ilofeiwki dncral^^^ v Zdruienih državah
Velja ta vae leto - - -	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemfttro celo leto	$7.00
I
3 1 J
list slovenskih delavcev v Ameriki.
IV 63505
The largest Slovenian Dally in the United States.
Usued every day except Sundays and legal Holidays* 75,000 Readers.
TELEFON: C0RTLANDT 2876.
NO. 154.
Entered m Second Class Matter, September SI. 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1871.
TELEFON: C0RTLANDT 2878
STEV 154.
NEW YORK, MONDAY, JULY 2, 1923. — P0NDELJEK, 2. JU LIJA, 1923.
VOLUME XXXT. — LETNIK XXXI.
ODMEVI MASAKRA V HERRIN. ILLINOIS
Poročilo glede masakra v Berfinu izjavlja, da je bil glavni krivec poveljnik milice. — Izjava zakonodajnih preiskovalcev. — Poročilo preiskovalnega odbora omenja, da je državni pravdnik pravično nastopal. Senat ni hotel sprejeti predloge.
Springfield, 111., 1. julija — V n«*ke*n poročilu -zakonodajnega preiskovalnega komiteja, ki je bilo včeraj predloženo državni zakonodaji. -e gla-si. ds je bil generalni pribočnik Carlos E. Black v glavnem odgovoren za izgrede, ki m) m- /ji vršil i v lletTHiu, ker je zanemarjal svoje dolžnosti ter ni
traj liki
ne milice v William-i easii, ko so se zavr-
(M
K'
izgredi, »oja +*e v t«ni poročilu sko akt ga. ki je im«4 količkaj ka s eelo zadevo, iiit> ] i/javlja nadalje v svojem jioročilu. tla je bil ixrtkovnik S h ni lltrter. štabni častnik v Her-rmu |M>polnoma nezanesljiv in nevreden izpolnjevati poverjene dolžnosti.
Tmli o prejšnjem šerifu Thax-tonu in njegovih pomočnikih, izjavlja poročilo, da se niso zavedali svojih dolžnosti in da niso bili vredni opravljati posel, ki
f jim je bil poverjen v Williamson okraju.
Državni generalni pravdnik Dubby iz Williamson okraja je edini človek. katerega ne kara poročilo preiskovalnega komiteja.
Komitej j«' pohvalil njegove napore, da j >oj a sni zadevo ter izroči i pravici krivce.
Plani sena>ta so istotako predmet ostrih napadov, ker ni hotel senat sprejel i predloge, s katero se je uveljavilo preiskovalni komitej.
i
Glede generala Blacka pravi poročilo:	*
Zanemarjal je svoje dolžnosti, ko ni prevzel poveljstva nad po-i ložajem ter poslal na lice mesta čete. Poročila, ki jih je dobil general Black so bila tako resna, da bi vsak drugi na tako odgovornem mestu takoj storil potrebne : korake, ker bi vedel, da bo prišlo ' do velikih izbruhov.
NAČRTI SUHAČEV ZA LETO 1824.
POŽAR UNIČIL STARO SUŽENJSKO POSTAJO.
"POMAGAJ SI SAM" / PRAVI S. GOMPERS
Predsednik Ameriške fede racije je rekel, da nima delavstvo nobenega vzroka biti hvaležno tej ali oni administraciji. — Vse si je pridobilo s svojim naporom.
Westerville, Ohio, 29. junija. — Izvrševalni odbor Antisaloiiske lige je razpravljal danes glede stališča, ki naj ga zavzema Liga z ozirorn na prohibicijske izjave v platformah obeh glavnih političnih strank. Drža v m ^uperht-t**d»-ut lige iz držav so debatirali o vprašanju, a prepustili sklep izvrševalnemu komiteju. Pojavila se je možnost boja glede i tega predmeta, ko se je danes sestal komitej. Vse kaže, da sta se, razvili dve stranki, ko,jih eno vodi dr. Becker, ki je prepričan, da naj se zahteva <*l političnih konvencij, <lii vključijo enforement članek v svoje programe, ker s<> niukrači izzvali celo prohibieij-sko vprašanje. Druga stranka pa je mnenja, tla je naloga zvezne vlade izvesti pmlribicijo in vse postave ter da nima prohibieija nobenega mesta v platformah.
4. JULIJA BO PRAZNIK V PERU.
Lima, Peru, 1. julija. — Vlada je proglasila 4. julij za narodni praznik. Ta dan bo posvečen ameriški neodvisnosti. Po vsej deželi ,e bodo vršile velike slavnosti.
Petersburgh, Ind.. 29. junija. — Izginila je nadaljna postaja ene najbolj slavnih naprav, kar jih je bilo kdaj uveljavljenih v Ludi-jani, namreč podzemeljski tunel za pobegle sužnje v .severne države.
Hiša, nahajajoča se v bližini tega kraja, je zgorela. Prvotno je bila Ia*>t dolina Posey a, očeta prejšnjega zastopnika v kongresu ter družinska last izza dni pred državljansko vojno. Veliko pobeglih sužnjev se je skrivalo v tajni kleti te hiše. Družina jim je jh>-tem pomagala priti v Kanado", lliša je stala na visoki pečini ob White reki. Iz nje se je videlo daleč naokoli. Imela je vse polno tajnih stopnji«.
JEKLARSKA STAVKA V NOVI ŠKOCUI.
Sidney, Nova Kkoeija, 28. jun. Izvrševalni uradniki Steel Workers l nion so danes sklenili proglasiti stavko, tla izsilijo svoje zahteve glede povišanja plač. Opolnoči pa ni bilo še nobenega znamenja. da bo ta sklep takoj vres-n i če n.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALUI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
a« potom nato banka izvršujejo zanesljivo, hitro in po «i»irih
ecuh:
VtaraJ m bil« nato ecne sledeč«: Jugoslavija:
Raapoillja na zadnje pošte in Izplačuje "Kr. po&tnl čekovni arad" in "Jadranska banka" ▼ Ljubljani, Zarrebn. Beogradu, Kranju, Celja, Mariboru, Dubrovniku, Splitu, Sarajevu ali drugod, kjer je pač sa hitro tsplačilo najugodneje.
^	1000 Din. .. $12.10 .. K 4,000
2000 Din. .. $24.00 .. K 8,000 5000 Din. .. $59.50 .. K 20,000
Pri nakisIMh, ki zn«ftx)o manj kot en tisoč dinarjev ratuntmo poaabaj a« 16 cantov ii poitnlna In drue« stroške.
Italija in	zasedena	ozemlja:
Baspoillja na icadnje počte in iaplačnj«	"Jadranska banka" ▼ Trato, Opatiji in Zadro.
200 lir ................$10.00
300 l>r ................$14.70
500 lir ................$24.00
1000 lir ................$47.00
Pri nakazilih, ki tnaiaja nr.anj et 200 lir računim« ooaabaj pa 1S can ta V u poAtnino in druga atroika.
Trn pitUJatn, ki pmrcij« neteh pet tiso« dinarjev all W diatlaoi Ur doveljnjrfno pa m nežnosti i« posebni popust.
Vrednost dinarjem In Uram sedaj ni stalna, menja se večkrat in neprt-Čakovsno; is tega razloga nam nI mogoče podati nstsnčne cene vnsprej. Računamo po ceni onega dne. ko nam dospe poslani denar v roke.
Glede Ispiagil v ameriških dolarjih glejte poseben ogla« v tem Usta.
Denar nam Je poslati najbolj« po Domestic Money Order all pa New I or k Bank Draft.
FRANK EAKSER STATE BANK
82 Oortlandt Street	Hew York, N. Y.
O lavno zastopništvo Jadranske Banke.	✓
Washington, D. C.. 1. julija. — Samuel Goiupers. predsednik A. F. of Laibor je včeraj s strogimi besedami napadel izjave predsednika Hard in ga v Heleni. M on t.
Predsednik je rekel, da j»otre-buje delo več kot navadno govoričenje. da doseže svoje upravičene zahteve.
—	Prepričani smo, da je predsednik Harding odkritosrčen v svojem prepriča n. in. da bi bilo škodljivo uničiti delavske unije — je rekel Gompers. — Noben človek, ki ima količkaj zdravega razuma, bi ne hotel take katastrofe. Nočemo pa nobenega prenagljenega odobravanja, in naj pride tudi z najvišje strani, kajti delavstvo in unije s o reši le dan ter si izvojevale svoje pravice kljub vsein ofieijelnim dejanjem gotovih predsednikovih vodilnih uradnikov in svetovalcev.
Administraciji nismo dolžni nobene hvale, če unije sploh še obstajajo.
V svojem formalnem ugo4ovi-lu izjavlja Gompers. da so več kot enkrat zanikali obdolžit ve. da obstoji zarota. koje namen je zdrobiti organizirano delo.
To zaroto so baje vprizorili ve-leindustri jalei, predvsem pa jeklarski trust.
Gompers dostavlja v svojem poročilu, da ni vlada prosta vsake krivde pri tem in da se vedno postavlja na stran protidelavskih elementov
—	Ilardingova administracija — pravi poročilo — je bila več kot enkrat predmet napadov iz delavskih vrst. Delavci so jo dol-žiLi. da podpira prot idelavske težnje, in jaz nikakor nočem umakniti tozadevnih trditev. Injunk-eije. katere je uveljavil Hardin-gov justični department prot-premogarjem in železničarjem, niso dosegle svojega cilja, pač pa ojačiie sile organiziranega dela.
—	Delavstvo se je 'borilo tekom vse dobe izza sklenitve premirja z dvema brezobzirnima nasprotnikoma. Prv iteh ima svojo trdnjavo na Waal Streetu, drugi pa obstaja iz fanatičnih in ra/organiziranih elementov. Ameriško delavstvo je stalo med teina dvema silama ter se borilo za življenje in prostost. Ni pa se borilo le za svoje lastno življenje, temveč tudi za življenje in nadaljni obstoj
MAJHNA KAZEN ZA VELIK GREH.
POSLEDICE ZAVEZNIŠKEGA NASILJA
Nemci so uničili železniški most. — Posledica tega je bila smrt desetih belgijskih vojakov. — Triinštirideset ranjenih, med njimi devet Nemcev. — Belgijciso zaprli v Duisburgu vse restavracije in javna zborova« Hšča. Bomba je bila med prtljago belgijskih vojakov.
Slika nam kaže sleparskega ne at vorškega bankirja Edward M. Kullerja. ki je * presleparil lalikoverneže za par milijonov dolarjev. Zaprt bo kvečjem pet najst mesecev.
TROCKI NE VERUJE V VELIKANSKI NAVAL AMERIŠKO REVOLUCIJO NA ELLIS ISLAND
Berlin, Nemčija, 1. juli.ia. — Deset ljudi je bilo ubitih in trije Belgijci in devet Nemcev je bilo ranjenih, ko so Nemci včeraj razstrelili Duuisburg-Hoehfcld most ravno v času. ko je šel preko njega potniški vlak. ki je prevažal belgijske čete ter civilne p< tnike.
belgijskim armadtiian vlakom, ki je vozil včeraj preko Rena.
Vsi eni eksplozije je bilo na mestu ubitih devet belgijskih vojakov in nadaljni vojak je pozneje podlegel ranam. Ranjenih je bilo v nadaljnem tri in štirideset oseb, med njimi devet Nemcev. Ti Nem-
Most je vodil preko glavne pro-jei. ki so se nahajali na poti na ge, katero rabijo okupacijske sile delo, so bili v kari. ki je bila pri-za prevažanje premoga iz Ruhr klopljena vojaškemu vlaku, in okraja. Eksplozijo smatrajo sploš-; ranjeni so bili od kosov lesa in
■no za odgovor na zadnje francoske smrtne obsodbe, ki so bile izrečene včeraj v Maincu od vojnega sodišča. Sedem Nemcev je bilo obsojenih na smrt radi dejanj sabotaže.
"Tragedija, ki se je završila včeraj. osvetljuje tudi kritični položaj. ki se je razvil v zadnjem času v Ruhr okraju kjer je zavzel aktiven odpor prot,i okupaciji najširše dimenzije. Nacionalistični in ekstremistični elementi so pripravljeni iti do skrajnih meja, da napravijo stališče Francozov naravnost nevzdržl ji vim.
Duisbur|;, Nemčija. 1. julija. — Belgijske vojaške oblasti so včeraj popoldne aretirale župana tukajšnjega mesta, dvanajst nadalj-nih občinskih uradnikov ter štiri odlične meščane kot talce, v zve-
drugega materijala, katerega je raznasla eksplozija.
Prva kazen, katero so naložili Belgijci Duisburgu po eksploziji, je bila. da so zaprli vse restavracije, kavarne ter javna zborova-lišča. Poulične kar« ne smejo voziti in tudi gibanje pešcev je prepovedano od desetih zvefcer tpa do pet ill zjutraj. Raz veiite ga ne bo dobil noben Nemec v tem o-kraju dovoljenja za potovanje.
Jekleni most, a katerem se je završila eksplozija, je bil močno poškodovan. Ena stran tračnic je popolnoma porušena, a druga je bila popravljena že včeraj zvečer.
