CELOVEC PETEK VESTNE Spomenica sprejeta tudi v slovenskem sosvetu SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO BOROVLJE vabi na koncert »JAZZ SESSION« Harry Stojka v soboto, 7. junija 1997, ob 19. uri v kulturnem domu pri Cingelcu na Trati ■ Harry Stojka povezuje harmonije klasičnega jazza z glasbo »heavy metal« in elektronskimi efekti. Ekstaza na odru in med poslušalci! Prisrčno vabljeni! ■.j o'* Nadškof Rode je šel predaleč Kot zadnji od sosvetov je zasedal v vprašanju sprejetja spomenice avstrijskih narodnih skupnosti slovenski sosvet. S pičlo večino je bila sprejeta in kot je bilo pričakovati, je Narodni svet glasoval proti njej. Očitki zastopnikov NSKS, češ da se s spomenico odpovedujemo kolektivnim pravicam, je dezinformacija: kolektivne pra- vice veljajo seveda za vse manjšine, ki pa ne zahtevajo posebnih političnih pravic: razen NSKS ni nobena od manjšin mnenja, da je narodna skupnost stranka. Narodna skupnost ima seveda naravno in legitimno pravico do ustanavljanja strankarskih formacij, vendar je realnost, da se pripadniki manjšin udeležujejo v največji meri po- litičnih struktur, ki so na voljo tako večini kot manjšinam. Nekompromisnost in nepripravljenost za dialog NSKS je seveda velika ovira za uspešno politično delovanje slovenske narodne skupnosti. Zal se tako energije trošijo navznotraj, očitno v hlepenju NSKS po edini licenci zastopanja interesov narodne skupnosti. Stran 2 Pri maši na Brezjah na Gorenjskem ob obletnici papeževega obiska je novi ljubljanski nadškof in slovenski metropolit v svoji pridigi vernikom po mnenju mnogih v Sloveniji prekoračil vse mere dobrega okusa in precej Slovencev tudi globoko žalil. Dejal je namreč, da »... kdor hoče dobro slovenskemu narodu, kdor hoče biti zares pravi Slovenec, mora biti kristjan ...« Slovenska cerkev pod novim vodstvom torej žuga vsaj vsakemu petemu državljanu, ki se je odpovedal veri. Mnogi so nadškofovo izjavo označili za perverznost. Kako z gozdovi? 10 julij se za slovensko politiko naglo približuje. Do takrat velja moratorij (zamrznitev) na vračanje gozdov veleposestnikom, predvsem tujim, in katoliški Cerkvi. Po tem datumu bo zakon o denacionalizaciji, ki gaje nekako po hitrem postopku Sprejela že prva (Peterletova) vlada, spet stopil v veljavo. Tri stranke - Združena lista, slovenska nacionalna stranka in Zeleni Slovenije - so predlagale referendum in v njegovo podporo zbrale preko 50.000 podpisov, a ustavno sodišče je njihovo referendumsko vprašanje zavrnilo, oz. spremenilo, Združena lista pa gaje vsled tega umaknila iz postopka. Kdo v tej demokraciji dejansko vlada, se na strani 3 sprašuje naš ljubljanski dopisnik Aleš Kardelj. Marjan Schiffrer predsednik komisije Komisija za volitve in imenovanja pri državnem zboru republike Slovenije je pretekli petek predlagala za novega predsednika državnozborske komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu poslanca Slovenskih krščanskih demokratov Marjana Schiffrerja, za podpredsednika pa Davorina Terčona (LDS), državni zbor pa je predlog ob obstrukciji poslancev Socialdemokratske stranke z veliko večino potrdil. Taisto komisijo je v prejšnjem mandatnem obdobju vodila poslanka liberalne demokracije Slovenije Jadranka Šturm-Kocjan. Marjan Schiffrer sodi med starejšo generacijo slovenskih poslancev, v politiko pa je vstopil po vrnitvi iz emigracije po spremembi sistema v Sloveniji. J■ R- PREBLISK ■ Ministrica za pouk ima prima idejo, čeprav ni zrasla ravno na njenem zeljniku. Zadnji teden počitnic, pred začetkom šolskega leta, naj bi bili vsi učitelji, ki so dajali popravne izpite, dosegljivi za poučevanje (m)učencev. Zakaj bi se sekirali samo dijaki in njihovi starši, naj občutijo tudi učitelji, kako je krasno, če se hodijo drugi kopat, sam se moraš pa piflati za popravni izpit! Povsod, na vsaki šoli je tako, da so nekateri profesorji znani po radodarnosti, kar zadeva cveke, z drugimi gre late. Ob vsem tem pa naj bi vse učeče videli enako: vsi so enako dobri in vsi enako sposobni poučevanja. Učenci imajo ocene, profesorji imajo eno samo in bognedaj, da bi kdo podvomil v njihovo kompetenco! V primeru, da bi bili profesorji resnično soodgovorni za šolski (rte)uspeh svojih učen- cev, bi se lahko zgodilo dvoje: kar naenkrat bi se dijaki občutno zboljšali in cvekov bi bilo manj. Lahko pa bi se zgodilo tudi naslednje: Če bi bile te ure dobro plačane, hi bilo popravnih izpitov še več, tako rekoč kot »Ferienjob« in dodaten zaslužek za učitelje. Milijarde, ki gredo zdaj iz žepov staršev za inštrukcije, bi poka-sirali profesorji... S. l/l/. DRUŠTVO »MAUTHAUSEN AKTIV KÄRNTEN / KOROŠKA«, ÖSTERREICHISCHE LAGERGEMEINSCHAFT MAUTHAUSEN V SODELOVANJU Z ZVEZNIM MINISTRSTVOM ZA NOTRANJE ZADEVE IN UNIVERZA CELOVEC vabijo na spominsko svečanost na Ljubelju v soboto, 14. junija 1997 na avstrijski strani predora, ob 9. 