,,Volja naroda". Minulo je že trideset let, kar iraamo v Avstriji novi šolski zakon. Veliki vpliv njegov na razvoj avstrijskega šolstva, na oboi gospodarski in duševni napredek narodov mora priznati vsak, le oni znabiti ne, koraur strast ali zavist otemnujeta objektivno sodbo. Da pa novodobna šola v tej razmeroraa precej dolgi dobi ni dosegla vseh onih rezultatov, kakršnih je marsikdo pričakoval od nje, se ne da oporekati. Pomisliti pa je, da se ona ni razvijala v normalnih razmerah, pač pa se ji je bilo ves čas boriti z zagrizenimi nasprotniki, ki so storili v s e , sarao da bi jo diskreditirali — uničili. Pa tudi ista državna uprav^a, ki je spravila v življenje novi šolski zakon, ki sije po njem vzgojila sedanje uciteljstvo, ni dovolj podpirala in varovala nove šole, dasi seveda nečemo s tem trditi, da je ravnala nezakonito. Novi šolski zakon je človeško delo, torej ni brez hib; a te so raalenkostne v priraeri z ogromno množino zdravega jedra njegovega. Tempora mutantur! Tudi ta ,,biser zakonodajstva" našega bo sigurno doživel prememb, primernih potrebam in zahtevam novih časov in napredka. A če hoce dosezati p r a v i svoj namen, rnora ostati v b i s t v u neizpreraenjen, in to bistvo je: s v obodna šola, svobodno učiteljstvo. Šola ne sme postati nikdar torišoe strankarskih teženj, učiteljstvo kot tako pa se ne srae nikoli zasužnjiti kot orodje posameznim strankam. Najtrdovratnejši, najzagrizenejši nasprotnik svobodne šole in svobodnega učiteljstva je klerikalizera. Naravno! Pozabiti ne raore onih časov, ko je bil učitelj v šoli ničla, a on gospod, vladar. Cvet klerikalstva na Slovenskern je naša duhovščina. Ne vsa; so izjerae, a redke so kot bele vrane! V ogromni večini je slovenska duhovšcina nasprotna naši šoli, našemu učiteljstvu. Zalostno je to, a je faktum! In s tem dejstvom nam je vedno računati, ob tera dejstvu nam je uravnati svoje delovanje. Dokazuj kolikor ti drago, dokazuj obširno in temeljito, da ni naša šola brezverska, zatrjuj in dejanski in javno kaži, da si katoličan — to ti ne poraaga nic! Ne opereš se.v Šele kadar boš uklonil trdi svoj tilnik ter priznal nadoblast njihovo nad seboj in nad šolo, šele tedaj si p r a v i katoličan, p r a v i učitelj. Izvor sovraštva je seve novi šolski zakon. Ali klerikalci se ne zadovoljujejo s tera, da bi kritikovali zakon ter izkušali vplivati na merodajnih mestih na njegovo preosnovo. Oni so že zdavna zamenjali stvar z osebami in danes bijejo po učiteljstvu, ga napadajo, preganjajo, denuncirajo in uničujejo, prav kakor da je ono krivo, da je izgubil klerikalizem nadoblast v ljudski šolil In vendar se učiteljstvo ni pregrešilo z drugim nego s tera, da je ostalo zvesto svoji prisegi, da izpolnuje svoje dolžnosti v smislu šolskega zakona, da se neče odreči pridobljenim pravicara! — Klerikalci iraajo lahko delo, dočim je stališče učiteljstva težavno. Hvalimo se, da živirao v dobi liberalizma; a kdo ga uživa? Največjo svobodo ima v Avstriji klerikalstvo in z njim združen kapitalizem. Take svobode nima pri nas noben stan, noben sloj naroda. In te svoje svobode, te velikanske moči se oni zavedajo v polni meri. Oni so v tera oziru pristni zastopniki laži-liberalizma, katerega izvajajo v vsern obsegu in v vsi njegovi krutosti. Nas pa pitajo z nliberalci"! . . . O tem bi se dalo pač mnogo govoriti; a oddaljili bi se preveč od svojega predmeta, ko bi se hoteli s tem predmetom baviti obširneje. V boju proti šoli in učiteljstvu se sklicujejo klerikalci kaj radi na ljudstvo, češ, narod je proti novodobni šoli, narod h o č e imeti »v e r s k oft šolo. Kak humbug se uganja s takoimenovano ,,voljo naroda", bomo pojasnili v par zgledih. Glasoviti ^šolnik", pater Panholzer, eden prvih bojevnikov proti svobodni šoli, nabira s smešno vnemo že nekaj let gradivo za boj proti našemu šolstvu v dokaz (?), da je hudodelstev, narodnega propadanja, pešanja vere itd. kriva edino-le novodobna brezverska šola in učiteljstvo. Dobri pater pač ve, da to ni res, da je hudodelstvo celo starejše kakor rod človeški, ter da ne manjka hudodelstev niti v vrstah onih, ki se zovejo Bnamestniki božji" ; a o vsem tem raodro molči, ravnajoč se po preizkušenem, zlatem reku : »Calumniare audacter . .." In v tem plemenitem delu ga posneraa in podpira konsekventno in vztrajno ves veliki aparat, ki ga nazivljemo ,,klerikalizem". Na podstavi takih ^dokazov" slikajo ljud- stvu našo šolo in naše uciteljstvo črno kot pekel, in čudo ni, če se dobe nerazsodni ljudje, ki verujejo takira prerokom v s e , saj so od nekdaj prepričani, da »gospodje" nikdar ne lažejo. Mnogokje se vseli med prosti narod nezaupanje in mržnja napram Btaki" šoli in ,,takemu" učiteljstvu, in umevno je, da zavoljo tega ranogokrat trpi škodo pouk in vzgoja ter ugled učiteljstva. Duhovšoina je irnela od nekdaj zbok svojega vzvišenega poklica velik vpliv na prosti narod, žal, da ga je le prepogostokrat zlorabila! Ge se je ta vpliv na Slovenskem in osobito na Kranjskem v zadnjih letih precej zmanjšal, je terau kriva duhovščina sama, ki se je pri raznih prilikah že preveč eksponirala in s tem nemalo odškodovala svoj ugled, a z njim vred tudi vero samo. Vobče se je tudi splošna izobrazba našega naroda kolikor toliko povzdignila, in tudi to dejstvo bi morala duhovŠčina upoštevati. Vpliv duhovnika je tem večji, čim nevednejše je ljudstvo dotičnega kraja. (Poudarjati nam pač ni treba, da spoštuje in ceni pravega, taktnega duhovnika vsak pameten človek.) To bi sicer ne bilo nič napačnega, ko bi se ta vpliv le toliko in tolikokrat ne zlorabljal! Nerazsodno Ijudstvo se da pač zavesti in pripraviti za v s e , osobito pa ako ga k terau navaja njegov dušni pastir. Znane so nara spričo dolgoletnega službovanja razmere na deželi prav dobro in s m e 