Takoj uvedena preiskava je dognala. da je bila bomba skrita med prtljago belgijskih vojakov v času, ko je vlak zapustil Duis-burg in da se je razpočila ob d«i-
zi z eksplozijo bombe pod nekim [ ločenem času.
Trocki je izjavil, da uc po Enajst tisoč priseljencev na teklo še dolgo časa, pred- štirinajstih ladjah je do-
no bo izbruhnila radikalna revolucija v Ameriki. On zahteva ekonomsko zvezo vseh evropskih delavcev.
spelo v newyorsko pristanišče ter Ellis Island, kjer jih čaka novi komisar Cur-ran.
Moskva, Rusija. 1. julija. — Sovjetski vojni minister Leon Trocki je objavil v listu 'Pravda' daljši članek, v katerem izjav-
New York, 1. julija. — Henry II. fnrran. novohnenovani priseljeniški komisar, ki je stopil na mesto Roberta E. Toda. kojega
lja, tla. še dofgo ne bo izbruhnila resignaci.ja je postala včeraj zve-revolucija v Aaneriki in da se jc čer podnomočna. bo danes zjutraj mogoče boriti proti temu le po- v-svojom uradu na
tom ust varjenja proletarskih Združenih držav Evrope.
Pravi, da bo Amerika zadnja postojanka kapitalizma.
— Tesnejše gospodarsko sode-
VELIKA STAVKA V NEMŠKIH TOVARNAH
300.000 kovinarjev je za-stavkalo. Več kot milijon nadaljnih bo zastavkalo, če ne bo^sklenjen dogovor.
Berlin, Nemčija, 1. julija. — Kljub vsein naporom vlade, ki je skušala posredovati, bo jutri zastavkalo 30.0C0 kovinarskih delavcev. Če se bo stavkarsko gibanje razvijalo le par dni. bo naraslo število stavkarjev na prihliž-
Ellis Islandu da skrbi za enajst tisoč inoizem-cev. ki se Ixwlf) izkrcali še tekom
današnjega dne na temelju določb | no miljon in četrt, kvotne postave.	j Konservativni krogi domneva-
Parniki. ki so privedli prise- jo. da se bo lahko izcimila iz te-lovai/je med evropskimi narodi je lj^nce, so morali nekaj časa ca- ga generalna stavka, ki bi bila neobhodno potrebno, kajti to je ka-ti v Gravesend Bay.	; skrajno nevarna v sedanjem ea.su
edino sredstvo, s katerim mo- Pomožni komisar Bvrn l"hl je •; radi kritičnega i>oložaja nemške goče rešiti naš kontinent pred : objavil na Ellis Islandu, da bo j republike, tako gle<le zunanjih narodno-gospodarsJvim razkrojem julijska kvota iz dveh kontinen- kot notranjih zadev suženjstvom vsemogočnega tov, Azije in Afrike ter nadaljnih - -
petih dežeL — Albanije. (Ji-ške. Palestine. Turčije in Sirije, izer-
ter suženjstvom vsemogočnega ameriškega kapitala.
— Ko je dobila Amerika, vse, kar je hotela, se je umaknila iz evropskih zadev in zmed ter čaka sedaj mirno, dokler ne bo dospel
VENEZUELSKI GENERAL UMORJEN.
Kovinarji dobivajo sedaj po 2."> centov v ameriškem denarju na dan ter zahtevajo pol dolarja. De-! tfmu
Caracas, Venezuela, 1. julija. —' General Juan Gomez, prvi podpredsednik republike Venezuele ter gov erne r zveznega okraja, je bil včeraj zvečer zavratno umorjen ko je ležal v postelji.
Predno je bilo objavljeno poročilo o njegovemu umoru, je bilo rečeno, da je umrl nenadne smrti.
Vlada je odredila splošno žalovanje. ki l>o trajalo osem dni. General Gomez je bil zelo priljubljen. Bil je brat predsednika republike, in namesto podpredsednika ga je imenoval kongres preteklega leta.
Zadnji čas ko bili prebivalci precej nezadovoljni vsled postopanja predsednika, ki je imenoval člane svoje družine na visoka mesta. Njegov brat je bil prvi i>odpredsednik, njegov drugi brat drugi podpredsednik, njegov svak je pa poslanik v Washing-
prav.
i evropski jndožaj do kritične toč-republike m prostih ameriških na-: .	. , , , , .	,
1	1	i ke, nakar bo lahko Amerika ku-
1 pila Evropo za smešnr> nizko svo-
j to kot je naiprimer kupila Av-
! strijo.
— Amerika je prišla iz vojne
pana še predno bo {xdekla nede- ] lodajalci so jim hoteli dati po 30 lja.	centov na dan, a delavci so to
rad n tki različnih porobrodnih ponudbo odklonili, družb so objavili, da bodo poslali j Prizadete so Borig lokomotiv-svoje parnike v druga pristanišča, j »e naprave ter slavne naprave
Deimlerja. Industrijalci so rane-
PLESALKO SO SPUSTILI V ZDE. DRŽAVE.
ker vedo. tla bo newyorško pristanišče tekom prihodnjih dni prenapolnjeno.
Ameriški pamik Mount Clin-
Niagara Falls, N. Y.. 1. julija.
lojačena. ne pa oslabljena. Xotra- ter White Star parnik Adria-nja sila ameriške buržuazijc je še tic bosta pristala danes v Bosto-
Tukajšnje priseljeniške oblasti so; pridržale špansko plesalko Re- j medious Gonzales, ker je bila španska kvota izčrpna. Včeraj so! pa dobili uradniki z Washingto-na brzojavko, naj jo spuste v deželo.
(Kot kaže, ne veljajo priseljeniške pofcftave za plesalke, posebno če so le*pe>.
j vedno velikanska. Vsled tega je nu in ko bosta razložila svoje pot-revolucija v Ameriki stvar dalj-"ue bodočnosti.
nja. tla je treba na vsak način uveljaviti mir. Berlinski lastniki tovarn, ki so skrajno konservativni. i>a nočejo sprejeti nobenega kompromisa tor izjavljajo, da bodo izvojevali boj do konca, nike. bosta od plula naprej proti j Soeijalisti podpirajo stavkarje New Yorku.	i ter se IxkIo zavzeli za njih stvar
Trocki izjavlja nadalje, da mo- Norveški parnik Bergensfjord v nemškem državnem zboru, rajo delavci Evrope pokazati pot 1*» pi'^tal v Philadelphiji in Fa- Zastopniki zveze nemških indu-k revoluciji brez -ozira m druge
SOVJETSKI KOLONISTI. NA POTI V RUSUO.
Brittania v
BOLJŠE VIKI UJELI PEPILA JEVA.
razvoje v drugih <lelih sveta. Evropa ne more čakati na ameriško revolucijo, prav kot ni mo'gla Ku-, sija čakati na evropsko. i Trocki je mnenja, da bodo mo-: gli delavci in kmetje v Evropi i blokirani od kapitalistične Amerike, ustavljati se navalu in gospodarskemu pritisku ter uveljaviti
Provi- strijalcev so izjavili, da -bodo iz-^ vedi i pritisk na industrijalce ter
bre parnik denee, K. L
Na Ellis Islandu so ukrenili jih prisilili vklo«iti se zahtevam vse potrebno za sprejem dveh ti- delavcev, sočev prišeljeaicev.	i	___________
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NAHODA', NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
NOV NAČELNIK BOLJŠEVI-ŠKEGA ANGLEŠKO-AMERIŠKEGA ODDELKA.
Vladivostok, Rusija. 1. julija.— j tesno vojaško in narodno-gospo- delavcev je združiti svoje sile ter Zadnji odpor takozvauih belih*darsko- zvezo.	se zavzeti za svoje pravice,
ruskih čet je zlomljen. BoJjaevi-' — Prav nič nam ne pomaga. Končno izjavlja Trocki. da je ki so vjeli Pepilajeva in sto^ije-J zapirati oči vspričo nevarnosti, ki ^ splošna evropska revolucija nego vih častnikov.	, jnam preti o<l Zclruženih držav, izosribna in da bo dala veliko bo-S svojim vojaštvom je operiral J Namen Amerike je uničiti Evro-«drilo tudi ameriškemu proletari-v okolici Okostka. . ) po, in naravna dolžnost evropskih, jatu v slučaju, da bo uspešna.
Moskva, Rusija. 1. julija. — Načelnik angleško - ameriškega oddelka v zunanjem ministrstvu je {>osial znan komunist Santeri Nuorteva. Njegov prednik je bil Grigori Weinstein. ki je jxistal sedaj načelnik petrograjskega zunanjega urada.
Vancouver, B. C'.. '^9. junija. — Osemnajst Fincev s tremi otroci je odpotovalo od tukaj v Ne>v York, odkoder bodo odšli v Rusijo, kjer se bodo nastanili v homesteadih. katere so jim dali boljševiki v Don dolini.
V New Yorku se jim bo pridružilo So kolonistov iz Oregona in Washiugtona.
MOČ ANGLEŠKE DELAVSKE STRANKE.
London, Anglija. 1. julija. — Tukajšnje kapitalist ieno časopisje je v velikem strahu pred angleško delavska stranko. V Sunday Tirnemu je izšel članek z naslovom **Ali delavstvo vladalo?*'
Ciankar pravi, da se btxlo so-eijalisti kmalo polastili vlade ter tla je okrajni čas. da vla<la sprejme sm-ijalne reforme, katere je prij>oročil lord MilneT.
l*odob<m članek je objavil tudi "Observer".	__ XuJL
GLAS NARODA, 2. JUL 1923
mAMR MKHR.
Ownrt and Published by
FihHiWug Oaaiftpx
(A Corporation)
LOO IS HNIOIIi
Cortland«
Sorough af Manhattan. Naw York City. W. V.
"« L A I NAROD A"
(Vataa m§ UN Pw#M)	^
Hwtx Kwry Day Kx«apt Sunday and Holiday.
Zm Naw York aa Mia to*	|7JQ
£a I
Subscription Yaarty M.M
Advartlaamant on A qphri int.
**•♦•>•	Izhaja vaakl dan Irvxamll nadotj Hi sroiiltov.
Mb&oatJ aa aa prloMnJaJo. Daaay Prt oftramambl krajt uroCnlkofi MvaiUča naananl. Oa hltraja najdwc
LAI NAROOA1* Borough of Manhattaa, I Talaphona: Caitlandt CCTf
POLOŽAJ NA BOLGARSKEM
iz Slovenije.
"To je priprost dogodek v življenju dežele''.
Tako so označili bolgarski revolucijonarji svoj uspeh, ko so hitro i« uspešno strmoglavili vlatlo StamboLijskega.
V	dolgi zgodovini olgarskili uporov in preobratov se lahko o-znači ta dogodek tako. a s svetovnega stališča je uspeh gibanja proti Stambolijskeniu, ki je direktno dišalo po fašizmu, največjega pomena.
Najprej moramo izjaviti, da je Balkan še vedno smodnišnica, katero lahko zaneti vsaka iskra.
V	drugi vrsti pa je imela ta kmečka vlada SStarabolijskega v raznih ozirih povsem nekaj novega v načinu vladanja. Ta vlada je uvedla prisilne 'delavske postave, katere je tudi izvedla z vso strogostjo.
Za Stambolijskim ni treba pretakati solza. Bil je nasilen Človek, ki je vladal brezobzirno v interesu agrarskega diktatorstva.
Kot večina revolucijonarjev novejšega časa, je tudi on sklenil biti ravno t;,ko uvtokratičen kot so bili nekateri njegovi predniki. Obdolžen je bil korupcije ter eelo poskusa. da pusti /avratno umoriti nekatere svoje nasprotnike. Vodil je aretacijo in obravnavo proti bolgarskim ministrom. On je tudi zapoeel ljudsko glasovanje, s katerim je bilo sklenjeno, naj se pošlje ministre pred sodišče. Lastna osebnost Stambolijskega in njegove o»ebne napake pa ne smejo za-M-nriti dejstva, da se je vršilo na Bolgamkem skrajno zanimivo demokratično gibanje, ki bi ne smelo biti ustavljeno n;i tak način.
Vlada Ktambolij.skega je bila kmečka vlada, kajti pretežna večina Bolgarov obstoja iz kmetov, katere so dolge generacije izkoriščali meščanski sloji.
Ko so se torej polastili vrhovne sile, so sklejiili vladati kot se jim je zdelo primerno ter skušali dati svojim nasprotnikom isto medicino kot so jo morali sami tako dolgo požirati.
Nova tvornica ▼ Mariboru.
Slovenska banka in neka nemška družba sta ustanovili delniško družbo, ki je zgradila v Mlinski ulici štev. 13 v Mariboru tvornico trakov in pramen. Ta tvornica, ki se imenuje '' Metradelniška družba združene tvomice trakov in pramen, je že pričela z delom. Izdeluje tjrakove razne kaovosti in v različnih barvah, pa tudi pramene in vojaške potrebščine. Svoje delo bo tvornica razširila po kola vdiranju, ki se vrši te dni, tudi na druge stroke. To je prva in edina t vomica te vrste v Jugoslaviji. ki izde4uje .predmete, katere so morali doslej dobavljati iz inozeniNtva in ki se tudi «?daj dobavljajo okl ondod. Ustanovitev te tvorriice pomeni velik napredek v jugofJovanskem gospodafrstvu.