30 ■ GLASBENI OKVIR: 10 Saiten - 1 Bogen MODERACIJA Peter Gstettner in Marjan Sturm Cvek za profesorje Dijkinje Višje šole za gospodarske poklice v Šentpetru pri Šentjakobu so na zaključni šolski prireditvi dokazale svojo fantazijo z modno revijo. Tako kot na drugih srednjih šolah so tudi tu sredi mature, zato je taka prireditev še dodatno breme, pa tudi dodaten izziv. stran 7 Slovenska ustava V Sloveniji sta koalicijski stranki sestavili predlog o spremembah v ustavi, v katerem ni več prepovedi, da bi tujci lahko kupovali zemljo. Ta sprememba je potrebna, če se hoče Slovenija resno potegovati za vstop v Evropsko unijo in je zanj tudi pogoj. Stranki morata zdaj vplivati še na opozicijo, da bi bil sporazum na čim širši osnovi. O spremembah se pogovarjajo vsi predsedniki parlamentarnih strank. Spremembe bo spremljal tudi dodatek, ki se ukvarja z vprašanji pravne države, boja proti kriminalu, nadzor nad budgetom in gospodarstvu. Iz vsebine SLOVENIJA Urad za Slovence po svetu Že več kot mesec dni ima Urad za Slovence po svetu novega vodjo. Našemu časopisu se je predstavil v kratkem intervjuju na strani 3. GRADIŠČANSKA Nova KUGA V Velikem Borištofu so odprli nov kulturni dom z veliko dvorano in društvenimi prostori. Poročilo o odprtju na strani 4. KOROŠKA/SLOVENIJA Povezovanje šol Vedno bolj se mladina povezuje tudi s pomočjo iniciativ raznih šolskih ustanov. Srečanje partnerskih šol in obisk v Ško-fičah na strani 4. BOROVLJE Iz društvenega življenja V Borovljah so društveniki pri- pravili bolj »interni« večer s prikazom filma o svojem delovanju in s koncertom novega komornega zbora. Poročilo boste našli na strani 5. SEJA NA DUNAJU Tudi slovenski sosvet za spomenico |^|A PONEDELJKOVI seji je llltudi sosvet za slovensko narodno skupnost z večinskim sklepom podprl spomenico, ki jo je izdelala komisija predsednikov in podpredsednikov vseh sosvetov. Že prejšnji teden so sosveti vseh drugih avstrijskih manjšin obravnavali spomenico. Sosvet za madžarsko, češko, slovaško narodno skupnost ter sosvet za Rome so spomenico podprli soglasno, hrvaški in slovenski sosvet pa z večinskim sklepom. Slovenski sosvet je izčrpno obravnaval spomenico. Predstavniki NSKS so izrazili svoj odklonilni odnos do te spomenice in ga utemeljevali s tem, da negira kolektivne manjšinske pravice in v zadnji kon- sekvenci pomeni korak nazaj. Predsednik sosveta dr. Marjan Sturm je te očitke zavrnil in poudaril, da spomenica seveda upošteva kolektivne oziroma skupinske pravice na področju varstva jezika, kulture in kulturne dediščine, ne pa na področju politike. Pripadniki manjšin imajo seveda pravico do političnega prepričanja, do članstva ali nečlanstva v kakšni politični stranki, do lastne politične stranke ipd., pripadnost k narodni skupnosti sama zase pa še ni politično prepričanje. Zato seje komi- sija opredelila za koncept Sveta Evrope, ki v svoji okvirni konvenciji govori o manjšinskih pravicah kot o kultumo-jezikov-nih človekovih pravicah. To okvirno konvencijo sta med drugimi podpisali tudi Avstrija in Slovenija. Nadalje je predsednik dr. Sturm poudaril, da tako imenovano državno ciljno določilo nikakor ne izpodrinja člena 7 avstrijske državne pogodbe. Ta namreč izhaja iz mednarodnega prava in je poleg tega v treh členih tudi sestavni del notranjeavstrijskega prava. Zato pomeni državno ciljno določilo le dodat- no zaščito na ustavnem nivoju za vse avstrijske manjšine. Nadalje je dr. Sturm obžaloval, da je predstavnik NSKS in podpredsednik sosveta mag. Marjan Pipp zavrnil sodelovanje v komisiji, daje NSKS tudi zavrnil povabilo ZSO in predsednika sosveta na pogovor. Predstavniki NSKS bi tako imeli priložnost vnesti vse svoje ideje in predstave v delo komisije. Spomenica pomeni premik z mrtve točke, saj je vlada svojo neaktivnost pri reševanju vprašanj sožitja utemeljevala z neenotnostjo avstrijskih manj- šin. Zdaj je s spomenico ustvarjen konsenz glede skupnih (minimalnih) zahtev in želja, ki ga podpirajo z izjemo NSKS vse avstrijske manjšine. Po večurni razpravi je slovenski sosvet sprejel spomenico s 7 glasovi za (ZSO in SPÖ), s šestimi glasovi proti (NSKS in