1 o trdimo, da bi naš krnet iz lastne inicijative nikdar ne napadal šole, nikdar ne preganjal učiteljstva. Pač pa nara je konštatovati, daje iskati izvora skoraj vseh pritožeb, denuncijacij in preganjanj, naperjenih proti učiteljstvu, v duhovniŠkih krogih. In ti ljudje se malokdaj zadovoljijo z majhnirn uspehom. E, dosti solz so provzročili oni, ki bi morali biti vzor spravljivosti, ljubezni, usmiljenja! — — To je pač žalostno izpricevalo za našo duhovščino, da ne more biti žalostneje. Ali se je ob takih razmerah še čuditi, da se je uciteljstvo navadilo imeti vobče duhovnika za svojega največjega in najnevarnejšega sovražnika, ako se mu vseli končno po tolikih bridkih izkušnjah v dušo raržnja do v s e g a stanu in znabiti celo tudi do v e r e sarae, ki dovoljuje svojim svečenikom vse, vse! . . . Naj nas nihče ne razume napačno. Narn je žal, da je prišlo tako daleč, žal narn je zaradi sebe in njih, a najbolj nam je žal zaradi ubogega naroda. Ali kdo je ternu kriv? Če je res, da vera peša in da se širi med narodom brezverstvo, je ternu kriva naša prebojevita duhovščina, ki je docela pozabila, da mora biti cerkev Ijuba mati, ne pa sovražeča raačeha! Pred leti je bila nasa duhovščina v boju proti šoli in učiteljstvu še nekoliko bolj odkrita. Pritožbe na okrajne in deželne šolske svete so pisali in podpisovali večinoma duhovniki sami. Ni bila ravno povsem napačna trditev, ki jo je izrekel nek hudomušnež, češ, da bi se iz samih dotičnih pritožeb, oziroma podpisov lahko sestavil malone popoln šeraatizem kranjske duhovščine. No, to je postalo v novejših časih nekoliko drugače. Dotični gospodje so seveda premnogokrat dosegli, kar so nameravali, saj se na njihove želje ozirajo povsod do skrajnih možnih mej; ali semtertam se je vendar utegnil priraeriti tudi kakov — ,,nos". In končno: na raerodajnih mestih napravi vendar slab vtisk, ako so tožitelji učiteljev vedno le duhovniki in zopet duhovniki. »Man merkt die Absicht ..." Potrebno je bilo torej, da se taktika izpreraeni. In res, dandanes pride pred deželni šolski svet redkokatera pritožba, da bi jo bil podpisal duhovnik. Po kostanj hodijo drugi: dandanes se pritožuje ,,narod". Da, »narod" je prišel do ,,prepričanja", da je novodobna šola za nič, »narod" ne mara sedanjih »brezverskih" učiteljev. on je p r o t i novi šoli! Pa vzemimo kak zgled, saj so si slučaji podobni, da kar frapirajo! Nadučitelj M. v R. si je znal pridobiti med ljudstvom ugled. S tem pa je postal obenem nevaren tekmec za vaško ^prvaštvo". Treba ga je torej napraviti neškodljivega, dokler je še čas. Tudi sicer ne parira. Bere »Narod" in ,,Zvon", ergo je očiten liberalec, če ne celo brezverec. V cerkev hodi iz gole hinavščine. V šoli uči take stvari, ki niso za kmeta. Gospod župnik so se že dostikrat o tem pritoževali. Kaj bo kmetu s tisto elektriko, zgodovino itd.! Ti ubogi kmet pa le plačuj in plačuj! Aparati: kuharica, raežnar, organist, ključarji funkcijonirajo izborno. Povod za pritožbo se kraalu dobi, četudi se ga mora privleči za lase. ^Gospod" sestavijo ,,prošrijo", katero prepiše kak cerkovnik ali organist, svest si v polnera obsegu svoje važne uloge. Nekaj poslušnih »raož" je povabljenih na večer v farovž, kjer se jim raztolmači, da irnajo podpisati ali podkrižati »prošnjo", ker je sicer v nevarnosti vera. Kmet D. se nekoliko brani. Kaj?! Pa ne, da bi bil tudi on »liberalec"! Nato se vda. — Pri preiskavi se izkaže pritožba kot povsem ničeva. Nič ne de. Grez nekaj časa se vloži druga, tretja pritožba itd. itd. Ljudska nevolja — baje — raste. Nadučitelj naj se prestavi, ker vznemirja ljudstvo (ustanovil je namreč kmetijsko podružnico, gasilno in bralno društvo, pevski zbor itd.) Pritožbe se ranože. »Calumniare audacter ..." Šolska oblast se končno vda. V interesu šole premesti učitelja »iz službenih ozirov" drugam. »Volja narodova" je zraagala. Dotični duhovnik je seveda čisto nedolžen, kar se lahko razvidi iz aktov! Ljudstvo pa uvidi, kako lahko je spraviti spoti »tac'ga-le šomaštra"! Ali razsodnejši raed njimi vidijo tudi kaj drugega pri tej agonji", in to ni dobro za duhovnika in ne za vero. — Vselej seveda ne gre tako gladko, in posebno v krajih, kjer je ljudstvo izgubilo vero v duhovniško nezmotljivost, nepristranost in poštenost, se večkrat vsa akcija celo ponesreči. Nočerno pa tudi trditi, da nastopa uoiteljstvo vsekdar popolnoma korektno; saj je iz mesa kakor so drugi ljudje! In v katerem stanu niso brez zagreškov? Menirno, da ne v nobenera, pač pa lahko z rairno vestjo trdimo, da je raalokateri stan tako natančen v izpolnovanju svojih dolžnosti kakor ravno učiteljski — iz prav naravnih nagibov. Razen naših strokovnih nadzornikov nas nadzoruje vsa, dostikrat še naščuvana občina od opravljive tercijalke do same — šolske mladine! Najhujši naš Mkontrolor" pa je vendarle — duhovščina. Nji se seveda ni bati ničesar. Posvetne oblasti ji gredo v vsem z največjo galantnastjo na roko, a cerkvena oblastva ji dajejo še potuho in celo — navodila. Saj se je v zadnjem času postavil na čelo našim nasprotnikom sam Ijubljanski knezoškof z znanira svojim pastirskim listom. In pobožni »Domoljub" stori tudi že več kot svojo dolžnost. Ni zlodej, da bi ta ngarda" s takira »generalštabom" ne dosegla stavljenega si sraotra, ki raeri na to, da bi se prosti narod naravnost uprl novod o b n i š o 1 i ! Ko bi preprosto ljudstvo ne bilo že postalo previdno tudi napram svojim dušnim pastirjem, bi morala vsa ta hujskanja in to zavajanje doseči že groznih rezultatov. Da so posledice vendar izostale, nara je v nekako zadoščenje in tolažbo. Najbolj čudno in neuraljivo se nam seveda zdi, da raerodajna oblastva rairno gledajo to počenjanje, da pripuščajo tako gonjo napram najvažnejši državni napravi, t. j. šoli, in naprarn učiteljstvu kot celoti, kot s t a n u. Ali raar čakajo, da se bo pokazala ,,volja naroda" v kakih ekscesih ali celo v hudodelstvih, storjenih na učitelju-trpinu? In Danemark! . .. Naj bo dovolj! Že iz teh kratkih potez je razvidno, kaj je in odkod izvira ,,volja naroda", ki se pogostoraa pojavlja tako sovražno naprara naši šoli in učiteljstvu. Prosti narod je pri tem docela nedolžen, on je le orodje v rokah občega klerikalizraa, ki zistematiško razpreza svoje mreže povsod, a zlasti širom slovenske naše doraovine, da bi enkrat zavladal v nji kot neoraejen gospod, kot triumfator. Menili smo časih, da je boj, ki se je bil raed duhovščino in učiteljstvora, le slučajen, zato srao opetovano poudarjali svoje versko stališče, seveda brez'uspeha. Zdaj vemo, pri čem smo; loči nas načelno stališče, vrzel raed nami prihaja čimdalje širša, nepremostljivejša. Nikdarnebomo priznali duhovščini nadoblasti nad šolstvom in učiteljstvora, ker smo prepričani, da bi to bila naša duševna srart. Pac pa borno v bodoče napeli vse sile, da vzajemno s svojimi zavezniki kot pravi prijatelji svojega naroda p aralelizujemo nakane mednarodnega klerikalizma na vsi črti, ker smo popolnoma uverjeni, da so iste našemu narodu v pog u b o. Može li učitelj ostati u školskoj sobi i za vrijeme pouka u vjeronauku? ii. Ali da vidimo raalko zakonom u ruci, u koliko je ta zabrana temeljita i opravdana. § 1. sporaenutoga zakona 25. raaja 1868 glasi: ,,Vrhovno upravljanje i nadziranje nad svukoliku nastavu i gojidbu pripada državi i izvršuje se po organima zvanim na to po zakonu". Dakle ako ,,za vjerozakonsku obuku skrbi odnosna crkvena vlast" § 5. državnog zakona 14. maja 1869 (D. Z. L. br. 62); ali nadziranje nad svomkolikom nastavom pripada državi i izvršujučim organima. To isto kaže i peti stavak članka 17. državnog temeljnog zakona 21. decembra 1867 (D. Z. L. br. 142) to jest: ,,Glede vsega, što spada na poučavanje i odhranjivanje, ide državi pravo vrhovne uprave i vrhovnega nadzora". Getvrti stavak §-a 5. državnog zakona 14. maja 1869 glasi: ,,Učitelji vjere . . . imadu zadovoljavati zakonima školskira a i naredbama, što ih unutar istih zakona izdadu školske vlasti". § 12. istoga zakona veli: »Odgovorni ravnatelj pučke škole biti ce učitelj, a gdje iraade više učitelja, ondje odredjeni za to nadučitelj." Ako dakle kateheta zlorabi školu za vrijerae vjeronauka u klerikalne i političke svrhe, kako ce za to biti odgovoran nadučitelj, komu se kaže, da ne smije biti u školskoj sobi? § 26. školskog i nastavnog reda 20. augusta 1870 (D. Z. L. br. 105) kaže: ,,Učitelj je obvezan (onimissis), čuvati se, da zlo ne upotrebljava školu i svoj položaj u političko, narodno i vjersko novarenje. — — Upravitelja škole imadu ostali učitelji tačno slušati u službenira stvarima." Ako n. p. kateheta, rajesto da predava vjeronauk, govori djeci proti ,,Učiteljskorau Tovarišu", proti liberalcima; ako lomi šibu po ledjima onoga učenika, čigov otac ne puše u svecenički rog, učitelj ne može ništa proti tomu, jer mu kateheta triumfalno veli: ,,Odlazi, ti imaš ukaz, da ne smiješ stupiti u sobu, dok sam ja!" § 34. istoga školskog i nastavnog reda veli: ,,Upravitelj škole pazi i ravna unutrnje školske poslove. Dužnost mu je, polaziti nastavne ure drugih učitelja(ca), u koliko mu vrijeme dopušta i nastojati, da se odstrane neredi, zloporabe, koje bi se slučile". — § 7. državnog zakona 20. junija 1872 (D. Z. L. br. 86) glasi: ,,Koji predaje nauk vjere u kojoj školi, podčinjen je, što se tiče učiteljevanja, disciplinarnim propisima školskih zakona". Medjutim to je samo na papiru, ali de facto je sve drukčije. Kateheta može rabiti u školi i tjelesnu kaznu, a da učitelj, po gornjem ukazu, nema moci, da to zapriječi. Ako se roditelj udarenoga učenika prituži na školsku vlast, tamo čuje odgovor, da nad katehetom neraa zapovijedi, pošto da se je njeki biskupski ordinarijat jednom izjavio, da je kateheta odvisan sarno njerau i nitko drugomu, dakle nijednoj svjetovnoj vlasti. — Napokon § 16. pokrajinskog zakona za Istru 27. julija 1875 kaže: ,,Svaki član rnjesnoga školskoga vijeca ima pravo posjecivati škole". Ravnajuci učitelj, koji je po § 4. tog zakona član mjesnoga školskoga vijeca, eto gornjim ukazora gubi to pravo. (Konec) Učiteljski pravnik. Priobčuje jjPedagog-iško društro" y Krškem. (Dalje.) Učiteljske pravice v intelektuelnem (duševnem, moralnem) obziru. b. ^ Stanovske učiteljske prarice. Veliko raoč, veliko zaslombo ima učitelj v tem, ker mu je po zakonih, narareč po šolskem in učnera redu z dne 20. vel. srpana 1870., dana beseda v domači učiteljski konferenciji. To ni malenkostna pravica, ta domača učiteljska konferencija! Važna je že radi tega, ker je prva inštanca. Ni z mnogimi besedami v šolskem in učnem redu označen njen delokrog; dotični § 38. veli samo: Učiteljskim zborora je vobče ta namera, da se učitelji razgovarjajo o načelih pouka, o odgoji in šolski uredbi — o tem, kak uspeh ima pouk; kako se nravno vedo in v znanostih napredujejo otroci, ter da se s takimi zbori dožene tista skupnost v delu, katere ne sme pogresati nobena šola. V učiteljskih zborih je tudi na razgovor vzeti in ustanoviti v posameznih razredih sraotre, katere je zaradi krajnih razmer treba raorebiti kako izprerneniti, potem izvršitev splošnega učnega črteža, dalje, kako je vsak posamezni predmet ueiti po vseh razredih, ter tudi ustrahovalna načela in težke kazni. Ako se pokaže, da bi kje bilo odstopilo od občih, ljudskim šolam sploh postavljenih pravil, naj svoje sklepe zbor po okrajnem šolskein oblastvu položi pred deželno šolsko oblastvo na razsodbo. § 39. Predsednik zboru je šolski voditelj in, kadar je on zadržan, tisti učitelj, katerega on za to določi Ako nihče ni določen, vodi zbor tisti učitelj, kateri služi najdlje časa. (O 2. oddelku tega paragrafa bomo govorili še posebe.) Ako pa ta dva paragrafa raztelesimo, pa dobirao vse polno točk v njem, katere so važne za razgovor in za sklepanje o tem, kar koristi šoli in učiteljera. Sicer je pa še ranogo drugih paragrafov v šolskem. in uonern redu, kateri sodijo pred forum domače učiteljskc konferencije, n. pr. § 64. o sestavljenju urnikov, § 24. razgovor o ustrahovalnih priporaočkih v okvirju te določbe, § 29.: Kako stopiti v dotiko s starši, § 30. o nadzorstvu otrok pred šolo in med šolo. Najbolj utegne biti, ako se v slueaju nesporazuraljenja učitelj in šolski voditelj zedinita, da uporabita z ozirom na § 34. domačo učiteljsko konferenco za prvo inštanco, preden pride preporna stvar med njima na okrajno šolsko gosposko. Enako naj bi se ravnalo, ako pridejo pritožbe od starsev na razgovor prej v doraaci učiteljski konferenciji, preden se nadleguje krajni šolski svet (glej § 35. ukaza z dne 20. vel. srpana 1870). Pred domačo učiteljsko konferencijo sodi klasifikacija učencev (§ 46. z dne 20. vel. srpana 1870); tudi razdelitev ucencev na razrede in oddelke. Sploh se najde v tem in v drugih ukazih in zakonih še vse polno stvari, katere sodijo v prvo vrsto pred domaco učiteljsko konferencijo, ako ne, da bi se odločevalo, pa vsaj da se posvetuje ali predlaga krajnemu ali okrajnemu šolskemu svetu v končno odločitev ali razsodbo. Kjerkoli kaže, naj šolski voditelj svoje pravice odstopi domači učiteljski konferenciji. Tudi bi ne utegnilo napačno biti, da se ta konferencija posvetuje v zadevah, katere sodijo za končno rešitev krajnemu šolskemu svetu, zlasti tedaj, kadar je pri doraači učiteljski konferenciji navzočen krajni šolski nadzornik, ki raora biti k nji vselej povabljen. Sploh svetujemo, da se učiteljstvo na posameznih šolah trudi, da razsiri v okvirju obstoječih zakonov in ukazov delokrog doraače učiteljske konferencije, v kateri pa naj se posameznim članom dovolijo tiste pravice, katere jim gredo po obstoječih predpisih. Da se doraače konferencije redno vrše, nad tem čuvajo itak že c. kr. okrajni in deželui šolski nadzorniki. Kakšne pravice imajo pri domačih učiteljskih konferencijah šolski voditelj, posamezni učitelji, podučitelji, poraožni učitelji, suplentje, krajni šolski nadzornik in katehetje, o tem bo še govor, ko borao govorili o njih pravicah posebe. Da ima šolski voditelj prvo besedo v tera domačem učiteljskem zboru, to je naravno. Učiteljstvo lahko sicer sklene in sestavi tudi posebni opravilni red za domači učiteljski zbor. Vendar svetujerao že na tem mestu tudi njerau, da naj že on sam k temu največ pripomore, da se razširi delokrog domačega učiteljskega zbora, in sicer na ta način, da se o stvareh, o katerih bi sicer sara lahko kaj odločil in ukrenil, posvetuje v domači konferenciji z vsem učiteljskim osobjem, n. pr. o načinu, kako naj bi šolski voditelj to in ono zadevo zagovarjal pri višjih inštancah, pri krajnem in okrajnem šolskem svetu. Ako stikarao po šolskem in učnem redu, po raznih ukazih in šolskih zakonih, najderao še vse polno predmetov, o katerih se lahko posvetuje učiteljstvo v domačem učiteljskera zboru, n. pr. posvetuje se o tera, katere dneve v letu bi dal prosto krajni šolski svet, ki ima pravico, dati proste 3 dni v letu, o tem, kako bi se takrat, kadar je potreba, z dovoljenjem okrajnega šolskega sveta pouk preložil, ali o fcem, kako naj se vrsi nadoraestovanje, kadar raanjka učne moči, kar seveda mora okrajni šolski svet tudi potrditi. Nadučitelj ima sicer pravico, da razdeli predraete in razrede in da določi število ur posameznim tovarišem, vendar naj se o tem prijateljsko obravnava v doraačem učiteljskem zboru, ker je to v zvezi z urnikom, čegar sestava sodi vsekakor pred konferencijo. Ako se je doseglo doma sporazumljenje, ima okrajni šolski svet lažjo potrditev. Daljnji predmeti te konferencije bi bili: učila in samoučila z ozirorn na obstoječe predpise, pomoč pri sestavljenju zamudnih izkazov, posvetovanje o šolskih slavnostih in javnih izpitih, šolarska knjižnica, poziv neraarnih otrok (ali celo njihovih staršev) pred konferencijo, stavljenje nasveta krajnemu šolskemu svetu, da se razuzdani otrok izključi, posvetovanje" o sprejemu učencev v šolo med šolskim letom itd. Na meščanskih šolah, ki se morajo sicer vobče ravnati po zakonih, ki veljajo za obče ljudske šole, iraa doraači učiteljski zbor pravico, izbirati šolske knjige izraed odobrenih učnih knjig in svoje sklepe predložiti v potrjenje c. kr. dež. šolskerau svetu. Ako bo znal nadučitelj nabrati tvarino za domače učiteljske konferencije, lahko postanejo one prav zaniraive in prav poučne. Nadučitelj naj pri teh konferencijah kar nič ne postopa absolutno, razen ako sta njegov ugled in korist šole v nevarnosti. S tem, da bo varoval v raejah zakonov duha parlamentarizma, katerega rau je nadejal postavodajalec, bo ščitil najbolj svoje in svojih sodrugov pravice. V § 62. š. in uč. reda z dne 20. vel. srpana 1870. je važno določilo. Po tem paragrafu ministrstvo ne ukazuje za noben predmet stanovitne učne metode. Ako bi v doraači učiteljski konferenciji nadučitelj ali pri inšpekcijski konferenciji nadzornik preveč svojo raetodo priporočala ali silila, se ju lahko opozori na ta paragraf; zakaj raetoda, katero časih ti priporočujejo, ni vselej najboljša. (Dalje.) Društveni vestnik. Kranjsko. Iz Ljufoljaiie. Vabilo k zborovanju »Ljubljanskega učiteljskega društva", ki bode v ponedeljek 12. svečna 1900 ob x/2_. uri zvečer v »Narodnem dorau" (v pritlični sobi na levo) po nastopnem vzporedu: 1. Nagovor. 2. Predsedstvena naznanila. 3. Poročilo o naortu za supliranje na ljubljanskih šolah. 4. Z raojega potovanja. — Poroča gospod nadučitelj Fr. Crnagoj. 5. H. Volarič: Gorska rožica, pojeta gospodični F. Bilina in M. Moos. 6. P. S. Vilhar: Mornar, poje g. R. Vrabl. 7. R. Vrabl: Ptici, poje g. R. Vrabl. 8. B. Smetana: Sekstet iz -Prodane neveste", pojo gospodične F. Bilina, E. Grebenc in M. Moos in gg. Iv. Krulec, J. Likar in R. Vrabl. 9. Prosta zabava. Gostje dobro došli! Odbor. Štajersko. Maribor. Učiteljsko društvo mariborske okolice je dne 4. prosinca t. 1. imelo svoje zborovanje v Mariboru. Predsednik g. nadučitelj J. Lasbaher, otvorivši zborovanje pozdravi v prisrčnem nagovoru zborovalce, izrazi jira svoje novoletno voščilo, želeč v nastopnem letu društvu najboljši uspeh in napredek. Ko se vzaraejo na znanje društvu došli dopisi ter rešijo društvene zadeve, povzame g. učitelj J. Hermaus besedo ter v zanimivera govoru predava o predmetu »Učitelj in raodroznanstvo". Govornik navede, kaj je modroznanstvo in dokazuje, kolike važnosti je ta znanost kot podlaga vzgojeslovju in vsem drugim znanostim ter pozivlje gospode tovarise, naj pričnejo tudi kolikor je mogoče se baviti z učenjera raodroslovja. Gospod govornik je koncem svojega zanimivega govora žel živahno pohvalo. Iz tajniškega poročila povzamerao, da je tudi v minulera letu društvo svojo dolžnost vspešno izvrševalo. Poleg hospitacije v Račah, ki se je kakor vse prejšnje dobro obnesla, je društvo večkrat zborovalo, reševalo društvene in stanovske zadeve, obravnavalo vzgojne in znanstveno-poučne predmete ter se dne 7. grudna m. 1. udeležilo splošnega učiteljskega shoda v Mariboru. Tudi društvena blagajna je izkazala znatno gotovino za nastop v novo društveno leto. Odborova volitev je poverila društveno vodstvo večinoma dosedajnemu odboru. Društvo je svojemu dosedanjemu, ranogozaslužnerau okrajnemu šolskerau nadzorniku g. H. Schreinerju v znak hvaležnosti in odličnega spoštovanja izročilo dne 3. listopada m. 1. lep albura s slikarai uciteljskega osobja mariborske okolice. Velec. g. ravnatelj je poklonjeni mu spominek z veseljem sprejel ter zagotovil učiteljstvu nadalje svojo naklonjenost in sodelovanje v prospeh šolstva in učiteljstva, kar je društvo radostno in hvaležno vzelo na znanje. Občni zbor učiteljskega društra za celjski in laški okraj se je vršil na dan sv. Treh kraljev v okoliški šoli v Celju. Predsednik g. Gradišnik poudarja v nagovoru slogo in solidarnost z ozirom na zadnje strankarske pojave med štajerskira učiteljstvora. Oraenja pozneje tudi zadnjega učiteljskega shoda v Mariboru. Odvrača skupno obdolžitev nekaterih listov, da je vsak učitelj, ki ima dmgačne socijalne nazore, kakor je nekaterim ljubo, že brezverec, mednarodni socijalni deraokrat ali pa takozvani -jungovec". Nadaljuje: MNam naprednim učiteljem je narodnost in vera gotovo prva sveta dolžnost. Ako pa se v občih stanovskih stvareh strinjamo z nemškimi tovariši, vendar ne zaslužimo takega očitanja." Tajnik g. Kvas prebere zapisnik zadnje seje. Tovariš Brinar stavi nekaj stvarnih popravkov. V dokaz, da ,,Lehrerbundu" ni samo za stanovsko dotiko s slovenskimi tovariši, navaja pisavo MBundovega" glasila wSt. Sch. u. Lehrer-Zeitung", ki se je spodtikala nad tem, da je slovensko učiteljstvo v ,,Zavezia poslalo prvemu Jugoslovanu škofu J. Strossmayerju brzojavko. Ali se naj mar BZaveza" opravičuje za svoje narodnostno mišljenje pri nLehrerbunduu ? To diši res nekoliko po internacijonalnera programu. — Pri društvenih zadevah priporoča tovariš Schmoranzer vabilo BZaveze" V e s t n i k. Cesarja Franca Jožefa T. jubilejska ustanoTa za učiteljske sirote na Kranjskem: G. Rudolf Horvat, nadučitelj v Zagorja na Notranjskem, 10 K. Učiteljski koiiTikt t Ljubljani: Tiskarnica R. Miličeva v Ljubljani, 107*40 K; gdč. JankoviČ Fani, učiteljica v vZagorju ob Savi, na knj. kr. podr. št. 241. 10 K; gdč. Želje Marjetica, učiteljica v Begunjah, 2 K; tvrdka Maks Dornicelj v Ljubljani, 5*60 K; g. Ivan D r e m e 1 j, učitelj na Polici, 2 K; g. Pr. H1 e b š, trgovec v Kranju, 10 K. Imenovanje. Cesar je imenoval članom deželnega šolskega sveta na Goriškem za dobo 6 let gg. prošta A. Jordana, sem. prof. dr. Pr. Sedeja, realčnega ravnatelja dr. E. Schreiberj a in ginmazijskega ravnatelja dr. F. Grossa. Predpustne pesmi. Za moške zbore uglasbil Alojzij Sachs, učitelj v prisilni delavnici v Ljubljani. Samozaložba. Cena 3'20 K. Pesmi so prav pripravne za manjše zbore, zato jih prav toplo priporočamo. JuMlejska samopomoč. P. i. društvenike, ki se še niso odzvali § 4. in § 5. društvenih pravil, prosimo, da to čim preje store, ker bi sicer izgubili vse pravico do društva. Regulacija učiteljskik plač na Štajerskem se je večinoraa že izvršila, le v nekaterih okrajih še niso dobili nakaznic. Kakor je bilo pričakovati, so prišle v 1. in 2. krajevni plačilni razred šole le večinoma po nemškera Štajerskem. 1.) V 1. krajevni razred so prišle: v raestnem šolskera okraju Celje: dekliška ljudska šola v Celju (deška je bila že poprej); šolski okraj okolica Celje: celjska okoliška ljudska šola; v raestnem šolskem okraju M aribor: dekliške ljudske šole L, II. in III. v Mariboru (druge so bile že poprej); v raestnem šolskem okraju Ptuj: deška in dekliška ljudska šola v Ptuju; všolskera okraju Slovenjgradec: ljudska šola v Slovenjgradcu. 2.) V 2. krajevni razred so prišle: šolski okraj Arvež: ljudska šola v Kapli; šolski okraj okolica Celje: ljudske šole na Dobrni, deška in dekliška ljudska šola v Št. Juriju ob južni železnici, nemška in slovenska ljudska šola v Vojniku, ljudska šola v Kalobju; šolski okraj Vransko: ljudske šole na Vranskern, Polzela in Marija Reka; v šolskem okraju Konjice; nemška in slovenska ljudska šola v Konjicah, ljudske šole v Št. Joštu, Št. Jungerti, Rakovcu in Skomarjih. nemška in slovenska ljudska šola v Vitanjih; šolski okraj Šraarje: deška in dekliška ljudska šola v Šmarjih; ljudska šola v Sv. Emi in na Sladki gori; šolski okraj Gornji grad: ljudske šole v Bočni, Gornjera gradu, Lučah, Sv. Frančišku in Šmihelu; šolski okraj Laško: ljudske šole v Jurkloštru, Hrastniku, Loki z eksposituro v Lokavci, Sv. Marjeta pri Rimskih toplicah, Trbovlje, deška in dekliška ljudska šola v Trbovljah- Vodah, nernška in slovenska ljudska šola na Laškem; v šolskem okraju Ljutomer: ljudska šola v Mali nedelji in dekliška ljudska šola v Ljutoraeru: v šolskem okraju Gornja Radgona: Ijudska šola v Št. Petru; v šolskera okraju Št. Lenart: ljudska šola v St. Lenartu; v šolskem okraju okolica Maribor: ljudske šole v Studencih, Kamnici, Lembahu, Št. Lovrencu, Rušah, Št. Petru, Radvanjih,*) Razvanjih,*) Teharjih,*) nemška in slovenska ljudska šola v Št. Ilju; v solskera okraju Slovenska Bistrica: ljudska šola v Tinjah; v šolskem okraju Orraož: nemška in slovenska ljudska šola v Ormožu, ljudska šola v Runcah; v šolskera okraju okolica Ptuj: ljudska šola pri Sv. Duhu, deška in dekliška ljudska šola okolica Ptuj; v šolskera okraju Rogatec: ljudske šole pri Sv. Križu pri Slatini, Sv. Roku in v Rogatcu; v šolskem okraju Kozje: ljudske šole v Kozjern, Preborju in Podčetrtku; v šolskem okraju Sevnica: ljudski šoli v Sevnici in Planini; v šolskem okraju Brežice: ljudske šole v Globokem in Orešju, nemška in utrakvistiška ljudska šola v Brežicah; v šolskem okraju Mahrenberg: ljudske šole na Muti, v Mahrenbergu, Vozenici in Soboti; v šolskera okraju Šoštanj: ljudski šoli v Šoštanju in Velenjem; v šolskera okraju Slovenjgradec: ljudske šole v Št. Ilju, Razborju in Št. Vidu. Groriško. Utok glede petletnic je ugodno rešen. na naročevanje strokovnih listov »Učiteljski Tovariš", ,,Popotnik" in ,,Zvonček". Predsednik predlaga zahvalo krajnemu šolskemu svetu za prepustitev šolskih prostorov za društvena zborovanja. Zahvala se sprejme z navdušenjem. Pri točki »Društveniki in § 7. ^Bundovih" pravil* se vname daljša in precej burna debata. Ta paragraf namreo govori, da raora vsak ud ,,Lehrerbunda" si tudi naročiti njegovo neraško glasilo »St. Schul- und Lehrer-Zeitung". Stvarno iz svojegav prepričanja govorijo tovariši: Gradišnik. Brinar, Eksl, Žmavc, Knaflio in Petriček. Posebno navdušeno govori tovariš Brinar. Tovariš Knaflič dokazuje, da škoduje zveza z ^Lehrerbundora" slovenskemu učiteljstvu: pri doraači organizaciji, pedagogiki, slovstvu, narodno in socijalno. Postavljamo se v nasprotje z narodno devizo BProo od Gradca". Učiteljsko gibanje pa mora biti v zvezi z gibanjem naroda. Razdružitev od ,,I_ehrerbunda" je razdelitev od slabega in združitev k dobremu. Mi smo lahko z nemškimi tovariši v stanovski zvezi, a ni treba, da bi jira davek plačevaH, kakor to zahteva § 7. Tovariš Žmavc povdarja potrebo organizacije brez socijalnih ozirov. Vse je dandanes organizovano, a slovensko učiteljstvo bodo kmalu osramotili z zavedno organizacijo dunajski fijakarji. Končno predlaga tovariš Schmoranzer izstop iz nLehrerbundafc, toda njegov predlog je bil odklonjen, tako da ostane drustvo še eno leto pri ,,Lehrerbundu". 0 delovanju društva v pretečenera letu poroča obširno tajnik tovariš Kvac. Društvo je razun v počitnicah zborovalo vsak raesec. Nekaj je bilo zelo marljivih obiskovalcev zborovanj, med tovarišicarni je bila gospica Kovačič iz Petrovč, ki ni niti enega zborovanja zaraudila. Društvo šteje koncera leta 83 udov. Celerau odboru se izreče pohvala. Dohodkov je imelo društvo 55 gld. 43 kr., izdatkov pa 48 gld. 48 kr. Pred volitvijo novega odbora odklanja dosedanji predsednik Gradišnik zopetno izvolitev; toda tovariš Brinar slika zbranira znane vrline in zasluge g. Gradišnika tako prepričevalno, češ, on je značaj, pred katerim se je treba odkriti, da je bil Gradišnik zopet z enoglasnim vzklikom primoran se vdati zopetni izvolitvi. lzvoljen je stari odbor, le mesto odišlega pevovodje Munde se izvoli tovariš R. Vrečar iz Št. Petra. Udnina ostane tudi za prihodnje leto 2 K na leto. Društvo pristopi k »Slov. Matici", ,,Glasbeni Matici" in novosnujoči se nŠolski Matici". Siba in druge telesne kazni v zgodovini šolske discipline. Ruski spisal ffl. A., preložil J. M. (Konec.) Sredi mraka srednjih vekov je tolažljiva prikazen viteška odgoja. Viteške šole so bile svobodne od vpliva sholastiškega eleraenta in so iraele znak boljše humannosti in svobode v primeri s sholastiškimi šolami. Princip razumnosti je bil tu prvič pripoznan in uporabljan ter je tako položil temelj daljnjemu razvoju prave odgoje. A tudi v viteških šolah je bila šiba pripoznana kot neobhodno sredstvo odgoje. Bodoči vitez se je oproščal šibe šele s 14. letom, v kateri dobi se mu je dala pravica, nositi *) Šulverajnske šole. orožje. V priraeri z drugirni šolarni je to mehkost v viteških šolah pripisovati le priviligovanemu položenju viteških učencev. Tudi v dobi renesanse se ne opaža znatnega napredka v šolski disciplini. Kakor prej caruje i sedaj v šoli šiba v prejšnjem obsegu. Jarko, četudi nekoliko pretirano karakteristiko nam podaja o tedanjih šolskih običajih Monteu. Monteu je prejel svoje obrazovanje v Gorjenskera kolegiju, ki se je tedaj štel za vzorno odgojevališče. Ko je preživel tam sedem let, je prinesel od tam odločen upor proti telesnim kaznim in sirovemu šolskemu vladanju svoje dobe. Svoj žolč je izlil v sledeče vrste: ^Naraesto da bi deco privabljali k delu s krepkim in razumnim ravnanjem, ne poznajo naši pedanti za otroke ničesar drugega kakor šibo, strah in grozo. Zavrzite to nasilje! Sirovo gospodarstvo v večini naših kolegij rae vedno draži .... Poskusite iti v šolo, ko so učenci pri svojih opravkih, in slišali ne boste ničesar drugega, kakor krik deee, ki se zvija pod oblastvo šibe, in v popolnitev koncerta divje krike razjarjenih učiteljev. To je pač rail običaj, privajati mlado deco k ljubezni do knjige . . . Kako veselo bi bilo gledati v razred, napolnjen z zelenjem in krasnim cvetjem, naraesto z okrvavljenimi brezovimi in jelševimi proti! Da bi imel jaz kaj ukazovati, bi okrasil šole s podobami Radosti in Veselja, Flore in Gracij, da bi učenci našli zadovoljnost tam, kjer naj najdejo svojo korist." V takih črtah se nam predstavlja šola XVI. veka. Po svoji sirovosti je ta skoraj vrstnik dobroznane discipline sholastične dobe. Takšno duhu časa protislovno javljanje se objasnuje s tem, da se v dobo takozvane renesanse vplivale raalo huraanne ideje na otroško življenje. Teorija odgoje je pač storila velik korak naprej, toda praktika se je še lenivo držala stare izvožene poti. Reforraacija je imela v vsakem oziru velik vpliv na vse življenje svojega časa in je prinesla s seboj tudi goreč protest proti telesnim kaznim. Luter je bil poln gorečih želja, da postavi delo odgoje na racijonalno osnovo in da naj bodo deležni prosvete ne sarao višji sloji, ampak tudi prosti narod. Telesne kazni je skoraj popolnera zavrgel. Vendar se je uvedba teh njegovih šolskih preosnov skoraj povse izjalovila, deloraa ker ni bilo za to sposobnih učiteljev, deloraa ker so tridesetletna vojna in drugi deraoralizajoči vplivi zadušili šolski napredek. Zavoljo tega ni bilo med protestanskirai in katoliškimi šolarai nikake razlike. Najkruteje in najponiževalneje se je ravnalo z učenci v ortodoksalno-protestanskih narodnih šolah, kakor da je njihov namen dokazati raladini, da je zernlja zares le ,,dolina solz in trpljenja" in da je vse nič na tera svetu. Osobito široko oblast pa je dobila šiba v XVI. in XVII. stoletju s pojavora jezuitske kongregacije. Za dobe pojavljenja jezuitov koncera XV. stoletja je bila šiba v neomejenem gospodstvu. Ne samo v šoli, ampak tudi v cerkvi, v hišah bogatih meščanov in aristokratiških salonih je bila šiba dobra znanka. Tudi pridvorni krogi so jo čislali. Ludovik XIV. n. pr. je oficijalno dal pravico vodvodi Montausierju, da kaznuje njegovega sina. In Henrik IV. je pisal odgojitelju svojega sina Ludovika XIII., da ni zadovoljen s tem, ker rau ne poroča, strahuje li njegova sina s šibo; ako ne, tedaj želi in zahteva, da ga našeška vsekdar, kadar bo to zaslužil s svojo trrao ali s kakim drugira prestopkom, ker to je najboljše zdravilo za dečake, kar ve kralj iz lastne izkušnje. Jezuiti so napravili šibi pravi triumf tudi s tem, da so šibanje in bičanje sistematično uvedli v duhovne vaje. Početkom XVI. stoletja je bilo videti cele procesije raoških in ženskih, ki so na pol nagi hodili po mestu ter se drug drugega bičali do krvi. Katarina Medici je bila sama predstojnica avinjonske družbe discipline ter se vdeleževala osobno takih procesij. Njen sin Henrik III. je bil tudi goreč pristaš te bičevalne discipline ter se je vdeleževal neprestano takih obhodov. Ker se je pa ljudstvo zgledovalo in pohujševalo nad temi, na pol nagimi vdeležniki, so se radi nejevolje ljudstva javni obhodi koncera XVI. stoletja opustili, a nadaljevali so se na skrivnem še celo XVII. stoletje. Kakor so bili nekdanji jezuiti veliki prijatelji šibe v cerkveni disciplini, tako je na drugi strani tudi niso ščedili pri poucevanju dece. Toliko so delali razlike od drugih odgojiteljev, da sarai z lastno roko niso kaznovali, temveč so imeli nalašč za to izbranega posvetnega eksekutorja. Ti takozvani oficijalni disciplinatorji so opravljali v vseh razredih funkcijo glavnih eksekutorjev. Poleg tega je bil v vsakem razredu izbran iz srede učencev takozvani dekurijon ali pretor, ki je pazil na red in mir v razredu in je v odsotnosti oficijalnega disciplinatorja opravljal njegove dolžnosti. Jezuitska eksekucija je bila večkrat jako kruta. MRatio studiorum" sicer priporoča zrnernost v tem slučaju, toda mnogo dokazov je, da oficijalni disciplinator ni vselej z nežnostjo vihtel palice. Tako pripoveduje Sen-Simon slučaj, da je nek gojenec, Bufler po imenu, bil za nek pogrešek tako zelo kaznovan, da je zavoljo tega pal v nezavest in štiri dni visel rned življenjem in smrtjo. V tem času, ko je šiba pela v jezuitskih kolegijah, se je našel mož, ki je dvignil svoj glas proti šibi. To je bil znameniti angleški filozof ter slavni pedagog, Lok po imenu. V svoji razpravi »Misli o vzgoji" se protivi krutosti telesnega kaznovanja ter dovoljuje šibo le v slučaju skrajne trmoglavosti in nopokornosti učeneeve. -Šiba", govori, nje robsko sredstvo, in šiba odgoji le robsko nrav v človeku". Ako ne zameta šibe brezpogojno, je lahko umevno, ako pomislimo, da je ravno v Angliji šiba neoraejeno vladala celo v našem veku. Za primer naj navedem besede, katere govori uČenec Šarterhauski: ^Doktor Resel, naš glavni odgojitelj, je imel svoje posebne nazore in se je 1. 1818. odločil, da odpravi šibo iz šole, ter je naraestil telesne kazni z denarnimi. Vsi srao vstali proti tej novotariji. Palica se nam je zdela popolnem primerna dostojanstvu žentelraena; a denarna kazen — o, sramota! Vsa šola je pričela kričati: Proč z denarno kaznijo, živi naj šiba! Upor naš je imel uspeh, in šiba se je zmagoslavno prikazala zopet v šoli. Mi pa srao se neizraerno veselili svoje pobede. Ko smo prišli drugi dan v šolo, smo našli tara cel gozd šib. Bilo jih je toliko, da bi trebal dve uri, ko bi hotel vse poskusiti." Navedeni slučaj je jako značilen za šolske razmere v Angliji početkom tega stoletja, in smele reforme šolske discipline so imele majhen praktičen vpliv, dočim imajo teoretiško veliko vrednost v napredku in humannosti šolske discipline. Kakor je imel Lok svoje prednike vzore v Auselrau in Monteueju, tako je irael i Lok več naslednikov, katerih najslavnejši je bil Rolen. Ta znameniti pariški profesor je v svojih ,,traktatih o naukih" razvijal podobne misli o šolski disciplini kakor Lok. Ker je v bibliji našel nekatera mesta, ki opravičujejo porabo šibe, se je kot pobožen mož uklonil ter dal tem mestom biblije tako značenje, da se telesno strahovanje uporabljaj le v skrajnem slučaju. Splošno uporabo šibe v šoli, kakor se je tedaj praktikovala, pa je odlocno zametal. Prvi praktični vpliv v srnislu Lokovih in Rolenovih principov se je pokazal v šolah ,,Bratov kristjanskih šol" katero bratovščino je ustanovil 1. 1684. La Sal v Remsu. Telesne kazni se sicer niso opustile v šoli šolskih bratov, vendar se je krutost precej ublažila, kar moramo priznati že za velik napredek, pri pogledu na klaverne razmere tedanjih jezuitskih šol. Vendar pa resnici na ljubo ne smemo zamolčati nekaterih znatnih nedostatkov v ustavu ,,bratov kristijanskih šol." Glavni princip La Salejevih šol je bilo rnolčanje, tako da svobodno vprašanje in odgovor, recimo duševno občevanje med učiteljera in učencem, je bilo popolnera izključeno. Druga napaka je bila ta, da se je način kaznovanja v ustavu že naprej določal, kjer se ni nič oziralo na prirodo človeško, tako da se je predpisovalo učencu, kateri je bil kaznovan, zahvaljati na kolenih svojega učitelja za to, da ga je ravno kar kaznoval, in poleg tega se je moral še poklanjati pred raspelom, zahvaljevaje Boga za kazen in obečati, da nikdar več ne stori kaj takega. Tako ravnanje, ki se je s tera vsiljevalo otrokom, je zoper človeško čuvstvo in prirodo. ~To je absurdno" — govori Kant — ,,siliti otroke, katere srao ravnokar kaznovali, da nas zahvaljajo, poljubljajo roke itd. S tem ne odgojimo značajev, ampak naredirao iz njih sužnje." V dalnejši zgodovini pedagogike ne najde šiba nič več resnih zaščitnikov. Znamenita teorija Ruseauja, proizvedša korenito reforrao v vsi uredbi odgoje, ne daje več mesta sirovim kaznira, katere so gospodovale do pojavljenja avtorja ,,Emila". V smislu Ruseaujevih naukov so delovali njegovi nasledniki osobito znameniti Pestalozzi. Vendar se je praksa od teorije kakor povsod tudi tukaj razlikovala, in šiba je imela v šoli še dolgo časa častno raesto, a v Angliji še dandanes. Naša domovina tudi ni delala izjeme, in šiba je bila tako navadna, da je ni bilo šole brez nje. V Dostojevskega povesti n. pr. govori Kolja Krasotkin, da ,,po ideji mužika šolarja bijejo in morajo ga biti, zakaj kakšen šolar je to, kateri ni tepen?" Vendar pa še dandanes, ko je šiba izgnana iz višjih in nižjih šol, se najdejo ljudje, ki so prepričani o veliki koristi »brezove kaše". Toda — vetustas cessit, ratio vicit — sedaj ni več mogoč povrat k žalostni disciplini starih, a ne osobito dobrih časov. Sedanji čas se je spoznanje človeškega dostojanstva raočno razvilo, tako da se sirove, človeško prirodo globoko ponižujoče kazni ne vrnejo nikdar več. Uradni razpisi učiteljskih služeb. Št. 103 Kranjsko. o.šol.sv. Na štirirazredni Ijudski šoli v Gornjem Logatcu se razpisuje s zakonitimi prejemki služba nadučitelja v stalno nameščenje. Pravilno opremljene prošnje naj se vlagajo predpisanim potom do 27. svečna t. 1. tu-sem. G. kr. okrajni šolski svet v Logatcu, dne 27. prosinca 1900. ______ o. šol. sv. Na enorazredni ljudski šoli na Robu se razpisuje služba učitelja-voditelja s zakonitimi prejemki v stalno, oziroma začasno narneščenje. Pravilno opremljene prošnje je predpisanim potom do 28. t. rn. tu-sem vlagati. G. kr. okrajni šolski svet v Kočevju, dne 2. svečna 1900. Št. 145 o.šol.sv. Na petrazredni ljudski šoli v Ribnici se razpisuje služba učitelja s sistemizovanirai prejemki v stalno, oziroma začasno natneščenje. Oziralo se bo v prvi vrsti na one moške prosilce, ki so vsposobljeni za pouk na obrtni nadaljevalni šoli. Pravilno opremljene prošnje je predpisanim potom do 29. svečna t. 1. tu-sem vlagati. C. kr. okrajni šolski svet v Kočevju, dne 4. svečna 1900. g. ji Štajersko. o. šol. sv. Na trirazrednici z utrakvističnim učnirn jezikom v V u z e n i c i je stalno ali začasno namestiti učiteljsko službo z dohodki po II. krajevnem razredu. Redno opremljene prošnje z dokazom avstrijskega državljanstva se morajo vložiti do 28. svečna t. 1. na krajni šolski svet v Vuzenici. Okrajni šolski svet v Marenbergu, dne 1. svečna 1900. Predsednik: Čapelj. Št. 38 " o. šol. šol. V politiškem okraju celjskem se razpisujejo naslednja učiteljska oziroma nadučiteljska mesta v stalno nameščenje: Na Ijudski šoli v Konjicah (nkolica), šolski okraj Konjice, in na ljudski šoli v Slivnici, šolski okraj Šmarije, po eno uditeljsko mesto; na ljudski šoli v Črešnjicah, šolski okraj Konjice, mesto učitelja-voditelja in na ljudski šoli v Frankolovem, šolski okraj Gelje (okolica), nadučiteljsko mesto. Prosilci za te službe naj vlože svoje prošnje, opretnljene z zrelostnim izpričevalom, z izpričevalom učne usposobljenosti in za voditeljsko mesto tudi z dokazom usposobljenosti za subsidiaričen pouk v katoliškem veronauku potom predpostavljenega okrajnega šolskega sveta do 10. sušca pri dotičnem krajnem šolskern svetu. C. kr. okrajni šolski svet v Konjicah, dne 1. svečna 1900. Predsednik: Attems, s. r. Št. 1636 Goriško. o. šol. sv. V šolskem okraju goriške okolice se razpisuje v stalno nameščenje po eno mesto učitelja III. plačilne vrste na ljudskih šolah v Renčah, Rihembergu in Podgori. S temi službami spojeni prejemki so ustanovljeni v deželnem zakonu z dne 15. vinotoka 1896. Prosilci za katero teh mest naj vlože svoje pravilno opremljene prošnje v teku šestih tednov po tretjem razglasu tega-le natečaja v uradnem listu pri dotičnem krajnem šolskem svetu. C. kr. okrajni šolski svet v Gorici, dne 15. prosinca 1900. Za predsednika: Finžgar, s. r. Listnica. Novim naročnikoru postrežemo lahko še z vsemi številkami.