Bolniško zavarovanje trgovskih in drugih zasebnih nameščencev.
Iz Beograda poročajo, da je ministrstvo za socialno politiko izdalo odlmk, 'jK) katerem sme bolniška blagajna trgovskega društva "Merkur" razširit i svoje delovanje po vtsej državni. Središnjemu odboa-u v Zagrebu je ministrstvo naročilo, da naj čim preje izdela nov statut za Zavarovanje pri "Merkurju", tako da bo isto moglo zla-sti v Sloveniji čim preje začeti s svojim poslovanjem.
Kremeut od iste tvrdke je postal žrtev alkohola. V pijanosti se je v gostilni spri z drugimi goe*ti in dobil .pri tej priliki velike rane nad desnim očeciom in. na glavi. Prepeljali so ga z rešilnim vozom, ki ga je zahtevala žandarmerija v Lajteašpergu, v marrbor. bolnico.
Samomor v Trbovljah.
Iz neznanega vzroka si je pognal kroglo Lz revolverja v glavo strojnik trboveljskega rudnika J van Moeivnik. Težko ran jenega so sicer takoj odpeljali v ljubljansko bolnico, vendar pa je nesrečnež že na potu izdihnil, nakar je
Peter Zgaga
i
Delavec je vreden svojega plačila — pravi pregovor. „ Vse se organizira, vse hoče izboljšati svoj položaj.
Prekourno delo je plačano. Delo ob praznikih in nedeljah je j plačano enkrat in pol.
Le pomislite, koliko denarja bi; imela mati. če bi bila plačana za I vse svoje delo in za ves overtime. >
Noč ima svojo moč in noč ima
i
tisoč oči — pravijo ljudje.
Če ima noč tisoč oči. jih mora-;
SugPsifltmuHka
Ustanovljena 1. 1898
j
Katui. 3U'iUtnta 5
Inkorporirana I. 1901
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
J
bilo njegovo truplo prepeljano v! jo imeti sosedje najmanj miljon. mrtvašnico k sv. Krištofu.
Obstreljen od obmejne straže
je bal 231etni posestnikov sin Janez Kotnik iz Dan pri I.ogatcu, ko je spremljal nekega prijatelja čez mejo. Vračal se je ravno domov, ko je počil strel, ki je zadel fanta v glavo iai ga močno ranil.
V oko ga ustrelil.
Antona Žužka iz Velikih Lašč je po neprevidnosti ustrelil posestnikov sin Jožef Hočevar s pištolo v desno oko.
Pijanci so različni. Eden obra-1 ča tako, drugi drugače. Ponava-1 di pa vsak pijanec dosti govori in klepeče brez vsakega smisla.
Nobena pijanost pa še ni proizvedla toliko brezsmiselnega klepetanja kot jo je povzročila ameri ška prohibieija.
♦ . * i
Bratislavski trgovski akademiki v Ljubljani.
V Ljubljano je prispelo 20 trg. akademikov iz Bratislave (glavnega mesta Slovaške). Na kolodvoru jim je pripravil prisrčen sprejem ljubljanski Klub akademikov. S koh dvora so jih povedli v restavracijo "Zvezda"', kjer jih je čakala večerja. Prenočišče jim je dal na razpolago mestni magistrat v licejsk.i telovadnici. Drugi dan so si" ogledaJi vse zanimivosti mesta, mpoldne pa jim je priredil Klub trg. akademikov obeti v restavraciji "Mrak". V imenu izletnikov se je prof. Juki zahvalil za ljubezniv sprejem, ki vra niso bili deležni še nikjer, da--i so prepotovali že vso Jugoslavijo in celo gornjo Italijo. Drugi dan so se odpeljali v Maribor.
Jugoslavija ali država SHS.
__II.
Površje in prebivalstvo po narodnosti in veri.
Za one, ki ali niso imeli dose-daj prilike, ali si ni*o vzeli truda, da bi vsaj površno spoznali hvojo domovino, veliko novo državo Srbov. Hrvatov in Slovencev, ali kratko Jugoslavijo, po njeni razsežnosti, po razmerju njenega prebivalstva, po njenih jezikovnih in verskih posebnostih in po svojem drugačnem narodnogospo-darsk em položaju, naj sledi nekaj kratkih podatkov v tem oziru. — Najnovejše statistike sicer niso še zaključene in na vporabo. vendar imamo že nekaj tozadevnega materijala v raznih posebnih spinih. Med drugim smo se jxxsebno naslanjali v tem pogledu na — 4'Glavne statistične podatke o državi SHS" dr. J. Rus-a in na Anton Melikovo zemljepisno delo ;— " Jugoslavija".
Jugoslavijo ali državo SHS se-»avljajo nastopne pokrajine, ki so bile prej medsebojno politično a-li umetno ločene: severna in južna Srbija, Črna gora, Vojvodina < Banat, Bačka. Baranja). Bosna in Hercegovina, Dalmacija. Hrvatska in Slavonija. Medjimurje. Istra (Kastav in otok Krk) ter Slovenija (prej razdeljena na — Prekmurje, Štajersko, Kroško in Kranjsko). Vse to ozemlje obsega okroglo 250.000 kvadratnih kilometrov z okroglo 12 in pol do 13 milijonov prebivalcev, ki se delijo !»<» pokrajinah približno tako-le:
Severna Srbija	2,900.000
Južna Srbija	1.700.000
Črna gora	240.000
Obmjne korekture ob Ti-moku pri Caribrodu ter pri Strumiei	80.000
Vojvodina	1.400.000
Bowna in Hercegovina 2.000.000 Dalmacija	622.000
[Hrvatska in Slavonija i Medjimurje 1st ra Slovenija
Kraljevina SHS prebivalcev.
2.622.000 93.000 30.000 1,065.000
12,752.000
Kraljevina SHS je — kakor o-p isti je profesor Anton Melik v svoji prej citirani 11 Jugoslaviji" -- narodn adržava. t. j. politična tvorba samo enega naroda, jugoslovanskega. ki se nahaja v sta-\ nju narodnega nastaj inja iz treh narodnih delov srbskega, hrvatskega in slovenskega ter manj-ših. doslej plemensko neopredeljenih narodnih skupin. Jugoslovani sicer niso izključno edini i prebivalci države, tvorijd pa ogromno večino, namreč nad 85 od-I stotkov celokupnega prebival-|sva. Dodatni 80 neznatni drobci drugih slovanskih narodnosti (po dr. Rusu 125.000 Oehoslova-kov, 28.000 Malorusov in 15.000 Poljakov), kakor tudi prebivalci onih obmejnih delov, ki nam jih je nedavno odstopila Bolgarska. Ostalih 15 procentov odpade na neslovanske narodnosti in sicer: na Nemce. Madžare. Turke in Ar-, navte, na Romune ter Kucovlahe ali t incare in naposled na maloštevilne Italijane ter na pripadnike raznih narodnosti (cigani, j i kije).
Prebivalstvo se deli torej po i narodnosti:
Jugoslovani	10,900.000
Nemci	560.000
| Madžari	450.000
Arnavti in Turki	550.000
Romuni in Vlahi	200.000
ostali	140.000
Skupaj	_ 12,800.000
t
Po veri se deli prebivalstvo nastopno :
Pravoslavni	5,843.000
katoliki	4,923.000
Zaročila sta se
3
gdč. Pavla Plevelj iz Ljubljane in i Oust l A p pel iz Fiirstcnberga.
Smrtna kosa.
Po 24 let trajajoči bolezni je umrl na Jesenicah Janez Žvegelj,
V	ljubljanski splošni bolnici je umH 11 letni Bogomil Porenta. ki je bil težko poškodovan pri raz-strelbi granate na Golovcu.
V	Stični na Dolenjskem so pokopali Anico Kooičina. roj. Roje. ki so jo prepeljali iz Ljubljane.
Na Jesenicah so našli 651etnega ura rja N. Jedečka mrtvega v njegovem stanovanju. Zadel ga je mrtvoud. Bil je rodom Čeh.
Tragična smrt.
V	Šiški se je ustrelil 191etni u-radnik ljubljanske s*pedieiijske tvrdke "Balkan" Rudolf Gustin-čič in bil takoj mrtev. Pokojnik je bil rodom iz Trsta in vrl na.ro den mladenič. Kaj ga je gnalo v smrt. še ni pojasnjeno. Ve«ti, da je izvršil pomeverbo. so neosnova ne. Gustinčič je sicer v resnic dvignil pri svoji tvrdki 12.000 dinarjev za carinsko deklaracijo, je ves denar, ikakor se je dognalo na carini, tudi pošteno izplačal.
Ta nesrečni alkohol.
Nekateri domnevajo, da so nedelje ali prazniki sam« zato, da se ljudje n«pijejo ali pa pretepajo. Pri tvrdki Wiigorer v Kivevini pri Mariboru zaposleni Franc Au-gustiner se ga je tako nažehtaJ. da je padel in si pri tem razbil xadnji del glave. — Tudi Jakob
muslimani evangeljski izraelci ostali
1.363.000 235.000 73.000 5.000
V državi SHS torej nima nobena konfesija absolutne večine. — Na prvem mestu stoji pravoslavje z okroglo 47 odstotki, na drugem katoliška konfesija s 40 odstotki, ki ne zaostaja za pravoslavno. — Razmeroma močno so zastopani še muslimani z 11 odstotki. Veeim Slovence*- in IJrvatov je katoliške vere, a večina. Srbov je pravoslavne.
Ker je streljal s staro puško.
Miha Gorenc, hlapec pri Francetu Gradu, posestniku v Peteli-njaii, je streljal s staro puško, ki •. se je vsled zastarelega naboja raz-*111 letela. Kosci železa so mu prileteli v glavo in desno roko ter ga težko poškodovali.
DAnnunziju se kisa jo možgani. JesiJi v njegovi glavi proizvaja čudne besede, izvanredna načela in nerazumljive želje.*
Pred kratkim je rekel: Jaz bi se rad razpršil v slavi dvajsetega stoletja!
Na odprt sod gazolina naj seue cigaro naj prižge, pa se mu
? bo vresničila želja.
* ^ *
Glavni odborniki: Prepednik: RUDOLF PEIiDAX. 033 K. 1S5 St.. Cleveland. O. Podpredsednik: LOUIS BALAXT. Box liMJ Pearl Ave., Lorain. O. Tajnik: JOSEril P1S1II.ER. Ely. Minn. Blagajnik: O.EO. L. BROZ1CH. Ely. Minn.
Blagujrrtk neizplačanih smrtnin: JOHN MOVER N. 412 — 12th Ave. KiUit. Duluth. Minn.
Vrhovni zdravnik:
Dr. JOS. V. GRAHEK, 303 American State Bank BMg., 600 Grant St- at Sixth Ave.. Pittsburgh. Pa.
Nadzorni odbor:
ANTON* ZBAS^IK, Room 206 Baiiewcll Bldg., cor. Diamond and Grant
Streets. Pittsburgh. Pa. MOHOR MLADIČ. 1334 W. 18 Street. Chicago. 111. FRANK SKRABEC. 4S22 Washington Street. Denver. Colo.
Porotni odbor. LEONARD SLA BOD XI K. Box 4*0, El v. Minn. GREGOR J. PORENTA. Black Diamond. Wash. FRANK ZOR1CH, 6217 St. Clair Ave.. Cleveland, O.
Združevalni odbor:
VALENTIN PIRC. 7S0 London Rd.. N. E.. Cleveland. O. PAULINE ERMENC. SC9 — 3rd Street, I^i Salle. 111. JOSIP STERLE, 404 E. Mesa Avenue. Puelilo. Colo. ANTON CEi.ARC, 538 Market Street, Waukegan. 111.
Jednotino uradno glasilo: "Glas Naroda".
Vse stvari tikajoče se uradnih zadev knknr tudi denarne pofilljatve riaj se pn^iljnjo na glavnepa tajnika. Vse rritožbe naj se pofiilja na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in bolniška spričevala naj se poSilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za ohllen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se zprlasi tajniku bližnjega društva J. S. K. J. Za ustanovitev novih društev se pa obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lalilso vstnnovi z 8 član! ali članicami.
Iz Jugoslavije.
Konj ga udaril po glavi.