ÖVP) ter z dvema vzdržanima glasovoma (FPÖ). Predsednik sosveta dr. Sturm je po seji poudaril, da sta zdaj na potezi avstrijska vlada in avstrijski parlament, da spomenico uresničita. Komisija predsednikov in podpredsednikov sosvetov se bo nemudoma sestala in preučila razpravo v posameznih sosvetih ter predstavila katalog zahtev avstrijskih manjšin avstrijski vladi in parlamentu. OBISK AMERIŠKE MINISTRICE Bodočnost je v multietničnosti Zunanja ministrica Združenih držav Amerike Madelaine Albright je na obisku v Zagrebu izrazila nejevoljo, ker predsednika Hrvaške in Srbije, Tudj-man in Miloševič, ne upoštevata daytonskega sporazuma. Zavlačevanja zaradi izročitve vojnih zločincev, vračanje beguncev na domove in politična svoboda so še vedno teme, katerih se državi ne lotevata v zadovoljivi meri ali pa sploh ne. Na tiskovni konferenci v Zagrebu bi skoraj prišlo do večjega škandala, saj je Tudjman glasno ugovarjal ministrici in jo prekinjal. Albrightova je jasno povedala, da je bodočnost lahko le v multietničnosti Hrvaške in tudi BiH, kar je bilo sklenjeno že v podaytonski mirovni pogodbi. Ostre besede je imela v zvezi z medijsko državno politiko na Hrvaškem, ki služi samo eni stranki - Tudjmanovi HDZ. V Beogradu pa je Albrightova zahtevala od Miloševiča, naj kaj ukrene za normalizacijo odnosov med ZDA in Srbijo, »sicer bo ostala Srbija za ZDA zelo daleč«. Izjavila je, da je bilo srečanje z Miloševičem doslej najtežji sestanek s kakim predsednikom. Poudarila je, da je izpolnjevanje daytonskega sporazuma odvisno izključno od njega. Sodelovanje s so- Madelaine Albright Fotoarhiv diščem v Haagu, vzpostavitev diplomatskih odnosov z Bosno in Hercegovino, konec podpore Republiki srpski, reševanje problemov na Kosovu, demokratizacija države, svoboda govora in tiska, to so osnovni problemi, ki bi se jim morala Srbija posvetiti. Medlo Miloševiče-vo izgovarjanje, da proti vojnim zločincem ni dovolj dokazov, je Albrightova zavrnila in mu osebno predala gradivo iz Haaga. Ameriška zunanja ministica je obiskala tudi Sarajevo, Brčko in Banjaluko. S. W. REFERENDUMA O GOZDOVIH NE BO Demokracija deluje - kdo vlada? ■JEFERENDUMA o gozdovih l«v Sloveniji ne bo, pa čeprav za njegovo pobudo stojijo tri levičarske stranke (Združena lista, Nacionalna stranka in Zelena alternativa) in podpisi 50.823 volilcev. Večina ustavnih sodnikov je razsodila, da so predlagana referendumska vprašanja protiustavna. Že sama misel, da bi lahko popravili denacionalizacijske zmote in krivice in da ne bi naredili še novih in domnevno ogroženi katoliški Cerkvi dodelili večino slovenskih gozdov, je razdelila slovenske politike. Pobud in predlogov, kako ohraniti in zavarovati slovenske gozdove pred popolno privatizacijo, ni bilo veliko. Bili pa so bolj svojevrsten poligon za politične točke in priložnost, da se pokaže, kdo je kdo in koliko kdo velja v slovenski politiki. Volitve so po volji ljudstva postavile oblast, vendar se vsi niso in nočejo sprijazniti z njo. Predvsem dve tretjini pomladnega trojčka - Janševi socialdemokrati in Peterletovi krščanski demokrati ki so ostali v nezdružljivi opoziciji, so tudi z dogodki ob vračanju gozdov Cerkvi ali pa npr. ob železničarski stavki, pokazali, da obvladujejo vitalne dele slovenske države. To čivkajo že vrabci na strehi -tudi vladini, samo v stavbi so vsi naglušni. Kdo torej vlada v Sloveniji in skozi katere mehanizme ter strukture oblasti ima svoje ljudi, oz. privržence? Ustavno sodišče je pokazalo, da mu dirigirana pravičnost ni tuja in da imajo posamezniki v njem svojo jasno politično privrženost. Glasovanje sodnikov o tem vprašanju je bilo 4:5; torej si iste paragrafe in člene razlagajo različno? Ali stroka in resnica poklekata pred privrženostjo politični opciji in konjukturni politični sceni? Vprašljivo je, da se Ustavno sodišče sploh spušča na raven odborov ali komisij državnega zbora, če ne celo strokovnih služb vlade. Kar se zakuha v politiki in se ne da spraviti skozi parlamentarno odločanje in če za tako zadevo stoji Janša, potem je tudi Ustavno sodišče ali pa sindikalno gibanje prava pot do uspeha. To zna opozicijska desnica izkoriščati, opozicijska levica pa ne, noče pa tudi ne more, saj njene »zveze« niso ravno na pravih in odločujočih naslovih v slovenski oblasti. Samo še mesec dni je do magičnega 10. julija, ko bodo na stežaj odprta vrata zakonskih omejitev (moratorija) na vračanje gozdov in veleposestev. »Graščaki in kulaki«, ki so skozi šivankino uho predvčerajšnjim