d4) 7. dxc5, Lxc5 8. b4, La7 9. b5, (za premoč na daminem kri lu odstopi črnemu pritisk v središču in s tem napad na rohado), axb5 10. cxb5, Se7 11. Le2, 0-0 12. 0-0, Sg6 13. Db3, e5! 14. Tdl, e4 15. Sd2 (na 15. Sg5 bi bilo poleg Le6 zelo podjetno De7 z grožnjami De5 ali h6), Le6 16. Dbl, Dc7 17. Lb2, Se5 18. h3 (ali bi pa moral pozneje oslabiti rohado z g3), Lb8 19. Sfl. Dc8 20. Del, Td8 21. b6! (edina obramba še. da zapre nevarno diagonalo), Lxh3! 22. Sb5, Df5!? (preaasilno, ko je črni vendar mogel z Lg4 ohraniti prednost; partija preide sedaj zlasti zaradi tesnega časa v nepreračun-Ijive zaplete) 23. Sc7 (v poštev pride tudi 23. Sg3, Dg5 24. gxh3, h5 itd.), Sf3+ (brez natančne analize je težko reči, da je Lg4 ali Sfg4 močneje) 24. Lxf3!, exf3 25. Sg3, Dg4 26. Td4, Se4 27. gxh3, Dg6 (najbolje) 28. Txe4, dxe4 29. Dc4? (beli je prvi žrtev vražje časovne stiske; slabo je tudi 29. Ld4, Ta5 s h5 in Tg5. Bolje bi bilo 29. Dc3, h5! ali 29. Dc5, h6! in boj bi bil še zelo trd), Dxb6 (zapleni važnega kmeta) 30. Dc3, Dg6 31. Sxa8, (ta trdnjava se je 9 potez žrtvovala za višje cilje. Sedaj je bliskovito še sledilo:), Lxg3 32. Dxg7+, Dxg7 33. Lxg7, KXg7 34. fXg3 (slično končnico bi lahko dosegel beli, če bi v 29. potezi takoj igral Dc3, a z važnim kmetom b6 več; zdaj je seveda položaj brezupen ter tudi 34. Sb6, Lh4 ne pomaga, ker odloči trdnjava na g liniii), Txa8 35. g4, Td8 36. Ta2, Kg6 37. h4, h5 38. g5, Kf5 in beli preda. (Glose m. Tone Preinfalk). š. V Beograjskem šah. klubu je prišlo teklo nedeljo na občnem zboru do znatnih prememb. Na čelu kluba je sedaj kot Pre j:/ nik mojster Bora Tot, poleg drugih sta v * boru še dva mojstra, in sicer Sava vuko V zadnjem času je zavladalo med slovenjebistriškimi šahisti živahnejše šahovsko gibanje ter je pričakovati, da bo v mestu ustanovljen tudi šahovski klub. Pred tedni je bil v | hotelu »Beograd« odigran dvokrožni turnir z j 'c ® 10 udeleženci. Rezultat turnirja je naslednji: 1. Maček 13 in pol, 2. šnuderl 13, 3.-4. Pre-koršek in Savrov 12, 5. Mohači 11, 6. Grahor 8 in pol, 7. Tomažič 8, 8. Rupnik 7, 9. Veldin 3 in 10. Škofca 2 točki. — Turnir je vodil, . . zelo spretno g. Rupnik, potek sam pa je poka- mtl problemski komponist zal, da gojijo šahisti prav dober šah, le treninga jim manjka. Posebna zalivala velja ho-telirki ge. Krulčevi, ki gre "šahistom vsestransko na roko ter jim ljubeznivo pomaga. Šahisti iz Slov. Bistrice vabijo bližnje šah. klube 1 na obisk. 52. šahovsk o>eh i veinn i Danes pa nekoliko izven okvira in Pr08™* je vodil™: tripotezni problem. Sestavil ga1 ^ zn?' r ;0 niti problemski komponist Samuel Lo^a, u&. 100-letnica rojstvo je bila 30. jan. Loyd se j rodil 30. 1. 1841 v Philadelphiji. Ze kot 12-ie.; ni fantič je pričel sestavljati šah. probleme kompozicije, z. leti pa je bil takrat najboljši «n genialni kompo Glavni turnir CiK Prvenstvo je že tretjič osvojil Slavko Cijan V Celju je bil pravkar zaključen glavni turnir Celjskega šah. kluba za letošnje prvenstvo, ki se ga je udeležilo 10 članov. Prvo mesto in s tern klubsko prvenstvo je osvojil z 9 točkami, torej brez poraza, nadarjeni Slavko Cijan. To je že njegova tretja zaporedna zmaga na glav. turnirju CŠK. Letos si je trajno osvojil prehodno darilo, krasen kip >Delo«, Kakor na prejšnjih, tako je tudi na letošnjem turnirju pokazal Cijan, da je v klubu razred zase. Sicer mu je bila boginja Cais-sa izredno naklonjena, toda tudi brez njene pomoči velja brez pridržka za najboljšega celjskega šahista. Drugo mesto