Jugoslovani v Mongoliji. protean- I{i-,ti<' poroča: Iiil je kra-; V Avstrijo se je vrni! pred neki	nieš<*ani niti
I biv.ši avst ro-<>grški vojni vjetoik ; J^niov št- > vrnili i/, okolice, iz Mongolije, izjavil je, da se na- : ampak mič je bila črna. Okoli !>. Iiaja v -Mongoliji in Alaiid/iiriji! un' »f-^taiie strahovit prizor v J)ii-dr_ (kitajski pokrajini) še približno 1 n v zraku: v hipu se /.brali "j 10.000 bi vsili vojnih vjetmikov iz!' »M-uli^viti oblaki, strele m> udar-nekdanjc av.stro-og-rske monarhi-S-J11'c ^Irupra za drugo — nrbo je .je, u Leti njimi tudi večje Steblo |	grmelti je strahovito hi vo-
Brez dvoma bi se Združene zave bolj interesi rale za Nemčijo, če bi mogle dobiti od Nemči-
Antona 2umbergerja, koCarja jje nekoliiko več interesov.	,	„..	.	U].. v„ vlil., ■ . hl.,,.nv nM Vllt w
iz Lanršč pri Grosupljem, je konj.	* #	, Jugc^lovanov. h vjetmki ^ za-	Je vlila iz (,l»Uko\ ne kot iz
tako močno udaril s kopitom po1'	*	radi razlimih ovir in |*»težk.>e do- |^ala. Kakor se navadno pravu
glavi, da mu je prebil lobanjo. j Pred kratkim je imel v New s'<^aj niso mogli vrniti v domovi-1 t«»viv kot iz oceana! Zdelo se je,
Vorku sodnik Garv govor o 12-
Ker je konja dražil.	lurneim delu.
V Ljtubljaaio je prispel 361etnij Ta srednjeveški	«Lstem je od-
ži vin sik i spremljevalec Joižef G i- ločno zagovarjal.	Z najlepšimi
glas iz Tople na Madžarskem ter! barvami je slikal	dobrote dva-
iio. Ako je vest resnična, naj bi da linija trepetu pod udarci vose vendar potrebno ukrenilo. da|tlt"- ,itM"	temu se je pridru-se našim rojakom omogoči po-j^''il velikosti. \"se vratek v domovino. Je trajalo približno eno uro —
se zgladil takoj na rešilni postaji, najsturnega delavnika ter pov da mu obvežejo roko, ker mu jejdarjal, da tega ni mogoče izpre-konj, ki ga je diražil, odgriznil me-! meniti, zinec. Tudi žival zahteva, da se! ž njo lepo ravna.
bila je godba, od katere ledeni dnša in srce. Nikdo ni pokazal
i c
Arhivi pokojnega kralja Nikole.
i Poročali smo že. da so v Orni!jrll,Vr	VsaJul° jt' misiil» 'Ul
| gori nedavno mišll zaknpane arhi- \iJ	»varovan v svoji hi-
n ,.. -j *+■ ,, i ve in dragocenost f pokojnega kra-i ^ Pa c°!' po.toki tekll.I>° j Govor bi imel trajati poldrugo ^ Nil.(>u, K)>[. ............. Utn m vdirali
uro.
nahajajo v ar-
Garj- je pa govoril le 45 minut.
r je ponoči vlo- s,abo m je oraedleL	, .(lit
vagone v Zalogu 1 £e ga je petinštirideset minuts na v znesku
Boj z vlomilci v Zalogu,
Tolpa vloanileev mila v želemtške
pi-i Ljubljani. Tolpo so zasačili + „ • • - i ^ - i
, .. „ . ..... .. ......i trajajoče gobezdanje do nezave-
Imje železniški čuvaji, ki so bili - - ... . ...	- . ,
• * .	• 1 sti izmučilo, kaj bi reva T)oeel. ako !
na straži. Čuvaj Anton Meze ie , .	, ,' . ,	'
i-uvnn	• ji i bi moraa delati dvanajst ur pri,
ta\no zgrabil enega izned vlomil- .	..	1 ,
'■''V. ko je nenadoma od zhdaj po-]Zaret:l	^ m	i
čil strel. Zadet od krogle v prsa. i
se je Meze zgrudil nezavesten na!
hi vi h za jugoslovansko zgodovino izr»
narodno I
Icleti. potem pa tudi v nižje stoječe hiše: in tudi
. „	Ino važni pmlatki. I ^^ °difrhide P^ale V0-
Naenkrat mu je namreč prišlo je mmLstrski svet sklenil, da d°' kl ,e
•lju arhivov izplača nagra-75,000 dinarjev.
tla, vlomilci pa so pobegnili, seveda brez plena. Mezetovo staaije k ^eči ni nevarno.
Tatvina na vlaku v Zidanem mostu.
V nekem malem ameriškem me-
stu se je pripetil čuden slučaj.
Življenja sit človek je skočil \ vod o.	' I ■'
Faimar je skočil za njim ter ga rešil.
v..	. .	- , i Rešeni je potegnil vrv iz žepa
.Na postaji Zidani most ie b« a'	u	° .... . , 1 1
crrofi.; in««; s: u 4 , , ' !'ter obesil, na bližnje drevo, giotiei Ireni behaffgotsch ukrttde- t^	• . . , . ,
t armar je vse to mirno gledal ter
naznanil oblastim.
Oblak se je utrgal;' škoda je ogromna.
15eograjtfko "Vreme" poroča iz i -Vndjelovca o prelomu oblakov 17. vel. travna pomoči, ki je izzval pravo paniko v mestu. Dopisnik
je močila notranjost človeških bivališč. Po preteku ene ure šele je priplava prenehala, ali de-ževalo je š" vedn*» in š<'le ob enajstih so je pri rod a j^vpolnoma pomirila. V vseh hišah je vladala p< i>olna zbeganost, žene so jokale, otroci vakali. vse je bilo v največjem strahu, da voda vse preplavi in poduši. Skoda je zelo velika.
Sedaj so ga zaprli, ker ni pre-
na iz vagona drugega razreda ročna torbica, v kateri je bilo dva tisoč kron 'gotovine in potni list glaseč se na njeno ime. Tatvine' pre5li *amomora-je sumljiv neki moški, ki je rav-i Xa vPra»anje> zakaj ni hotel no v času znamenja odhoda via-' Prerezati vrvi, je farmar prosto-
ka v vrvežu izginil.
dušno odvrnil:
— MLslil sem. da se je obesil v namenu, da se posuši.
Kaznovan obrekovalec.
Ptujsko sodišče je obsodilo Jo-j
žefa Bombeka na 14 dni stroge««! ^^ % i ■ •	i i
t . ^ um Mrogega V Ameriki je navada, da poroči 7-apora, ker ie na ,shodu v Dorna -	. .
vi očital V 'n * t> ! i>orna- zemna m neVesto marovni šolnik. m očital kandidatu Petovairju. da o	!
- ■	-	J	Poznam pa nekag zakonskih pa- \
rov, o katerih domnevam, da jih
je poročil vojni tajnik.
* _. » i
je kot predsednik koojerejskega odseka od države za vzdrževanje žrel>čarne v Selah določeno svoto denarja vtaknil v svoj žep.
Začela" se je druga obravnavaj proti sinu m uit imili jonarskega ( peka Wardu. ki je ustrelil bivšega mornarja Petersa.
Fh "omljivo, je če bo Ward obsojen.
Wardove štruce pa vseeno ute-' gnejo postati nekoliko manjše.« kajti nihče*ne more zahtevati, daj bi Ward iz svojega žepa plačal
Nemškutarstvo v Trbovljah.
Iz Trbovelj poročajo.- Ravnatelj naše cementarne, pruski državljan Wormser. se očividno še vedno ne zaveda, da živi med im-'ni kot tujec-gost. Ko ga je zadnjič deputacija Or ju ne opozorila na besede, ki jih je izrekel napram 'treni invalidom: "Mit der
windisehen Pa gage will ieh nichts.	- , ^ .. ,
"U tun haben" (s slovensko ba-j" n° V,S<>ke sodnrJske stroske gažo nočem imeti nikakega opra-l vila), mu se veda ni bnio prav in je postal Še bolj srdit. Njegov zvesti oproda je paznik Tome, ki obklada svoje ljudi celo s psovko "Verfhichte Nation". PoklieaJ je tudi vse svoje paznike in jsim sito-, go prepovedal vstop v Orjuno. On da stoji trdno i*i da se ga kot ' nemš-kega državljana ne sme pre-! ffsnjati v nobenem siučaju. Seveda pa ni oroerril, kako se ima <xi rn^-nnti napram nam, ako hat'e živeti med nami in vživafti našo j gostoljubnost.	1
I
Sedaj je čas za nove vlogi
Početkom 1. julija prične se nova doba za obre-stovanje vlog. Pri tej priliki hočemo vse vloge, katere prejmemo do 10. JULIJA, obrestovati že s-
1. julijem
na
special interest account".
tc
Vporabite to priliko in vložite Vaše prihrank pri nas, kjer so varni in Vam nosijo —
4% na leto.
Frank Sakser
82 Gortlandt SI.,
State Batik
New York, N. Y,
Glavno zastopstvo Jadranske Banke.
NOVA ZANIMIVA PTJIOA
NA KRVAVIH POLJANAH
Spisal Iran Mati&č
Cena s
£2 f.
'T^RPLEInJE in strahote! z bojnih pohodov bivšega A slovenskega planinskega polka.
V knjigi so popisani vii boji bivšega slovenskega
polka od-prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Iz
Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fajt-
jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in o
polkovem uporu ter njega zakletvi.
: ' ----- ■■ —
Knjiga je trdo vezana, vsebuje 270 strani in 25 slik is vojne.
"GLAS NAHODA" 82 CortUndt Street, New York, N. 7.


Čudovita zgodba.
Ne vrjeli bi te povesti, če bi njo v njegovi srajci, a nobena kri
ne bila sporočena ob absoluthno se ni prikazala.
zanesli j ve in verodostojne s tirani. Tedaj Culi smo jo po pogrebu vinskega gust: trgovca, Avgusta W. in izvedeli
pa je izpregovoril Av-
VeAiko se slaši o ljudskih pravicah in ne malo tudi o ženskih pravicah, ali o pravicah otrok se govori bore malo in se o njih zavedamo še manj.
Nepreklicna človeška prava so pravice do življenja, do svobode in do dosege sreče. Pravice otrok so praviice človeka v toku ražvo-
— Tvoj strel je oddan. Jaz ni- -
smo, zakaj nismo čul« ničesar več sem čul reči tri, a sedaj sem pač' .,. , ,	... „ , --
, ... ,. 1 Ali ker otrok	v svojih ranih letih
plavolasi Ani. ki je pred *o->muuii jaz na vrsti. '	... .
* 1 ' ne more sam	izbirati za sebe, je Dvignil je orožje, skrbno pome-| on ^^ ^ ^bire dru^ih glede
ter sprožil. Ko se je razkadil
leti brez sledu izginila.
Avgust W. je bil sin nekega premožnega angleškega posestnika. ki se je udeležil kot častnik številnih bojev proti domačim u-poniim plemenom v Afriki, a je moral radi par »kandalčkov sleči pisano suknjo ter se izseliti. Nekaj easa se je baje j>otepal po južno-ameriških republikah in končno jra je zanesel veter v New York, kjer >e je posvetil vinski trgovini. Ko se je pisec seznanil žnjim, je že tudi na zunaj izgledal kot kak birt. Bil je skoro šest čevljev visok, šorokoj>leČ, rejen. Imel je majhne oči, goste, črne lase, melanholične brke in debele ustnice. Nam vsem se je zdelo nerazumljivo, kako se je mogla nežna, plavolasa deklica, kot je bila ta Ana, odločiti, tla se porodi s tm velikanom, ki je postal v pijanosti zelo brutalno zopern.
Kmalu je vedel ves svet, da je Ana varala svojega moža. Le A v-! gust
rt
dim smodnika, je sedel Fred na tleh, stokal ter si' držal roko na lieu. Krogi j a mu je raztrgala desno lice.
Avgust je položil pištolo na mizo.
— Dobro, sem meril, — je rekel mirno. — Hotel sem ga zaznamovati. Od sedaj naprej se ne boš več tako zelo veselila njegove lepote, Ana. Lahko *ra ob držiš. Glej, da se mi izgubiš iz hiše in vzemi jra s seboj.
Odprl je vrat. Jokaje se je o-rotekla Ana ven. Fred ji je sle-
načinov, ki naj omogočajo pravilno življenje. Ker je otrok začetnik življenja, je ustvarjanje zdravega teiesa največje važnosti zanj. Prva pravica otroka je zato: -pravica do zdravega telesa. Najprej ima otrok pravico, da se rodi zdrav. Strašno odgovornost nosijo starši v tem pogledu. Potem ima otrok pravico do take pažnje in oskrbe, da naj ohrani njegovo telo pri zdravju.