pridobili slovensko državljanstvo, in pa Cerkev, bodo ob zadnjem neuspelem poskusu levice, da do tega ne bi prišlo, pač postali gospodarji v deželi. To, da bi moratorij na vračanje gozdov po zgoraj omenjenem datumu podaljšali, je očitno odvisno od volje stranke, ki ima, kot kaže, večji vpliv v vrhu slovenske državnosti kot pa stranke, ki uradno vladajo. Politična igra, kdo je kdo, je torej dobljena, pa čeprav na škodo razuma in večinskega mnenja. Saj smo za enakost pred zakonom in postavo, vendar ko gre za Cerkev ali voljo bogaboječe stranke, ni nujno, da ima meter natančno sto centimetrov. Novi slovenski nadškof zapoveduje: kdor hoče biti zares Slovenec, mora biti kristjan ... Iz neke stranke tudi zapovedujejo. Kot da časi zapovedovanja niso minili. Bomo res imeli samo eno resnico, pa še tisto zapovedano. Aleš Kardelj VOLITVE V FRANCIJI Zmaga socialistov: Lionel Jospin je francoski premier ■parlamentarne volitve so pri-■ nesle presenečenje, pa čeprav so vse prognoze napovedovale izid, kakršen je bil: socialistična stranka pod vodstvom Lionela Jospina je s pomočjo komunistov in zelenih zmagala. Levica bo imela odslej v parlamentu (1' Assemblee national ali narodna skupščina) 319 sedežev, desnica jih je obdržala 257 (prej 477) in s tem rezultatom dosegla najnižji nivo v tako imenovani 5. republiki. Le en poslanec ni opredeljen v levico ali desnico, en sedež pa ima Front National, ki jo bo v parlamentu zastopal župan Toulona. Parlament ima 577 sedežev. Socialisti sami imajo odslej 245 sedežev, s tem so se več kot početverili: prej sojih imeli 56. Število žensk v parlamentu se je skoraj podvojilo: od 32 na 62. Zeleni so s sedmimi poslanci prvič v parlamentu in upajo tudi na kakšen ministrski stolček. Sistem volitev v Franciji je podoben kot v Veliki Britaniji: okrožje odpošlje v parlament poslanca (poslanko) tiste stranke, ki je tam najmočnejša. Skupen odstotek socialističnih volilcev je v vsej Franciji 38,85 - v Avstriji jih ima SPÖ 38,3 odstotka. Prvič po drugi svetovni vojni se je zgodilo, da vladata tako v Veliki Britaniji kot v Franciji socialistični stranki. Samostojne socialistične vlade so znotraj EU na Švedskem (45,4 %), na Portugalskem (43 %), v Grčiji (41,5 %), v Italiji (21,1 %), V. Britaniji (43,2 %) in Franciji. Vlado v koaliciji imajo na Nizozemskem (24 %), na Danskem (34,6 %), v Avstriji in na Finskem (28,3 %). V koaliciji sodelujejo socialisti na Irskem (19,3%), v Luksemburgu (24,8%) in v Belgiji (24,5 %). Opozicijo pa tvorijo v Nemčiji (36,4 %) in v Španiji 37,5 %). Iz Bruslja je slišati prepričanje, da bo francoska socialistična stranka nadaljevala politiko v smislu evropske orientacije ter monetarne unije, zaskrbljenost velja le glede udeležbe komunistov v parlamentu in vprašanja, ali bodo slednji glasovali v parlamentu v smislu EU, kajti za absolutno večino jih socialisti potrebujejo. Komunisti imajo namreč 37 sedežev znotraj levice (od 319). Na vsak način pa je pričakovati s pomočjo Francije več angažmaja glede socialne zaščite in večjega zaposlovanja. Podobno kot v Veliki Britaniji Tonyu Blairu pripisujejo visoko zmago socialistov osebi Lionela Jospina, ki je uspešno prenovil stranko in ki mu je uspelo sestaviti »pluralistično levico«. Že v ponedeljek po volitvah je doslejšnji vladni predsednik Juppe' odstopil in predsednik države Jacques Chirac je v torek zaprisegel Jospina. Komentatorji volitev pričakujejo od obeh novega vetra in novih vizij glede povezovanja Evrope, medtem ko prevsem Nemčiji očitajo odvisnost od kapitala, češ da nemško politiko narekuje nemška nacionalna banka. Velikega mačka ima po volitvah seveda desnica in slišati je -kaj pa drugega - da je potrebna temeljita prenova in daje pravzaprav Le Pen pomagal Jospinu, kajti strah pred slednjim je večji kot pred levico. Največ sedežev - 134 - na desni je dobila neo-gaullistična stranka RPR, liberalci pa sojih dosegli 108. S. VV. NOVI VODJA URADA ZA SLOVENCE PO SVETU Gospod Mahkovec, kako to, da ste se poklicno začeli ukvarjati s politiko? Če si v novinarstvu, potem si tako ali drugače vedno v stiku s politiko. Najprej sem delal na ministrstvu za pravosodje, zdaj pa je moje področje zunanja politika, kamor spada tudi ta urad. Od kod ste doma? Rojen sem v Trbovljah leta 1955, a živim že od 8. leta dalje v Ljubljani. Ste se že kdaj prej ukvarjali z vprašanjem manjšin? Intenzivno se zdaj prvič soočam s to problematiko, čeprav mi že kot novinarju seveda ni tuja in sem splošen vpogled imel že prej. Kaj lahko rečete po enem mesecu službovanja na tem mestu? V tem mesecu sem imel že nad trideset sestankv z različnimi subjekti manjšin. Še bolj kot prej ugotavljam, da poteka važen del bilateralnih odnosov ravno skozi manjšine. Manjšine so pripravljene igrati vlogo mostu med narodi ali državami, vendar se mnogokrat počutijo, kot bi bile med mlinskimi kamni: država, v kateri živijo, pričakuje eno, Slovenija pa drugo ... Že mesec dni je vršilec dolžnosti direktorja Urada za Slovence po svetu diplomirani pravnik Uroš Mahkovec. Kdor je prebiral slovenski tednik »Mladina«, mu ime gotovo ni tuje: od začetka osemdesetih let je bil tam direktor, pa tudi glavni urednik. Dve leti in pol je bil tudi glavni urednik nekdanje revije »Teleks«. Torej človek, ki prihaja iz novinarstva. Po ukinitvi slednje je bil samostojen kulturni delavec publicist, v tem času pa je imel tudi odločilno vlogo pri ustanavljanju zunanjepolitičnega biltena »Slovenia weekly«. Z Urošem Mahkovcem seje pogovarjala SONJA WAKOUNIG Če pogledam nekoliko v zgodovino, so bile prav manjšine vzrok za relativno odprtost meja. S tem, da je prišlo do družbenih sprememb v Sloveniji, s samostojnostjo, je prišlo tudi do večje pluralizacije med manjšinami, kar je seveda pozitivno in je tudi zgodovinsko pogojeno. Vendar mislim, da postaja polarizacija prehuda in da jo bo treba nekako preseči. Povezanost med Slovenijo in njenimi manjšinami: do kod naj sega, da ne bodo imele manjšine občutka odvisnosti? Slovenija vsekakor podpira manjšine, glavni namen te podpore, finančne in drugačne, pa je seveda ohranitev jezika, kulture in družbenega sestava manjšin. Zato obstaja tudi ta urad, njegova funkcija je državna in osnovni pogoj za delo- vanje je profesionalnost. Urad ne sme biti strankarsko usmerjen, temveč mu morajo biti vsi segmenti manjšin enako dragi. Organiziranost manjšin pa je njihova zadeva. Manjšina v Italiji in v Avstriji je razklana bolj kot še pred desetletjem ... Pluralizem znotraj manjšine je koristen in potreben. Če pa je ta pluralizacija izjemno pluralizi-rana, potem bo verjetno slej ko prej nastal nek nov subjekt nekje na sredini. Če ne bo prišlo do sintetizacije, se bo to verjetno zgodilo. Danes so v Evropi na pohodu sredinske stranke in mislim, da tudi pri manjšinah ne bo drugače. Tu mislim seveda tudi na Zvezo slovenskih organizacij in Narodni svet koroških Slovencev, kjer tako sintetiziranje ne uspeva. Hvala za pogovor! Fric-Mirko Kumer je praznoval 60-letnico I E KDO bi mu prisodil, da si Laje naložil že sedmi križ. Temu neumornemu Črčeju z Blata pri Pliberku, rekorderju med funkcionarji na Koroškem, mestnemu svetniku in narodnopolitičnemu delavcu nasploh, predsedniku pliberške Enotne liste, Posojilnice-Bank, Društva kulturni dom (v izgradnji) Pliberk, Društva prijateljev lova in domače Lovske družbe Blato, podpredsedniku in odborniku drugih društev in združenj. Temu preudarnemu Črčeju, ki vedno najde kompromisno pot v narodnem življenju, ki se ne da vpeti v uničujoča kolesja naše skregano-sti, ki v smislu enotne vleke za isto vrv ponuja roko obema: tako imenovani desnici in levici med koroškimi Slovenci Prav na svoj dan poroke z ženo Ančko, 22. majnika, je dopolnil šestdeset let. Praznovanje pa je raztegnil kar skozi ves mesec. Le kako bi naenkrat po- gostil vse, ki so to od njega pričakovali in katerim se kot predsednik čuti tudi zavezanega. Nekako petkrat so se voščil-ci zbrali pri Črčeju. Najprej je 19. majnika povabil sorodnike, sovaščane in prijatelje. Kar trlo se jih je. 24. majnika so bili na vrsti politiki - v smislu alpe-ja-dranskega srečanja - iz Koroške, Slovenije in tudi Furlani- je-Julijske krajine. Nato so bili pri njem na domu občinski politiki in uslužbenci, proti koncu meseca, ko se je že vsa družina nekoliko oddahnila, pa so rojstni dan hišnega gospodarja in posojilničnega predsednika in podpredsednika živinorejske zadruge proslavili sodelavci na zadružnem področju. Preteklo nedeljo, čisto nazadnje, je povabil še svoje lovske tovariše -tudi alpskojadransko srečanje. Bilo jih je več kot na razstavi »Vse je lov ...« v Borovljah. Od lovcev je v dar prejel celo dva živa divja prašička, ki delata družbo domačim, od ostalih voščilcev pa kup daril, med njimi tudi steklenico v obliki puške z močnim nabojem in pa celo ponatisnjeno kulturno draginjo, Dalmatinovo biblijo. Naj se z ženo in domačimi oddahne. Čestita mu tudi naše uredništvo in mu želi vse najboljše! Korak naprej pri razvijanju dobrososedskih odnosov in pre-komejnega sodelovanja so storili predstavniki Centra za usposabljanje, delo in varstvo (CUDV) Črna, občine Slovenj Gradec, predstavniki Contra-punkta, socialnoekonomskega podjetja v Celovcu, Zavoda za zaposlovanje, Zveznega socialnega zavoda ter Slovenske gospodarske zveze (na sliki), ki je bila pobudnik srečanja, pretekli torek v Celovcu. Gosta iz Slovenije, vodja centra Marijan Lačen in Janko Praprotnik, vodja delavnic CUDV, sta si ogledala delavnice Contrapunkla, kjer so si nato na skupnem sestanku izmenjali mnenja ter podrobneje predstavili sistem in delo teh organizacij oziroma podjetij. Poslovodja Contrapunkta Hermann Popprath je dejal, da OBISK IZ ČRNE Navezovanje stikov in sodelovanje sestavljajo Contrapunkt štiri eno leto. Stalno zaposlenih pa enote: tekstil, keramika, gozdni je 16 oseb v ključnih pozicijah, servis, mizarstvo in dizajn. V Pri Contrapunktu so zaposlene teh podjetjih je sedaj zaposle- izključno osebe, ki jih posredu-nih 60 oseb, 45 zaposlenih pa je AMS ali Zvezni socialni zaje v tranziciji, to pomeni, daje vod, ki ta podjetja tudi finančo dolžina zaposlitve omejena na podpira. Marijan Lačen je pred- DOMNEVNA ŽALITEV ČASTI Mohorjeva toži predsednika sosveta Mohorjeva družba je vložila civilnopravno tožbo zoper predsednika sosveta za slovensko narodno skupnost dr. Marjana Sturma zaradi žalitve časti. Sturm naj bi na seji sosveta meseca marca izrekel misli, ki po mnenju Mohorjeve družbe žalijo njeno čast. Predsednik sosveta dr. Sturm je za Slovenski vestnik dejal, da bo proces prispeval k transparenci in razjasnitvi državnih podpor posameznim ustanovam koroških Slovencev. V tem smislu pozdravlja sodno iniciativo Mohorjeve. PROBLEMI SLOVENIJE Iz ene stavke v drugo? Železničarji so prekinili stavko, napovedujejo pa jo policisti. Po negotovih desetih dneh in ogromni materialni škodi, ki je prizadela predvsem podjetja, ki so odvisna od uvoza in izvoza preko koprske luke, so slovenski železničarji v soboto stavko omilili in v promet vključili potniške vlake in 80 odstotkov tovornih. Stavka je bila tako dolgo v slepi ulici predvsem zaradi suspenza delavcev v stavkovnem odboru, ki ga je objavil generalni direktor Marjan Rekar. Taje odpustitev prejšnji petek umaknil, sindikat želez- ničarjev pa je začel s predstavniki delodajalcev ponovna pogajanja o povečanju izhodiščnih plač in regresa za dopust. Kolikor ne bo dosežen ustrezen sporazum, železničarski sindikat napoveduje nadaljnjo poostreno stavko. Ob koncu prejšnjega tedna pa je opozorilno, t. i. belo stavko napovedal policijski sindikat. Ministrstvo policistom ni izpolnilo obljubljenih in dogovorjenih plač po kolektivni pogodbi, zaradi še nesprejetega državnega proračuna pa jim tudi ni izplačalo nadur. Težave z nasledstvom V Bruslju se od ponedeljka nadaljujejo pogajanja o nasledstvu nekdanje Jugoslavije. Angleški pogajalec sir Arthur Wats je pripravil nov memorandum, v katerem je kompromisno upošteval stališča vseh petih držav, stavil CUDV, ki obstaja že 30 let in je državna ustanova. Trenutno ta zavod usposablja oziroma oskrbuje predvsem duševno prizadete otroke in odrasle (skupno 200 oseb). Dejal je tudi, da je v Mežiški dolini sorazmeroma veliko nezaposlenih zaradi uknitive rudnikov, invalidi pa so še posebno prizadeti. M. Š. ZR Jugoslavije ter novonastalih Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Makedonije in Slovenije. Očitki teh držav na njegov memorandum pa so predvsem zaradi njegove formulacije o ZR Jugoslaviji kot državi, od katere so se preostale države odcepile, kar pa jih v zahtevah postavlja v podrejeno pozicijo. Vodja slovenskih pogajalcev dr. Miran Mejak trdno zastopa stališča, da morajo biti vse nove države v pogajanjih enakopravni partnerji in predlaga separatne sporazume. Zadnji krog pogajanj je bil prekinjen pred tremi meseci, ko je pogajalska skupina ZR Jugoslavije zavrnila predlog o delitvi skupnih arhivov. J. R. 4 5. junij 1997 ŠKOFIČE-PIRNIČE Prekmejno povezovanje učencev NAGRDIŠČANSKEM Ustanovljena nova KUGA TEGA je pri nas na Koro-I škem vse premalo, morda pa so posamezni primeri vendar znanilci novega obdobja. Za jezikovno vzgojo v dvojezičnih razredih naših ljudskih šol je še kako pomembno živo povezovanje z vrstniki v Sloveniji. Politične in tudi šolske oblasti temu doslej niso bile bogve kako naklonjene, vendar časi se spreminjajo in tudi v Koroško postopoma prodira duh evropske odprtosti. Pri takem povezovanju pa ima seveda največjo vlogo zasebna iniciativa. Če učitelji to želijo, se najde pot, se najde način. Tako potrebo je uvidela učiteljica h, b dvojezičnega razreda v Škofičah Marica Pörtsch. Prek osebnega poznanstva se je povezala s kolegico z one strani meje, prav tako učiteljico 2. razreda v Pirničah pri Medvodah Darjo Rovšek. Strnili sta glavi in prvi začetek je bil prejšnjo sredo storjen. Pirničani so se pripeljali v Škofiče, tu pa so jih prisrčno pozdravili domači šolarji, učitelji in celo župan Valentin Happe. Po pogostitvi so si ogledali šolo, si izmenjali krajši kulturni program, odšli na bližnji zgodovinski Jerbah in si v Celovcu ogledali živalski vrt plazilcev. Glavnina srečanja pa je potekala popoldne v Holbičah na Janšejevem travniku ob peki na žaru, odličnem pecivu, ki so ga pripravili škofiški starši, in ob za otroke pripravljenih igrah brez meja. Škofiški otroci so bili seveda zaradi slabšega jezikovnega znanja še nekoliko zadržani, a stiki so vzpostavljeni. Kar hitro so se domenili za povratni obisk že v juniju v Pirničah. Menda jih bo spremljal celo župan. J. R. Kuga pomeni (ku)lturna za-dru(ga) in je postala najpomembnejše kulturno središče na Srednjem Gradiščanskem. V Velikem Borištofu, kjer večina prebivalstva govori hrvaški jezik, je pred 15 leti v opuščenem šolskem poslopju skupina mladih ustanovila kulturno inciati-vo KUGA. Z njo je povezana predvsem skupina BRUJI, ki z moderno rock glasbo med drugim tudi tematizira vprašanja sožitja in medsebojnih odnosov na Gradiščanskem. Programske zasnove KUGE so interkulturnega značaja in dajejo vsem interesentom možnost, da se ne glede na jezikovno pripadnost zavzemajo za inovativno kulturno ponudbo, za zboljšanje medregionalne komunikacije, za toleranco in pospeševanje manjšin ter za višjo življenjsko kvaliteto prebivalstva. V dosedanje delo so vključevali nemško-hrvaško in madžarsko govoreče Gradišča-ne. Čeprav se Veliki Borištof nahaja v podeželskem okolju in je bila odločitev, da prostorske zmogljivosti nekdanje šole povečajo z dogradnjo večnamenske dvorane in prostorov, od vsega začetka tudi nekoliko tvegana, se je dokaj kmalu izkazalo, da novo kulturno poslopje KUGE, ki sprejme okrog 500 obiskovalcev, prav v ničemer ni predimenzionirano, saj Srednja Gradiščanska doslej ni imela ustreznih prostorov za kulturne prireditve. Novi prostori KUGE so lepo razporejeni, idealni so za koncerte, za gledališke predstave in za zabavne pripreditve, kletni prostori lahko služijo tako za razstave kot tudi za disko večere, manjši prostori pa so idelani za seminarje in izobraževanje. Celoten projekt je stal 25 milijonov šilingov, finansirali pa so ga Evropska unija, dežela in pa urad zveznega kanclerja. Manjši delež je prispevala KUGA sama, pri čemer je izstopala predvsem akcija »Umetnost za Kugo« na pobudo številnih gradiščanskih umetnikov (slike kot gradbeni kamni). Odprtje novega poslopja je bilo 30. maja ob navzočnosti številnih političnih predstavnikov z Dunaja in skorajda večine gradiščanske deželne vlade z deželnim glavarjem na čelu. Že sam kulturni program je pokazal, kakšen veter piha v KUGI: nastopali so znani avstrijski ka-baretisti, glasbene skupine iz Afrike, Rusije, bivše Jugoslavije .... slavnostni spored pa so oblikovali domačini: dvojezična otroška gledališka skupina (pride tudi na Koroško!), tamburaši in plesalci. Pester program je povsem ustrezal zamisli, da kultura nudi vsem voljnim možnosti, da v KUGI uresničujejo svoje želje. J. M. Partnerske šole se povezujejo Svet menda postaja manjši, posebno odkar smo v Evropski uniji, izraz bližine pa naj bi bilo tudi povezovanje mladine. S pomočjo EU, ki je podprla kar precej projektov v smislu prek-mejnega sodelovanja, so si tudi nekatere šole na Koroškem izbrale partnerje, s katerimi so v stikih - ene bolj, druge manj. Prejšnji teden je bilo v Celovcu srečanje dijakov s srednjih šol v alpsko - jadranskem prostoru, z namenom, da se tudi vidijo in poskušajo preko jezikovnih pregrad drug z drugim tudi govoriti. Šole so skupaj izdale tudi lično brošuro, opremljeno s fotografijami svojega kraja. Pri projektu so so delovali tudi »Evropska vzgojna zveza«, koroški oddelek, »Evropsko federalistično gibanje«, podprla pa ga je tudi koroška deželna vlada. Šol s partnerji v sosednjih deželah je na Koroškem devet; med njimi sta tudi Zvezna gimnazija in zvezna realna gimnazija za Slovence ter Dvojezična trgovska akademija. Prva ima partnersko šolo na Ravnah, saj je vez med ravensko in celovško gimnazijo že tradicionalna, TAK pa si je izbrala »Istituto Tecnico« (Tehnični inštitut) »Ivan Cankar« v stari Gorici. Koroške turistične šole so pobratene s Srednjo šolo za gostinstvo in turizem v Mariboru, HTBLV v Beljaku pa s srednjo šolo »Rudolfa Maistra« v Kamniku. Srečanje, ki je potekalo v celovški Evropski hiši, naj bi spodbudilo tudi druge srednje šole, da intenzivirajo prekmej-ne kontakte, saj bo prav na teh nekoč slonelo gospodarstvo, pa tudi kulturni razvoj v Evropi. Dijakom so predstavili tudi razne projekte, s pomočjo katerih je mogoče študirati v drugih deželah oz. državah EU ali pa opravljati jezikovne in druge tečaje. Diskusija pa je pokazala, da se države članice EU vse premalo zavedajo pomena večjezičnosti in da šolski sistemi krepko capljajo za realnimi potrebami, ki jih bodo bodoče družbe skušale pokrivati z izobraženo (ne nazadnje jezikovno izobraženo!) delovno silo. To velja predvsem za Avstrijo in Italijo; v Sloveniji je učenje jezikov vendarle nekoliko bolj poudarjeno. Poleg teh praktičnih potreb pa je seveda pomemben tudi povsem človeški aspekt zbliževanja, odpravljanja predsodkov in spoznavanja dežel. S. W. .111 MJ- ^ ui tav Affe * n * it ubtiv •Mn .vjtaao mt,tve 'it lodi it&iuvat." KULTURNI VEČER OB TRESKI Ustvarjanja bratov Lodrant ^ TI&U lAtf V CttOVČV kA^NiUN KOČ STOJI /tOlUK Dt*! SVÖJVftQCl W LrA,- TA MOt POttENll I U VNAŠAJO UVWE . V ?0VUT; Ztoluu SE TQ NAH POVE: Iv avqvCM tu rt\''H JE, j ] poiohn *“•-/ j^tOfjÖW \........- : P ZA SlOVtNSKi VNET. L TA 4*1 lAT*«fO«J|E. \mk El 9 i TAM jr UAL J HtNiMV SE OOKftJJt/ 1 Bit «I KAJ »KOPAL. I HlfctH SlCVEViXO VMAiA K> Čl* *0 Alti SA, PA «:tlČASTrr. ZflkAil, r (G WGNErU0*KA. L 10 po atmifcai» . N a! TO n\M trit/ SE I9U Sl Jt «AZ6U1, tNVNOViČjE m*iWA \lff\ Vak.nCt Vit J J soj v peiauctia \mm noV^-javtc at KI krrr.oiJU le £cx? uiodo [(•V it or P v« h! pa rmi m 2Ä mtjj citat M nafctpu jcoj slg*. bMVlcco' l TlEMiH 6A J! POJVA tl L» P to v s '»cim ne BO. | jfbmwlo Tt W.vUc 1 •jtjaztaAvetvafncJßi »m« n . SUJ tviOit lit*» 1 »UMWItlH 2HWJCH It V IHfMEN'' 1 lit «TU«t Hiti«. Stanko Lodrant: celovški ribič s pesnitvijo - slika v lesu TE V APRILU je v Mežici po-cLtckal zanimiv in poučen kulturni dogodek, ki ga je ob osebnem jubileju upokojenega župnika Jožeta Lodranta pripravila skupina domačinov z Marjanom Maukom. Kulturna srečanja Večer ob treski so že tradicionalna; tokratnega pa se je udeležilo okrog sto gostov. Jože Lodrant izhaja iz prosvetljene družine s Prevalj, kjer je nekaj časa učiteljeval. Med prebiranjem odlomkov iz njegovega literarnega opusa smo ga lahko spoznavali kot pronicljivega misleca, ki je pole- miziral v esejih oz. razpravah ter se srečeval s cenzuro medijev tistega časa. Svoje sestavke objavlja v Mohorjevih koledarjih, v reviji Znamenja, v Planinskem vestniku. Koroškem fužinarju in drugje. Bil je v uredništvu Mohorjeve družbe, še vedno pa sodeluje pri urejanju revije Znamenje. Napisal je tudi zanimivo potopisno knjigo Pot okoli sveta (Mohorjeva, 1983). Delo, ki odmeva, pa je letos pri založbi Znamenja iz Petrovč izdan prevod iz nemškega jezika. Gre za knjigo nekdanjega župnika iz Libelič Antona Vogrinca (1873-1947) z naslovom Nostra maxima culpa (Naša velika krivda), katere podnaslov dovolj pove: Kriza katoliške cerkve, njeni vzroki in predlogi za izboljšanje. V nemškem jeziku je izšla na Dunaju in v Leipzigu leta 1904 in še istega leta bila postavljena na indeks prepovedanih; sam avtor pa se je moral pokesati. Sedaj lahko v slovenskem jeziku prebiramo še vedno aktualna Vogrinčeva razmišljanja. Večer ob treski so popestrila likovna dela upokojenega profesorja ravenske gimnazije Stanka Lodranta. Na prvi samostojni razstavi smo lahko videli krajinarske akvarele, risbe in knjižne ilustracije ter iz lesa izrezljane slike, ki se uvrščajo v podalpsko kulturo. Na njih so upodobljene koroške mitološke zgodbe, motivi iz koroških narodnih pesmi, iz bojev za narodni in jezikovni obstoj Korošcev onstran meje, ki je bila krivično postavljena v zgodovini s strani »velikih«. Prav tako so v lesene slike vrezani dogodki tostran meje in ljudje kot sta Prežihov Voranc in dr. Franc Sušnik. Sporočila in podobe časa izžarevajo toploto lesa. Prijeten večer so popestrili harmonikarji glasbene šole z Raven. S. Š. CINGELC NA TRATI Koncert domačih pevcev in prikaz filma Okoli 40 prireditev je SPD »Borovlje«, ali samo ali pa skupaj s Slovensko prosvetno zvezo, pripravilo v okviru spremljajočega programa k deželni razstavi, ki traja od 26. aprila do 26. oktobra letos. