214
Novičar iz raznih krajev.
Peštanski časnik „Pest. Lloyd" je prinesel te dni novicor da nova občinska (jsrenjska) postava bode osnovana po stari, ki je pred letom 1849 veljala, da soseske si ne bojo same volile županov in odbornikov, ampak da jim jih bo vlada postavljala itd. Ker je ta nepričakovana novica hitre poti šla iz enega časnika v drugega, se je oglasil vladni list „Oester. Corr." rekoč:  „Peštanski Lloyd je te   dni naznanil nektere reči zastran nove občinske (srenjske) postave, ktere se hj-tro širijo po svetu.    Mi   pa  za  gotovo  zamoremo povedati, da ravno neki  bistven  del  tistega razglasa za-popada zgolj le pomote44. — Pri cesarskem vojaškem mornarstvu se bo okoli  100 fantov v službo vzelo; kdor želi na morje se udinjati, naj se na kmetih oglasi pri svoji kantonski gosposki, v mestih pa pri magistratu, kjer bo vse zvedii kako in kaj. — Iz Češkega se sedaj   bolj natanko sliši, da je škoda, ki jo je toča semtertje napravila, grozno velika; samo na pristavah kneza Švarcenberga je zbila čez 200.000 ceglov   raz   streh.   —   Iz   Tiroljskega  se  piše od neke hudobije, za ktero ni lahko imena najti. V Thiersee-u je veliko cesarsko sadišče mladega gojzdnega drevja — in 11. dan t. m.   ponoči  je   bilo 80.000 mladih dreves   (sme-rek in mecesnov 2 let starih) pokončanih; našli so jih drugi dan pokošene, da je očitno bilo, da iz zgolj hudobije se je to zgodilo. — Vr p ari ž ki razstavi je bilo v vsem   skupaj   živini   našega    cesarstva   92   premij   v   dnarji   in pa 9 hvalnih pisem podeljenih; premije v dnarji so znesle 36.230 frankov.    Nekteri lastniki so nakupili v razstavi posebno lepo ali dobro živino, in kakor nam zapisnik kaže, je prišlo 49 ptujih, večidel žlahnih goved v naše   cesarstvo, zraven teh mnogo ovac velikega in mesnatega angležkega in holstajnskega plemena, dokaj žlahne kuretine itd.   To je dobiček za živinorejo našega cesarstva. Prihodnje leto 1857 bo v Parizu od 22. maja do  7. junija spet taka razstava, in že je ondotna komisija razglasila, da v prihodnjo razstavo   bojo pripušene junicerojene po 1. oktobru 1855, junci pa po 1. maji 1856. — IVa polji politiškem se tudi te dni ni pripetilo nič kaj posebnega; naj važnise, kar se je zvediio, je morebiti to, da kraljica angležka ni hotla sprejeti amerikan-skih poslancov zato, ker so prišli v navad njih suknjah k nji; poslanec  Dali as   je  ves  serdit zapustil   kraljično poslopje. Nočemo sicer reči, da zavolj „sukinja se bo razderlo prijatelstvo dveh mogočnih vlad, pa pozabili tudi nismo, da tudi pred tremi leti je  bila ,,suknja" (paletot) Menšikovova znamenje razderte prijaznosti med Rusom in Turkom. — Po poslednjih novicah še ni stan na Gerškem tak,   da bi se smel odhod francozko-angležke  posadke  kmali  pričakovati; vlada sama ne more berzdati nepokojnih. — Tisti razpor med Šlezvik-Holstajnom in Danijo,   o kterem se je leta 1848 toliki hrup gnal,   se je začel   spet ponavljati;   Danci hočejo Šlezvikane in Holstajnce do dobrega zatreti.