Ned; vno je mala rudarska naselbina na jugu nastavila občinsko in šolsko bolničarko. Med dru gim je le-ta stehtala šolsko deeo
'Kmalu se bo pričelo razpošilja-' dustrije proizvajajo koks, plin. nje železne rude, vzete iz majh- katram ter druge stranske pro-nega rudnika v Miehigamme, ki dukte in končno benzol za obra-leži na severnem polotoku Mich- tovanje traktorjev in avtomobi-igaua. Ta ruda bo pričela odhaja- lov.	m
ti v smeri proti jugu. Rudnik je Iz njegovega premoga izdelu-bil prej last Cleveland Cliffs Co., jejo tudi amonijev nitrat, kate-• j a že več let niso v njem obratova- rega se uporablja kot umetno li. Zopetno otvorjenje tega rud-j gnojilo. Ford gradi hiše za svoje nika pomenja prieetek enega naj- delavce ter obratuje paternalistič-bolj znamenitih industrijalnih ek- n tprodajalne. Vodn enaprave, e-sperimentov. kar se jih je kedaj lektnična sila in druge utilitete lotil kapitalistični sistem. Železni dobavlja on sam za svoje "obči-rudnik v Miehigamme je last — ne". Centralizacijo celega siste-Henr\- Forda.	x	ma hoče doseči s pomočjo velikan-
dil ter pritiskal svoj krvavi ro- in našla, da jc 53 odstotkov izmed bec na lice.	i njih tehtalo izpod teže, primerne
Ko je bil sam. se je Avgust mr-!za njihovo *tarost' Po dveh ali ko nasmehnil. Nato se je slekel j ^reh letl,h ^vanja med njimi je ter Miel oklep, katerega je nosil
le 12 odstotkov otrok bilo pod
na prsih in v katerem je napra-j normalno težo- Ja*no > tj°r^> da vila kroglja nasprotnika majhno j pred	<>m> bolničarke 53
odstotkov otrok ni dobivalo tega.
vdolbino.
ni tega vedel. Sprejel je k svojega nečaka. lepega mla-
Plini v rudnikih.
njegova plavolasa teta zelo in-tLnina. Le Avgust ni tega zapazil.
Nekega due pa se je pojavil dober prijatelj, ki je smatral za svojo sveto dolžnost odpreti Avgustu oči. Od tedaj naprej je videl Avgust marsikaj, kar mu je
r'
■ej idi Nt m, leih J
11 n< •ako \na
el ji rs a
dega fanta, velikega in vitkega, z rjavimi lasmi in sinjimi očmi. Ta nečak naj bi mu vodil knjigo t>-r stanoval pri njem. Y>i stalni J Tekom požarov v kovinskih gostje so vedeli, da >ta Fred in) rudnikih je že mnogo ljudi izgubilo svoje življenje, drugi so se nesvestili, mnogo časa, truda in denarja se je po ne|>otrebnem%potrat ilo. in to vse radi pomanjkljivega poznavanja plinov, povzročenih od ognja, in načinov, kako ^e jah je treba čuvati.
1>hn navadno vsebuje v prvih urah ]>o požaru precej strupenega plina, zlasti ogljikokisa. Ta plin je tako strupen, da par dih-ljajev utegne že zadušiti človeka. Vendar se rudarjem baje ne zdi nič posebno nevarno, ako prodirajo globoko v rov. napolnjen z dimom. Druga nevarnost izvira iz drznosti, s ^atero rudarji, ne me-neč se za nevarnost, jrredo pod zemljo, čim je dim izginil. Ljudje tehnično izobraženi in z dol pro izkušnjo. trdijo, da se čutijo popolnoma varne, dokler sveča ali celo karbidna svetilka gori. Pri tem pa pozabljajo, da moreta sveča in karbidna svetilka goreti popolnoma normalno v zraku, ki vsebuje zadosti ogljikokisa. ki bi pa zadušil človeka v par minutah. Mnogo smrti je nastalo radi te-ga nepoznavanja požarnih plinov v rudnikih.
Rudarski urad priporoča v nedavno izdani brošuri o požarih v rudnikih, da bi moral biti vsak rudnik opremljen z aparati za odkrivanje plinov. Da se dožene prisotnost okljikokisa in enakih strupenih plinov, pa je od vseh priporočenih sredstev najbolj uspešno, ako se vporabi za eksperiment kako malo živalieo ali ptiča. Kljub temu. da se navadno rudarji delajo norca* iz ljudi, ki jemljejo ptiča seboj v jamo. je vendarle to jako pametno in praktično ravnanje.
ušlo. Ni pa rekel ničesar in ni dal ničesar zapaziti, kega jutra je izjavil svoji da mora odpotovati |wj opra\ a par dni. Spravil je 7>otreb-vari v koveeg ter odšel. Sre-či pa se je nenadno in nepristno vrnil. Še istega dne sta in Fred izginila. Avgust je po ovojih podlih kot običajno, vprašanja, kji- *>ta njegova že-in nečak, je le odgovoril, da poslal oba v Anglijo. Rekel je. se je lotilo obeh domotožje. 1 par tedni je umrl Avgust bu je čul pisec na-» glede dogodkov
Pre< W. in dnj oni
o p
>r<
A vi
stal. porogljivo smeh-iii vrat. Ana in Fred vsa tresoea se, skoči-
a bleda in iz postelje.
— Pojit i va v drugo >obo, — je •kel Avgust. Stopil je k svoji !>-alni miza. vzel dve stari pištoli
tu skrbno nabasal ter
tel:
— Prav
hiše. II *t. da <
š štel«.
enkrat.
-a v
bi vaju moral t gar jeva psa z bičem očem pa vama nuditi xlloči u^oda. Ti. Ana. l*ri treh ustreliva oba Preživeli obdrži bab
p Fredu pištolo. Rekel i se postavi v kot sobe. je sam postavil v drugi
o*.
Ana je I a na svo »vrašt va.
histerično ihtela, a vr-jega moža pogled poln Pred je zrl nanjo, ne morem storiti, — cliknila, a njeni ustnici sta i tem stvorili kot da hoče »riti besedo "ena". Fred ji kimal. kajti razumel jo je, •hitro bo rekla ena, naj stre-
—	Tega ne morem storiti, — je ihtela Ana.
—	Mora«. — je zagrmel Avgust. — Razumeš. Fred. Nikdo ne strelja pred tri.
Mrka odločnost r-e je pojavila na obrazu mladeniča. Oba sta ^dvignila pištoli i.
—	Štej, — je ukazal Avgust. Ana je odprla usta.
—	Ena, — je rekla. Fred je sprožil. Avgust je o-ahml nazaj ter se naslonil na
steno. Kroglja je napravila luk-
Tihotapstvo s svilo cvete.
Svila, katere uvoz je deloma prepovedan, deloma visoko cari-njen. se zelo tihotapi v Jugoslavijo in lunogi trgovci so bili zaradi tega že občutno kazmo«vani. Tihotapstvo mora res veinko "ne-»ti". '<cr kljub težkim kaznim ne preneha. V Novem Sadu je bil pred m-dolgim ča»nn neki dr. Ilinko Hirsrhl. član zagrebške t vrdke P"*»1 i p Hirsehl i drug, prijet zaradi tihotapstva k svilo. Cez l>ar dni je bil po bogve čigavi intervenciji pusčen na svobodo. Sedaj je pa ta Hirsehl zopet kaznovan od earinakih oblatiti na <?lobo 800.000 dinarjev, obenem je pa cdmlM veliki župan preiskavo proti novosadskemu velikemu kapitanu p<i4ie. šef« Varičku. kar je Hirachla izpustil iz zapora.
j do česar so imeli pravico. Ako je i moglo delovanje ene same bolni-I čarke tako znižati število pod-hranjenih in slabo hranjenih otrok. potem to pomenja, da je nekdo kril njih pravice.
Druga pravica otroka je vzporedna s človeško pravico do svobode. Seveda, otroku se ne more dajati toliko svobode kolikor od-rastlim. ali on ima vendar pravico v tem pogledu. Ima pred vsem pravico biti on sam, biti otrok. Ima pravico, da se igra, poskakuje, se veseli in kipi radosti življenja — da raste. Ima pravico do popolne mere otroštva, in nikaka tovarniška stena ga ne bi smela oropati te pravice. Otroštvo je moštvo ali ženstvo v toku razvoja. Otrok ima pravico do popolnega deleža na tem razvoju. — Tretja nepreklicna pravica vsakega človeka je pravica do sreče. Vsakdo ima pravico, dokler ne krši enakih pravic drugih, izvrševati poklic ali posel, ki mu najbolj prija. Otrok nima sicer še poklica, ali on ima vendar slično pravico. On ima namreč pravico, da se mu pripravlja pot za dosego sreče. Predvsem to pomenja. da ima on pravico do izobrazbe.
Nekdaj zakon ni prisiljeval staršev, da pošiljajo svoje otroke v šolo: dandanes je šolski pouk obvezen za vse. Kljub temu smo imeli leta 1920. skoraj pet milijonov ljudi v Združenih državah v starosti čez deset let. ki niso zn3-li pisati ne citati. Imamo torej strašno veliko število Amerikan-cev, kateri v mladosti niso imel-, prilike za izobrazbo.
Mnogo drugih milijonov ljudi je, ki niso imeli primerne izobrazbe. Prosvetni urad je nedavno dognal na podlagi podatkov, da smo povprečno narod šestrazredne ljudskošolske izobrazbe. To po menja, da povprečna šolska izobrazba vstakega Amerikanca sega le do šestega razreda ljudske šole. To je jako neprimerna izobrazba za državljane velike demokracije. Ameriški otrok ima pravico do več.
Kaj pa pomenja vse to govorjenje o pravicah otrok? Pomenja, da bi otrokova pravica do zdravega telesa, uživanja otroštva in do izobrazbe, morala biti zajamčena po državnih zakonih ravno tako kakor so zajamčene druge pravice.
Ti podatki poleg dejstva, da smo narod šestrazredne izobrazbe s petimi milijoni nepismenih, so revno spričevalo o oskrbi in priložnosti, ki se nudi otrokom v tej deželi.
Šolska proslava treznosti
se je obhajala 24. maja po vseh srednjih solalt v Sloveniji. Na teh proslavah »o sod^ovali s predavanji zdravniki.
Pomen Fordovih industrij hoče-1 skega uradnega poslopja, ki bo o osvetliti tukaj z vidika, da (grajeno tekom tekočega poletja
Roman lepe Rusinje.
konske polovice pritoževati, in jugoslovanski vladi ni kazalo drugega, kot da jo je izgnala.
skuša ta kapitalist, proti združe- v Dearbornu
ni opoziciji mogočnih finančnih!	-
in industrijalnih interesov v Zdr. ■ državah, zgraditi ogrodje indu-; strijalne občine, ki se lahko sama zaklada z vsem potrebnim. Ta in-dustrijalna občina obsega zemljo. I Kamor je prišla lepa Rusinja, po-premog, železo ter izdelovanje vsod je vnemala moška srca. — strojev z vsem, kar spada zraven. Slednjič so se začele boljše za Vse to pa zavzema velikanski obseg. Fordove industrije imajo še i prav poseben pomen v zvezi s
spojilnim gibanjem delavskih i	--
strokovnih organizacij, kateremu: Ne le dobrota, tudi ls'.-ota je vča-gibanju se pridružuje vedno veejsih sirota.
delavcev.	j Ruska begunka Pavi d Pavlovna
Fordova posestva na severnem I.. je dama iz ugledne anstokrat-polotoku obsegajo približno 400. ske družine. Fina, nežna, z globo-000 akrov ter vsebujejo bogate kimi zasanjanimi očmi — krasoti-s-klade rude. Železino rudo iz — ea! Lani je s svojim soprogom Miehigamme rova pošiljajo po že- /bežala pred boljševišk^i nasiljem leznici v Escanaba, in od tam z j Soprog je ostal na Galipolisu pri
ostankih Vranglove armade gospa Pavla Pavlovna pa je prispela v Jugoslavijo. Kamor jc prišla, koder je šla, je s svojo izr ?<jno lepolo tajala m ^ška srca in vnemala ne-u tesno ljuba v. En sam n j :n pogled je bil njena zmaga. In zil-ele so se afere. Samski kavalirji so tugova-' za njenimi pogledi, v mnoirih družinah so se začele trgati zakonske vezi. Zgodilo se je to v Nišu, kjer se je Pavla Pavlovna najproj etabilirala, in nato v Beorgradu ravno tako.
Gospa Pavlovna je bila zad-
zemtvi,
Promocija.
Na dunajski politehniki	je bal
te dni diplomiran k«»mik	Le»«i Kavčnik Lz Ljubljane.
ladjo tekom tridnevnega potovanja preko Michiganskega jezera, po Mackinac ožini. Huron jezeru. . t. .Clair reki, St. Clair jezeru ter Detroit reki v topilnice v Sprig-wells. ki je predmestje Detroita. Tam se izpremeni železno rudo potom Fordovega procesa v jeklo. To jeklo se uporabi za izdelovanje traktorjev v Dearbornu, na-daljnem predmestju Detroita ter za izdelovanj eavtomobilov v — Highland Park. tretjem predmestju Detroita.