je s 6 in pol točkami zasedel inž. Sajovic, ki je znan kot eden izrfled najmočnejših klubovih igralcev j Če bi igral letos nekoliko pazljiveje, bi bilo njegovo mesto še trdnejše. Na tretjem mestu je s 6 točkami prof. J. Grašer, ki je razen v zadnjem kolu igral zelo podjetno. S solidno igro je prof. Tavčar zasedel s 5 in pol točkami četrto mesto, peto in šesto delita M. Fajs in J. Schneider.s 5 točkarni. O a sta igrala nekam nepodjetno, dasi se Fajs lahko tolaži, da je odigral najkrajšo partijo turnirja. Evo je: Beli: Mirnik — črni: Fajs. 1. c4, Sc6 2. Sc3, e5 3. e4, Sf6 4. Se2, Sd4 5. g3??, Sf3+ mat. Sledijo Rupar 3, dr. Čerin 2 in pol, Mirnik 2, Pleterski pol točke. Turnir je vzorno in korektno vodil g. N. Latinovič. S turnirja je naslednja partija: 180. Damin gambit Beli: prof. J. Grašer Črni: S. Cijan 1. d4, d5 2. Sf3, Sf6 3. Lg5, Lf5 4. e3, Sbd7 5. Ld3, e6 6. Lxf5, exf5 7. Dd3, g6 8. Db5, Dc8! 9. Lxf6, c6 10. Dd3, Sxf6 11. Sbd2, Lg7 12. c4, 0-0 13. 0-0, Tfe8 14. Taci, De6 15. Db3, De7 16. h3, Tab8 17. Da4, Ta8 18. Tc3, dxc4 19. Dxc4, Sd5 20. Tb3, Tab8 21. a3, Dd7 22. Tel, h6 23. Td3, g5 24. b4, g4 25. hxg4, fxg4 26. Se5!, De6 27. Sb3, Lxe5 28. dxe5, Dg6 29. Sc5, Txe5 30. Sd7, Te4 31. Dc5, Td8 32. Txd5, cxd5 33. Dxd5, Te6 34. Dxb7, Td6 35. Sc5, Tdl+ 36. Txdl, Txdl+ 37. Kh2, g3+ in beli preda, ker sledi v naslednji potezi mat z 38-------- Dh5. š. Šah. klub Ptuj. V prvem zimskem turnirju je zmagal z 12 točkami Milan Zelenko, sledijo Parazin II, čuček z 9 točkami itd. PETEK JE VENDARLE POSTAL MOJSTER Po dolgem zavlačevanju je slednjič le pri- i šlo do srečanja med mojstrom Furlanijem iz | Ljubljane in skoraj mojstrom. Petkom iz Zagreba. Partijo, ki je bila 12. jan. odigrana v j Zagrebu, je dbbil Petek ter tako dosegel to-liko osporavani naslov šah. mojstra. Tako smo j postali bogatejši za enega mojstra. SLOVENSKA ŠAHOVSKA ZVEZA bo imela svoj letni občni zbor v nedeljo 2. marca v Šoštanju. Vodstvo zveze želi, da se občnega zbora udeležijo po svojih zastopnikih prav vsi klubi, včlanjeni v zvezi. ; š. V šah. klubu Gaberje je v teku vsakoletni splošni turnir, ki se ga udeležuje 14 igralcev. Po 4. kolu vodijo Golja s 4 in F. Csorgo ter Mirnik s 3 (1) točkami. š. šah. klub »Vidmar«, Maribor. V nedeljo 23. t. m. ob 10 v društvenem lokalu letni občni zbor. š. V šah. kiubu »Triglav« v Ljubljani je bil pred nedavnim zaključen jubilejni turnir v proslavo 15-letnice kluba. Na dvokrožnem turnirju s 7 udeleženci je zmagal najmlajši klubov član Viktor škof, ki je dosegel 12 točk, sledijo R. Pavlin 8 in pol, J. Erker 7 in pol, S. Vrhunc (5, K. Starc 4, T. Pograjc 3, J. Ga-berc 2 in pol točke. š. Šah. klub Šoštanj. Na nedavnem občnem zboru je bil izvoljen naslednji odbor; predsednik Srečko Robinščak, podpredsednik Tone Rode, tajnik Ivan Scharner, blagajnik Ivan Movh, gospodar in teh. vodja Mirko Goršič, odbornika Oto Berdnik in Slavko šoln, revizorja J. Veingerl ift I. Košič. Klub je letos za-: kiju čil deset let plodnega dela ter stopil v dru- j go desetletje s še povečano ambicijo za delo j na šahovskem polju. nist, utemeljitelj ameriške problem ske šole. Nekate* ra njegova dela so sijajna, druga spet bizarna do nemožnosti v spomin na velikega šah. umetnika, Beli matira v 3 ki je umrl 1911 v potezah Newyorku, pa na- slednji problem: Beli: Kh2, Dfl, Le7. Crni. Kg4, Tg5, Sh7 in kmet na h5. Beli na potezi matira v treh potezah. Menda ne bo težko. Poskusite! Rešitev 31. šahovskega oreha K. A. Kubbel (Beli: Kel, Th7, Lf8. Črni: Kd8, Ta8, kmet a6). Beli na potezi zmaga- 1. Lc5!, Tc8 (1.... Tb8? 2. Th8 + , Kc7 3. Ld6+! in črni izgubi trdnjavo in seveda igr0' 2. Lb6+, Ke8 3. Lc7, a5 4. Kdl, a4 5. Kcl. a3 6. Kbl, a2+ 7. Kal in beli zmaga, ker zaradi prisilne poteze črnemu pade trdnjava. Na 1...., Kc8 pa sledi zmaga z 2. La7! na podoben način. . Med 31 poslanimi rešitvami je bilo 2» pravilnih. Pravilno so rešili: D. Brglez A. Manfreda, M. Verk, L. Gabrijan, Jurančič, B. Sotošek, A. Jakolie, dr. j,-Klasinc, vsi iz Maribora; J. Schneider, b; Csorgo, S. Jerič, F. Grelu, S. Cijan, V*1 iz Celja; J. Sašcl, L. Zaje, Ljubljana; F. Deliček, Šmarje pri Jelšah, Mr. Hočevar, Radeče; V. Kočan, Možica; Dr. D. Senčar, Prevalje; J. Jordan, Sv. Jurij ob Ščavnicu Zreb je določil nagrado — rotnan K-Meška „Kam plovemo" - mr. S. Hočevar, Radeče pri Zid. mostu. Kupon za šahovsko nagrado „Večernik“, 21. februarja 1941 do 20 besod stanejo z davkom vred IS.— din. Vsak« nadaljnja beseda 1.— din. Kdor Išče službo, plača za lak oBlas namesto IS.— din samo 12 din. Mali oslasl za ženitve, dopise, posest, trgovsko In obrtno reklamo pa stanejo namesto 15.— din 20,— din. Vsaka nadallnja beseda v pri »Union kinu«. 23039-4 Nogavice trajne po »Nlmela« kopeli ' — Aka želite oglaševati, pokličite telefon; 25-67 »NIMKLA« pnpraN* spuSCanj* patet) (zank) Din 30--S»HOMOD»JA CILJE, poitnl pr*d»l 2 Dobi »e v drogerijah in trgovinah >NIMELA< STANOVANJE IŠČE lo 20 besed 15 din. vsaka nadalinia beseda 1 din Iščem DVOSOBNO STANOVANJE v centru mesta Maribora. Ponudbe na ogl. oddelek ,,Večernika“ pod ,,Dvosobno stanovanje'. 23060-6 do 20 besed 20 din. vsaka nadaljnl« beseda 2 din Prijavite naročilo na MODRO GALICO Kmetijski družbi, Maribor-Melje, tel. 20-83. 23809-13 Veliko kovinasto NAPISNO TABLO vredno 800 din. prodani za 200 din. Naslov v oglasnem oddelku »Večeroika«, 23047-13 Sirite „Večernik‘#! do 20 deseti 20 din vsako nadalinis beseda ? din Majhen BRIVSKI SALON se poceni proda- Vprašati: Dimc, Kamnica. 23063-11 VOZILA d* 20 besed 15 din. vsaka nadalia)11 beseda 1 ‘lin OTROŠKI VOZIČEK globok, naprodaj- Aloksafl* drova c. 49, na dvorišču . 23049-22 Selitev v Graz ali na Dunaj Koncem februarja ali začetkom marca, se nudi ugodna prilika za transport selitvenega blaga s specialnim avtomobilom za prevoz pohištva, dolžine 10 m. Informacije pri »Merkur«. Maribor, Merska cesta 12. Bančno kom. zavod Aleksandrova cesta 40 Kupuje in prodaja Valute vseh vrst, tildi zlatnike Vrednostne papirje Hranilne knjižice Preskrbuje: Inkase, Posojila, Naložbe kapitala Prodaja srečk državne razr. loterije Naznanjamo vsem znancem in prijateljem žalostno vest, da nas je naš nad vse ljubljeni in nenadomestljivi soprog in oče, gospod Karol Kjuder uradnik OUZD nenadoma zapustil v četrtek, dne 20. februarja 1941, v 52 letu staiosti. Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne 22. febr., ob 16. uri na mestnem pokopališču. Žalujoča žena Marica Kjuder, Armanda, hčerka in sin Karol. MALE OGLASE za sobotno-nedeljsko številko ..Večernika" S i m p r e i v tednu, najkasneje do petka 'la7. zvečer, ker so do tedaj oddani mali oglasi brez posebne pristojbine in zato cenejši, kakor v soboto do 9 ure dopoldan oddani »VEČERNIK« Oglasni oddelek. Izdaja in ore|u|e i ItlUMkAK v Mariboru ne vračajo —• Uredništvo in uprava: Maribor. Kopališka ulico. b. liska Mariborska tiskarna d d., predstavnik SI ANKO UEILLA v Mariboru - Oglu:,, pc -en.ku Uokopis ** leletov uredništva štev 25-67 in uprave štev. 28-67- - 1’oštui čekovtu rucuu štev 11 wV.