Fordova železnica, Detroit, To-
fše vlačuge ali sleparke,- niso redki
v11 ivni možje, ki so jim žene znano ■prešestnice, verižr.^-j in ^leparke,
Tirolski žandar je moral v penzi- a nihče jih ne smatr* "ato za brez* jon, ker se je oženil nečastno za C ^tne' Svet je t?rej ^d<>sIeden-svoj poklic. — Z ljubico je imel Bedni Orožnik nai bi bil ",ede sv°-že prej otroka. — Ministrstvo|J> zakonske d™žice izbhtnejši nepravi, da ni res, da bi imel vsak-i"" so marslkateri visoki dostojan-do pravico oženiti se s komur bi;stven!kl? Orožnik se n- sme zve-hotel.	?	z bivšo tatico, d«»si se je po-
*	[boljšala. A na drugi strani je zna-
Orožniški vodja Iv P v Sazbur!n0? da SO hivše vlaču^e še u^ledl2e gu je bil temeljem preiskave dis- damel Razsodba »P»vnega sodiš-e i plinarne komisije, ki «a je spo- bo gotovo zaQimiva in »ačUua zuala krivim, disciplinarno upoko- za duh' ki vlada danes v aVitrij-jen, ker se je oženil "nečastno za shl rePubliki-svo'i poklic". Orožnik se je namreč oženil z dekletom, ki je bilo že pred poroko obsojeno na štiri mesece v ječo. Orožniška disciplinar-n akomisija je smatrala orožnika Ivana . zaradi zakona z bivšo tatico onečaščenim in nevrednim, da bi nosil še nadalje uniformo avstrijskega republikanskega varuha javne varnosti. Upokojeni orožnik se je pritožil na upravno sodišče in je navedel, da je smatral za častno dolžnost, vzeti v zakon svoje dekle: njegovo razmerje ž njo ni ostalo brez posledic in prav zato so jo vrgli roditelji iz hiše. Da reši-svojo .njeno in bodočega otroka čast, jo je vzel. Res je, da je bila kaznovana zaradi tatvine, a kazen je prestala, se skesala. poboljša7! !a. Odpustil ji je. Mar naj reva tr-j ni za greh večno? Ali ni učil Bogi odpuščati grehe, da bodo odpušče-i ni tudi nam Ni li rekel Jezus pad li ženi: — Vstani in ne greši več! — Sicer se pa sme vsak moški svo-1 i*odno ženiti s komur hoče. ker ta pravica mu je zajamčena po ustavi in po vesti. — Ministrstvo za notranje zadeve je na ta ugovor odgovorilo, da ni nika ko ustavne pravice za svobodno poročanj« s komerkoli.
Stališče avstrij. rep. ministrstva je vsekakor zelo reake'i mirno. — Gotovo je tatvina gd zločin. Toda inč manj grdo ni vlačngarstvo ali sleparstvo. Najdejo celo visoko stoječi možje, ki imajo za žene biv-j
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste ustregli vsem
Uprava "Glas Naroda1 ?
ledo and Ironton,-teče sedaj le j uje mesece nameščena v finančnem južno od Detroita. Veže njegove!ministrstvu. Toda kmal.i so začele topilnice in delavnice z njegovi- iz province prihajati zapuščene so mi lastnimi premogovniki v Ken- p*oge, katerih slabše polovice so tuckyju. V tej verigi manjka še ^e zagledale v lepo Rusinj Zakon-vedno en člen, in vsied tega je tre- -cki entuzijasti kratkomal} niso več ba uporabiti neko drugo železnico li.arali za svoje ženice. Tudi v fina razdaljo par milj.	cenenem ministrstvu je kmaiu pre-
Ford ne bo brez dyoma toliko reliala vsaka subordinacija. Go-časa počival, dokler ne bo njego- spod načelnik prve klase, pa oni va lastna železnica vezala vsehjdmge in tretje, do sekretara in njegovih obratov in dobavnih vi- jpraktikanta, vsi so izgubili smisel rov.	j in interes za račune in hladne šte-
Ford je pričel pred par leti po-jvi,ke> ko 80 v mrtv0 b'ir°k™cijo sel avtomobilskega fabrikanta v j ministerijalnih soban zasijale glo-majhnem obsegu. Dan® je lastnik ;1,oke SosPe Pavle ^avlovne. Ford Motor Co., v Highlar^i Par-' Toda,* bože moj, kje
ku; topilnic v Springwells; tvor-
mantike in sanjavega
so c asi ro-trubadur-
nice za t rotorje v Dearbornu; iva! GosPa Pavla Pavlovna je pri-Fordove farme v istem kraju 9 ! šla v Beograd v pozni moderni vek Fordovim skladiščem za žito; t resnosti «* morale. Se policijo je Dearborn Independent, tedenske-ls»,ravila v	^drego. Po-
ga lista; Fordove bolnice v De-!liciJa Pri naibolJšl yo1)1 nl mo=la troitu. največje bolnice na šte. P^tožb zapuščemh soprog kratko
vilne milje v okrožju; skladov že-
, malo stisniti me dakte na policah.
Iezne rude na severu; gozdov DJ^ končno fe oziri na ^vanje dr
T. & I. železnice. K temu bodo najbrž prišle še nitratne naprave in elektrarne v Muscle Shoals, kajti Ford skuša na vs ačine dobiti od vlade potrebne koncesije za to.
Če bo Ford podaljšal svojo železnico, kot v.si pričakujejo, bodo njegove železnice izpopolnile ladje, ki spajajo njegove tv^oilnice z železnimi rudniki in premogovniki. Te topilnice, ki se nahajajo v sredini med temi bazičnimi mineralnimi snovmi, stoje takorekoč na istem mestu kot njegove tvor-niee za izdelovanje traktorjev in avtomobilov. Tvornica za izdelovanje traktorjev stoji v sredini njegove prpduktivne zemlje, na kateri kultivirajo traktorji žito in druge pridelke ter jih spravljajo na trg ki v skladišča. Stav-binski les in mlekarski proizvodi so tam uspeh neposrednega razvoja. Obstoja nadalje možnost, da bo njegova železnica zvezala ozemlje v Michiganu s tvornicami umetnega gnojila v Muscle Shoals in k temu bo lahko še prišlo elek-triziranje železnice ter zveza vlačflnrmi čolni z zalivom.
Vse to pomenja le zunanji obris slike, ki je že izpppolnjena s tisoč podrobnostmi. Fordove in-
zavne avtoritete! Zato je kratko-malo razrezala vozel s tem, da je ruski krasotici preskrbela pasoš za I5olgarijo. Gospa Pavla Pavlovna jc torej radi svoje veličastne lepote morala preko meje naše svobodne države Jugoslavije.
Čudna je ta zgodba, zlagana pa ni Vzeta je iz beograjskih listov.
Zanimiva pravda v Subotici.
Pred okrožnim sodiščem v Subotici se 1k) v kratkem vršil zanimiv proces. Razpravljalo se bo o aferi s svilo. Trgovski pomočniki tvrdke Szekelvi & Vukovie so dve leti kradli iz skladišča omenjene tvrdke .svilo in sukpo ter prodajali blago po Subotici. Skupna vrednost ukradenega blaga znaša nad miljon dinarjev. Ukradeno blago so po zelo nizki ceni kupovali vsi sloji subotiškega meščanstva. Sedaj so obtoženi kot sokrivci bogataši in siromaki, krojači, gospodinje in delavci. Obtoženih je 40 oseb. Prič je 7, odvetnikov-za^oyorn ik.pY pa 10.
IO JAKE opozarjamo, da Je cena z a "Slo vensko-Am eri-kanski Koledar" i-sta za Jugoslavijo kot za Ameriko — 40 centov.
Pošljite nam svo-to in naslov svojega prijatelja v starem kraju in poslali mu bomo knjigo naravnost.
I_jr
ZANIMIVE KNJIGE ZNANIH PISATELJEV
po znižani ceni.
Kako sem se jaz likal. Spisal Jakob Alešovec
Povest slovenskega trpina. V pouk in zabavo. L, 2. in 3. del. Vsi 3 zvezki vsebujejo 448 strani,
Ljubljanske slike. Spisal Jakob Alešovec.
Vsebuje 30 opisov raznih slovenskih stanov, ima 263 strani,
Prihajač. Spisal Dr. Fr. Detela.
Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tu slika t v krasni povesti življenje na kmetih z vso svojo ^ resnobo in teživami ter nam predoeujc ljudstvo ' resnično tako, kakršno je.	i
Knjiga vsebuje 157 strani,	£
Juan Miseria. Spisal P. L. Coloma.	;
Zelo zanimiva, iz španskega prevedena povest. Vsebuje 170 strani,
Ne v Ameriko. Spisal Jakob Alcšovec.
Povest Slovencem v pouk. Po resničnih dogod-sestavljen. Vsebuje 239 strani,
Darovana. Spisal Alojzij Dostal.	j
Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. V to povest je vpleteno delovanje in boj med krščanstvom in poganstvom pri starih Slovanih. Vsebuje 149 strani,
$1.60 /
jf .70 1
.50
.60 /
/.65
Malo življenje. Spisal D. Fr. Detela.
Kmečka povest, ki posega do dna v življenje slovenskega ljudstva ter se zlasti odlikuje po živo in resnično slikanih domačih značajih. — Vsebuje 231 strani,
Znamenje štirih. Spisal Conan Dovle.
Kriminalni roman. Po vsem svetu znana povest, ki opisuje premetenost tajnega policista Sherlock Holmesa ter njegova bistroumna pota, kako je prišel na sled skrivnostnim zločinom. Vsebuje 144 strani
VA 5 /
4 f
i V
ft .55
.50
Jernač Zmagovač. Spisal Henrik Sienkiewicz.
Dve značilni povesti iz ljudskega življenja in trpljenja. Vsebuje 123 strani,
Gozdarjev sin. Spisal F. S. Finžgar.
Globočutna in pretresljiva slika znanega in povsod priznanega pisatelja. Vsebuje 56 strani,
.45
.25
Zadnja kmečka vojna. Spisal Avgust lenca. Zgodovinska povest. Slavni pisatelj nam opisuje, kako je nastal kmečki punt in kako so se nasi očaki, na čelu jim kmečki kralj Matija Gubec, nadalje kmet Elija Gregorič in drugi kmečki junaki borili zoper prevzetne graščake in junaško umirali mučeniške smrti. Vsebuje 378 strani,
POŠTNINA PROSTA
NARODA"
82 Cortlandt St, New York
GLAS NARODA, 2. JUL. 1923
SOSEDNJA HIŠA.

A. 0. GREEN. Za "Glu Naroda" preval G. F.
izpred Ijabtjasske porote;
45	(Nadaljevanje.)
—	Združiva svoje moči. Mi>s Butterworth. Vi niste hoteli že od prvega pričetka priznati podlage za svoje naziranje ter mi radi-tega ni>te hoteli -.poročiti svojih nazorov. Ali imate sedaj že več gotovosti? Ali ni že prejnizno uveljaviti vaše nazore?
—	.Jutri ne bo še prepozno, za to, — sem odgovorila.
Sele tedaj je bil prepričan, da se mu ne bo posrečilo prisiliti me. Priklonil se je nalahko.
Pozabil sem. da ste se hoteli pečati s to zadevo ne kot moja sodelovalka, temveč kot moja tekmovalka.
Sledil je nadaljni poklon. Jaz se nisem raditega prav nie razburjala.	^ l f
—	Na svidenje jutri.
Nato sem ga zapustila.
Nisem se takoj vrnila k .Miss .Spicer, temveč šla najprvo v mo-di&tovsko trgovino Coxa ter nato k Mrs. Desberger in konečno v urade različnih tramvajskih kompanij mesta. Ni sc mi poesreeiio najti niti najmanjšega znaka, ki bi me mogel privesti na sled prstanom. Prišla sem zopet do zaključka, da ni Ruth Oliver prstanov niti izgubila, niti vrjrla proč. temveč da jih mora še imeti sebi. Vrnila sem se k Miss »Spicer s trdnim namenom, da ne bom preje po čivala. dokler ne pre iščem celega stanovanja ter najdem prstane.
Veliko presenečenje pa je čakalo name. Ko mi je služabnik od pri \rata, sem takoj poznala na njegovem obrazu, da se je pripetilo nekaj neprijetnega. Vprašala sem ga in napol obotavljaje mi je odgovoril:
—	Nekaj posebnega se ni zgodilo, a Miss Spieer se boji, da boste hudi. Miss Oliver je zbežala, ko jo je hišinja pustila za trenutek samo.
Sedemindvajseto poglavje.
; W ~	' * "
Vzkliknila sem od presenečenja ter pohitela po stopnjicah navzdol.
—	Ne odpeljite se. — sem zaklicala koeijažu. — V desetih mi-utah vas zopet potrebujem.
Nato sem zopet j>ohrtela po stopnjicah navzgor in sleer v du ševnem stanju, na katerega pač nisem mo-gla biti ponosna. Kak šna sreča, da me ni videl Mr. Grvee.
—	Izginila je? Miss Oliver je izginila? — sem zakričala na< hišnjo ki se je skušala skriti v neki kot.
—	Da, a to ni moja krivda. Tako mirno je ležala, da sem mislila. da se lahko odstranim za eno minuto. Ko pa se<m se vrnila, jt manjkalo nj^ne obleke. Morala se je zmuzniti skozi glavna vrata ravno ko je pometal služabnik na drugem koncu veže. Ne razumem kje je dobila toliko moči, da pobegne.
Tudi jaz nisem tega razumela. Ilitro sem odšla v sobo. katere sem še preti par urami zapustila s tako veselimi nadami. Izgubili pa nisem niti trenutka ter takoj vse preiskala. Rjavo spodnje pe rilo je še v omari.
—	Ali je ročna torbica še tukaj? — sem vprašala
—	Da. stala je na istem mestu pod mizo. Na umivalniku s< bili še vsi toaletni predmeti, katere je prinesla Miss Oliver s seboj Kako zelo se ji je moralo muditi, da je pustila najbolj potrebm stvari.
Mi-s Spicer mi je dovolila telefonirati policijskemu glavnemt stanu ter mu dati opis mlade deklice s prošnjo, naj se nas tako, obvesti, če bi kje našli tako osebo.
—	Nimam namena privesti jo zopet k vam, — sera rekla Mis> Spicer. ko sem se poslavljala. — Nočem, da ta ženska še enkrat prestopi vaš prag. Le obvestite me takoj, če jo bodo našli in vsi nadaijno odgovornost prevzamem jaz.
Nato sem se odpeljala po mestu, na lov za begunko Prišel jt večer in še vedno sem iskala. Kaj naj storim? Ali naj obvestim Mr Gryce-a ?
Naenkrat pa sem se spomnila pralnice Kitajca, kjer sem hotela vsaj izvedeti, če je prišel kdo med tem easom po perilo.
V premstvu Lene sem pohitela na 3. Avenue. Ko sva se pribli žali pralnici, sem bila še bolj razburjena. Ko sva bili le par kora kov od mesta, mi je rekel moj instinkt, da imam prav. Pred prodajalno je stala Miss Oliver ter zrla nepremično sko^t okno v razsvetljeni prostor, v katerem je bil zaposlen Kitajec.
Morala je stati tam že dolgo časa. kajti obdana je bila od ljudske množice, ki se je norčevala iz nje. Iz obnašanja sem sklepala, da je popolnoma izčrpana in da jo drži pokonci le še nadnaravna volja.
Poslala sem Leno po voz ter se približala deklici. Dotaknila seru se njene roke in (»na se je lepo obrnila.
—	Ali hočete kaj v tej prodajalni? — sem jo vprašala. — Čt hočete grem jaz z vami noter.
Popolnoma brezbrižno je zrla name in zdelo se mi je tudi, da z nekakim olajšanjem. Nato pa je zmajala z glavo.
—	Res ne vem. kaj hočem pravzaprav tukaj. Vrti se mi v glavi, a vendar se mi zdi, da sem prišla semkaj z gotovim namenim.
—	Le pojdite noter. — sem jo prosila. — Tam se boste nekoliko odpočili.
Skoro ponesla sem jo po stopnjicah, navzgor ter spravila v pralnico.
Zunaj je postajala ljudska množica vedno večja.
Kitajec je počasi obrnil glavo, ko je slišal zvonec.
—	Ali je to dama. ki je pred par dnevi oddala perilo pri vas? — sem vprašala.
Brez odgovora je bulil Kitajec vame. Počasi pa se je spomnil, da me je videl ter tudi pogovora, ki ga je imel z menoj.
—	Takrat se mi rekli, da je dama umrla. Kako more biti to ona dama. če je mrtva?
—	Dama ni umrla. Jaz sem se zmotila. Ali je to ona dama, katero *te videli v <mi noči?
—	-laz nisem videl njenega obraza, temveč le čul njen glas. Če se madama oglasi, jo bom spoznal.
—	Ali ste že kedaj pieje videli tega moža? — sem vprašala. ,
—	Mislim, da. Zdi se mi kot v sanjah.. — je odgovorila.
—	To je prava dama, — je rekel Kitajec razveseljen. Upal je namreč, da bo dobil sedaj denar za perilo. — Spoznam njen lepi glas. Ali je prišla sedaj po perilo?
titiS^l&L-'^ifetti ■ ■ ^
Uboj zaradi zapitega "ofrehta".
V Ud ju pri Sv. Jurju so fantje na predvečer sv. Jožefa nabrali za "ofreht" 800 kron, katere so potem v sin »slu dogovora na velikonočni poiideljek dne 2. aprila za-pili v Croršičevi^o^tilni. Ker je bil znesek premajhen, so dodali še vsak po 40 kron, zaradi ostanka, ki ga je shranil Gačnik mlajši, pa se je v pijanosti kmalu nato razvil med fanti prepir, ki je imel UModopolne posledice. Gačnikov oče Janez, 54 let star jK>sestnik, je stopil k fantovski mizi in z besedami "Tri smrkovei že ne bodo rihtali mojega sina*' sunil parkirat krepko z nogo fauta Janeza JeršLna v zadnjico. Kmalu je bil ogenj v strehi. Razvil se je pretep. Najprej sta se spopadla Gačnik mlajši in Jeršiii in se premetavala po tleh. Medtem je pnhitel Gačnik Janez svojemu sinu na po-
moč s kolom, š katerim je pričel
tam večkrat hodil preko meje. Na italjanski meji je nekoč napadel 131etnega fantiča in mu vprašaje, kje ima denar, prei.sk al vse žepe ter mu vzel listnico, v kateri je imel 2 liri 20 centizimov. Nato ga je zapodil, rekoč: '*P<*beri se!"
Na velikonočno nedeljo okrog 5. ure popoldne se je vračala iz Idrije proti i denše k u 301efcna Neža Albreht. Na nekem ovinku celil je hipoma skočil iz grmovja s poldrugi meter dolgim kolom Jožef Mrvar, ga dvignil nad dekletom, rekoč: "Daj denar sem. ali te ubijem!*' Nato je (prestrašenemu dekletu segel v žep pri krilu, potegnil od tam notes ter vzel iz njega 102 liri, nakar ji je notes vrnil. Ko še pri nadaljnem preiskovanju ni ničesar našel, jo je spodil z besedami: "Pojdi, da te ne vidim nikdar več!"
Obtoženec, ki ta slednji rop prizna, trdi, da ga je k temu na-
dtivje udrihati po Jeršinovem ži- P«*!*1	Joatp Menart iz Ider-
votu, da reši svojega .sina iz muč-	S kateri»' * je bil nekaj
nega položaja. En udarec je padel | pre^	Opozoril ga je, da
tudi na glavo. Jeršin ie obležal i kmaIu po eesti žen*ka'
1,1 JI1--
Obdolženec Zalaznik odločno zanika, da bi sunil Oštirja z vilicami proti očesu in trdi. da ga je udaril po glavi in po hrbtu le zaradi tega, ker je bil on prvi napaden. Pri razpravi je bilo zaslišanih mnogo prič, katerih izpovedi pa so bile takazamotane in proti-^lovnr, da sri je bilo težko ustvariti pravo sliko.
Razprava je bila z oz krom na tu dejstvo v svrho uvedbe nadaljnje preiskave preložena.
Poroka.
Na Javorniiku pri Jesenicah se je poročil France Dolenc, član tamkajšnjega Sukola in tambura-"-ki-ga zbora, z gdč. Pavlo Kapus iz Nove va^i pri Radovljici.
tudi na glavo, nezavesten na tleh in je že \asled njega dne umrl v sled otrpnjenja
| ki ima s denarja.
seboj precejšnjo svoto Ker je Nežika Albreht možgan. Janez Gačnik star. se je	«*>lka. on sam tega ro-
zagovarjal .pred poroto s pijanost-! P& !U hote* stantl' Pač Pa ^ jo in silobranom. Videlo se mu je J k tenni
da ga je nesrečni dogodek močno drvarje sicer priznal svoj greh,
toda nastopal je pred sodiščem
porotniki z ozirom na|Prodrzno' zadirčno: pravi tip ro
potrl Ker
uboj jim stavljeno vpn*«* « ,0 P"*> -•.1»^ P«^ »
O __________. _____ zasluži usmilim ie t^r i«	^*eieK je 0L j. <iopoidne.
VABILO
na
PLESNO VESELICO,
katero priredi društvo sv. Aloj zija št. :J6 JSKJ. v Conemaugh, Pa., v sredo dne 4. julija.
Tem potoni vljudno vabimo vse rojake in rojakinje iz Conemaugli in okolice, da nas posetijo na tej veseliei. Društvo je sklenilo na seji, da povabi tudi tukajšnjo slovensko Victor godbo, da nam zaigra par lepih komadov, in tudi slo venski^.pevsko društvo Bled, da zapoje par lepih slovenskih pesmi. Ker imamo omenjeni dan prost za, zabavo, je jako prilično priti nafc'.veselieo, da se Slovenci zopet skup zabavamo, ker vstop nima je samo 2r><4 za moške ali žen
proti 2 glasovom potrdili, je senat prisodil obtožencu 2 leti in pol težke ječe. Razen tega mora obsojenec plačati zasebnemu udeležencu 2564 K odškodnine. Obswje-nee je isodbo jokaje vzel naznanje.
zasluži usmiljenje, ker mu, je oče umrl v Tirolah. tudi mati nni je v zgodnji mladosti umrla. V šolo je hodil 2 teti. toda pisati in brati se ni naučil. Zaradi nadaljnih poizvedb se je tudi razprava proti Jožefu Mrvarju preložila.
Dve tajni razpravi	j TT, .	„ . „ , ..
I Uboj na svatbi v Srednji vasi.
Ljubljaaisko porotno sodišče je I „	__ .
razpravljalo dne 7. junija pri za-! ,,	.	Ribnikar iz
prtih durih. Prvi se je zagovarjal1 SredllJe	kl svoje poroke leta
1916. A'sled vojne ni mogel praz-
lmetni F. P., ki je v Ravnah ob-, ,.	- -
eeval s še nedoletno. sicer pa že T P°	oblC'»Jlh' ^
popolnoma razvito deklico F. D.l ,,januarja 192:5 nakna<lno Pri* Z ozirom na številne ol a jševa In e j	° P^j^ino, katere se
okornosti je bil obsojen samo na^	tu<h ^r Rotar. Ko
1 leto zapora	'	' 1']e ,prLsla 113 nJe-a n»pitniea, je
Žalostnejši pa je bil drugi s1u i	^elavee Josip Rozman, ki
čaj. Tu je šlo za naravnost zverin-	fe P™^ vmjen in siten'
za klical igralcu na harmoniko,
naj njemu zaigra, da bo izvršil
isofto-ples. To je Rotarja močno
Zvečer nam bo igral tudi orkestej pod vodstvom g. V. Novinška. Za -dobix) postrežbo in zabavo bo preskrbljeno. Torej ne pozabite ve seliee 4. julija, pridite vsi!
Opomba: Ker je ta veselica vsa ko leto in tako tudi letos, zato je bilo na zadnji seji sklenjeno, da kateri član se ne udeleži te vese lice, plača en dolar v društvem blagajno, pa najsibo bližnji ali oddaljen, da ne bo potem nepo trebn i h izgovorov.
Joseph Dremelj, tajnik.
(23,26.2S,30—6 & 2—7)
sko posilstvo nad komaj lOletnim otrokom. Obtoženec F. B. iz Go
rič je brl ofbsojen težke ječe.
zato na 6 let
Rop na Bloški Polici.
NAZNANILO.
razburilo in je kmalu postal polo-j žaj kritičen. Da prepreči pretep, je Rozmanov oče poslal po svoje-\ ga drugega sina Cirila, ki je na-Ivan Gornik iz Martinjaka prijto sv°ie-a brata Jo-sipa in pa Pe-Cerknici je obtožen hudodelstva!tra Rotaj*ia potegnil skozi vrata na ropa. Dne 16. avgusta 1022 je šel j dvorišče. Kaj se je zgodilo potem, posestnik Janez Jakopin s sejma f J'	ni pojasnjeno. Čez nekaj
v Ložu domov v Ravnik. .">6 tisoč !^asa namreč na«l i Petra Rotar-kron je nosil s seboj. Nič hudega IJa mI'tvega. Josip Rozman mu je sluteč je šel po cesti. Med Bloško f zasa<iil nož v ^e in v vrat in mu Polico in Glino ga je pa ustavil j P1,ijH»del smrtne poškodbe, kate-neznan mož, ki mu je nastavil sa-!rim ta,ko3 podlegel, m o kres na vrat in zakričal nad; Josip Rozman se je zagovarjal njim: '4Denar sem ali pa smrt!"	poroto s pijanostjo in silo-
V smrtnem strahu je Jakopin od- branom. Obsojen je bil na dve in bil s palico samokres, a ropar ga' P°1 ^ta težke ječe. je s samokresom udaril trikrat j
po glavi in Jakopina je oblila kri. |	Zagoneten pretep.
Ker so prihajali ljudje, je ropar! ušel v gozd. Gornik je bil precej'
Naš stari zastopnik JANKO PLE8KO, ki je svoječasno poto val za naš list, se radi slabega zdravja zdaj stalno nahaja 6104 St. Clair Ave., Cleveland, 0 Pobira naročnino za Glas Narod* ter knjige in daje pojasnila vsem, kar spada v naš posel. Re jakom ga topio priporočamo.
Uprava Glasa Naroda.
osumljen opisanega ircifpa, toda o-rožnikom se je znal izogniti. Dne 21. decembra je pa spremljal Gor-, nik 61 letnega Antona Ivančiča zi
Dne 9. junija popoldne se je zagovarjal pekovski pomočnik Štefan Zalaznik, pristojen v Št. Vid nad Ljubljano. Državno pravdni-_	AwailvlCB ^,	je obtožilo, da je.v noči 1.
Rakeka na Planino. Ko sta prišla | julija lf>22 na Glincah pri Ljub-v neko sutno. ga je Goni i k pahnil j	Oštirja z vilicami
na tla, mu brez vsake besede iz-idl?gllil v ^csno oko iu mu s tem trgal srebrno žepno uro, britev, P^adejal tako težko rano, da je
(Dalje prihodnji*.). ^

rokavice in 50 dinarjev ter 91 lir denarja. Orožniki v Grahovem so 22. decembra 1922 aretirali Gornika v Koščevi gostilni na Planini. Gornik .ie orožnika Jakoba Metelka in Andreja Polajnarja grdo ozmerjal in grozil, da bo orožni-iško postajo spustil v zrak in vrgel v orožnika Metelka krožnik z o-c vrt i mi jajci. Orožniki so nato Gornika aretirali. Dalje je Gornik 28. maja 1922 vrgel Franca Tratnika na tla in ga davil za vratS — Gornik se je pred poroto dne 8. junija, ko ga je zapiševa! predsednik dr.' Skaberne, zagovarjal zelo cipiano in se delal zelo lepega. — Razprava proti Ivanu Gorniku se je preložila z namenom zaslišanja prw'e Ant. Ivančiča.
_ Rop v Žirovnici nad Idrijo.
Dne S. junija ob 4. uri popoldne je pričela porotna razprava proti Jožefu Mrvarju, kateri je tudi o*»tožen hudodelstva ropa. V Vi njem pri Žužemberku rojen m tja pristojen, je bil radi tatvtme
že večkrat predkaznoyapv4>d pu-._	_ __________
sta letošnjega leta Je služil kot. otrpnil in tako mil je desno oko za
"ireh in od vedno oslepelo.
popolnoma oslepel na desnem oče su. Potek dogodka je bil sledeči: Navedeno noč so obdolženec, Jo-flip Bučar in Frane Burnik praznovali god Marije Kapu.s v njenem stanovanju na Glincah. Naenkrat so se začuli od zunaj klici: "Auf biks; .nocoj bosta tepena Burnik in ta "skravžlast" Zalaznik!*' Na izziivanje ni v hiši nihče ugovarjal. Proti polnoči so se imenovani trije fantje odpravili proti domu. Ko so prišli kakih 20 korakov od hiše, sta jih napodila nazaj dva moška. Ko so obdolženec Zalaznik, Burnik in Bučar drugič odhajali domov, so srečali na sti Martina Oština. Ko so prišli mimo njega, ga je Zalaznik — najbrž misleč, da je on izziva« in napadal ec .— udairil z vilieami po srlavi, mu prebil klobuk in ga ranil na čelu. Oštiir je v namenu, da se *>rani. odlomil od bližnjega plota kolk"- ter udaril ž njim obdolženca po glavn. Ta mu je pa odvrnil udarec z dvema protiudar-eema in ga najbrž sunil v desno r»ko. Posledica udarca je bila, da je pričelo oko WVnveti. y.rvec je
NAZNANILO IN PKIPOKČČILO
Naročnikom "Glas Naroda" državi Minnesota naznanjamo, da jih bo obiskal naš potovalni za stopnik
Mr. Joseph Smalcel, ki je pooblaščen pobirati naroč nino za naš list. Zato prosimo ro jake, da mti bodo kolikor mogoči naklonjeni.	Upravništvt
efAXJCANILO IN PKIPOBOČILO
Cenjenim naročnikom ,1G1m Naroda" v državi Ohio nasnanj* ao, da jih bo obiakal nai potoval ii saatvpnik
Mr. ANTON BIMdl«, ratorl je pooblaščen nabirati na ročnino m nai liet, zatorej preei no rojake, da mu bodo koliko? nogo^e naklonjeni.
Blevenic Publishing Go
Kretanje parnikov - Shipping News
. Julija:
Leviathan, Cherbourg; France, Havre, i. Julija:
Finland. Chrbour* In Hamburg; rrea. Adams, Cherbourg.
julija:
Homeric, Cherbourg: Rochambeau. Hav-New Amsterdam, Boulogne in Rotterdam; Pres. Roosevelt. Cherbourg in Bremen; Albania. Cherbourg; Muenchen. Hamburg; Ciulio Cesare, Genoa; Pres. Wilson, Trst.
10.	julija:
Mauretariia, Cherbourg; Resolute, Cherbourg in Hamburg; Trea. Fillmore, Bra-men.
11.	julija:
Belgenland, Cherbourg; Trca Monroe. Cherbourg.
12.	Julija:
Westphalia, Hamburg: Laconia. Cherbourg in Hamburg; Mungolia, Cherbourg n Hamburg.
4. julija:
Majestic, Cherbourg; I,a Savole, Havre: Pres. Harding, Cherbourg in Bremen; "eendam, Boulogne in Rotterdam.
17. Julija:
Berengaiia, Cherbourg: Hannover, Bremen: Taormina, Genoa.
VLAHOV
ŽELODČNA
GRENCIC A
Dal* Jo la apraTlje
T
ZADRU (DilwatUaj od lata 1M1
ROMANO VLAHOV
Naprodaj po TUk
Lakarnah. eallkat«aa» In iractfljih.
■dlnl agenti aa Bana Mar*.
V. LANGMANN, Inc-
97-99 Sixth Ava, A. Now York, N. Y
Harmonike
A ko Zalit« I mati ro« dobre in trpelno slovanska, nemško ali krom at t£ no harmoniko, obfnlto aa na snana tvrdke za pojasnilo ali pa - pridite osebno.
LUBASOVE
Harmonik« vseh vrst Imam tudi t zalogi in sem sedaj edini zastopnik teh Pilite po cenik.
8e fan uijudno prip&roCaas.
AntonMerr&r
MSI et. Clair Avenue Cleveland. O.
18.	julija:
Paris, Havre; Zeeland, Cherbourg; Pros. Van Buren. Cherbourg.
19.	julija:
M inn ek ah da, Cherbourg In Hamburg. 21. Julija:
Martha Washington, Trst; Olympic,
Cherboug; Rotterdam, Boulogne In Rotterdam; l*res. Arthur, Cherbourg in Bra-
men.
24.	julija:
Aquitania. Cherbourg: Rrliance, Cherbourg in Hamburg; Pittsburgh, Cherbourg in Bremen.
25.	julija:
France. Havre: Lapland, Cherbourg; Pres. pr.lk. Cherbourg; Seidlitz, Bremen; Conte Rossu, Genoa.
26.	Julija:
Albert Ballin. Cherbourg In Hamburg; Kroonland, Cherbourg In Hamburg. 28. julija:
Leviathan, Cherbourg: Hnmerlf. Cherbourg: Volenrtain, Boulogne in Rotterdam; Roussillon, Havre.	*
31. Julija:
Colombo. Genoa.
1. avg.
Geurge Washington. Cherbourg In Bra-men.
4. avgusta:
I.nfH.\ et te. Havre.
ANCMOR
V Jugoslavijo v 9 dneh.
^Vsak torek odpluje edes morskih TclikiDo*
AQUITANIA ................ 45.647 ton
MAURETANIA ............ 30,704 tone
3ERENGARIA, .............. 52,022 ton j
Razkošne Kal)ine Z. rnzreda z l'-4-0 posteljami. Prekranrif jedilnice, kadilnice in počivališča. Pokrit krov z;t Setanje. Domača kuhinja. in>mata udobnost. Brez-, skrbnost.
Nakaznice denarja potom Cunard. 1z-plačljivp v Jugoslaviji hitro, sigurno, zaupno. Za karte iu nasvete vprašajte pri
najbližjem ageutu v svojem kraju.
:UNARD-ANCHOR LINE 25 Broadway New York
New York. Plymouth. Havre. Pari«
LA SAVOIE 14. juMjo. 11. avg., 8. aept. PARIS 18. julija. 15. avgusta, 12. sept. FRANCE. 25. julija: 22. avg.; 19. sep. LAFAYETTE 4. avg.; 1. «ept ; 29. aept. New York. Havre. Paris
ROCHAMBEAU ..............7. Julija
ROUSSILON ............... 28. julija
CHICAGO................2. avg.
New York. Vigo [Spalni. Bordeaux
LA BOURDONNAIS........ 12- julija
Pint« ia ■■rorfiU lokalne* ateala ali » »Umi 19 STATE STREET,	NEW YORK
rZPLAČILAvAMERIŠKIH DOLARJIH.
V	Jugoslaviji —
se more izplačati dolarje le potnikom v Ameriko proti predložitvi od ameriškega konzula iK>trjene£a letnega lista in ne več kot protivrednost o<l .'J.OOO. — frankov, to je i>ri-
bližno $li00.— za enega potnika.
v slueajn, da naslovljenec za izplačilo dolarjev nebi mogel predložiti potrjenega pot pega lista, dobi pošiljatelj lahko dolarje nazaj ali nam pa ua novo naroči izplačati nakazani znesek v dinarjih.
Nadalje se nam žili umestno pripomniti, da nikakor ne moremo priporočati pošiljati čeke v Jugoslavijo.
Splošno mnenje vlada, da se čekj, ki se glase na dolarje, tudi v dolarjih izplačajo, kar pa ni res, ker, kot že zgoraj omenjeno, je v Jugoslaviji od vlade pod kaznijo prepovedano izplačevati dolarje.
Tudi pošiljajo mnogi navadne ameriške čeke v domovino. Ti pa nikakor niso pripravni za ljudi na deželi, ker so hauke oddaljene in izplačajo take čeke v dinarjib šele potem, ko dobe iz Amerike potrdilo, da so jim bili odobreni.
Onim, kl stanujejo na deželi In ne potujejo v Ameriko, je najbolje pošiljati denar navadnim potem v dinarjih, kateri se jim izplačajo na zadnji pošti brez neprllik.
Tudi za nabavo potnega lista — (posa) je najpripravneje poslati dinarje. Dokler namreč potni list ni potrjen od ameriškega konzula, ne more potnik dvigniti dolarjev. Stroške za razne listine in potni list se pa lahko plača tudi z dinarji.
V	Italiji in zasedenem
ozemlju —
so veljavne povsem drugačne odredbe ter lahko izplačamo dolarje vsakomur do i>oljnbnega zneska. Če je pa namenjen denar le za potovanje, je na nakaznici označiti vidno: Izplačati le, ako naslovnik potuje.
Vsled naraščujočih stroškov smo se morali odločiti prevrediti pristojbino za dolarska izplačila kakor sledi: Za fzplačila do $25. računamo po 75 centov; od $j5. naprej [>o 3%, to Je po 3 cente od vsakega dolarja.
Na nakaznici naj bo vidno označeno: Izplačati v dolarjih.
Ta pristojbina je veljavna za dolarska izplačila v Jugoslaviji In Italiji.
FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt St., New York City
Kako se potuje v starikraj in nazaj v Ameriko.
VELIKE važnosti ca potnika & da Je natanko poučen o potnlb listih, prtljagi in drugih stvareh, ki bo v zvezi n ]h>tovanjein. Vsled dolgoletne iskušnje nam je mogoče o vsem tem dati točna iK»jasnlla.
Priporočamo vedno tudi samo najboljše parnlke, ki Imajo kabine v III. razreda.
Ako ste se LamenilJ potovati * stari kraj, nam pldlM ker bo v Va5o korist.
Tudi oni, kl ša nlao amerlikl državljani, amejo potovati v stari kraj na obiak In lim j« dovoljano vrniti a«. Na željo dajemo vsaksmu to* zadevna pojasnla.
Edor iell dobiti sorodnike znance Iz starega kraja, naj nam
Se zr navodila, kajti Število pri ljencev je ojnejeno.
Za potne stroške Izplavajo po nagem naročila Jadranska banka tuc v dolarjih.
Frank Sakser State Ban]
82 Cortlandt Street	New Yc
Glavno raatopatvo Jadraneke I
Rada bi izvedela za naslov AN] ZRNKOVIC, rojene S pol ari č se nahaja nekje v Cleveland^ Ohio. Prosim rojakinje in rtvj^ da mi naznanijo njen na.slov, pa sauia bere ta oglas, prosil da se nii javi. — Mre. A? Anie h. 999 Maple wood Av Ainbridge, Pa.
Prav vsakdo
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje JI kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo] čudovit uspeh —
mali oglasi
v "Glas Naroda "J
RAVHOULS JI BfeUL
NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGA
NajnoTejia ilostrorana izdaja Vaebuje 808 straml ET Ctna a poštnino $3.— ■LOVKNIO PUBUBKENO OO« •1 Cortlandt Strm. _ V«w York City, H. T«
Prave pristne glasne VICTOR in COLUMBIA GRAMOFONE
z rogom ali brez roga, Cene od $-22.50 do $480.00. kakor tudi prave Slovenske Victor in Columbia plošče dobite le' pri
IVAN PAJK
Victor Dealer
24 Main St., Conemaugh,
Cenike zastonj, pišite ponj.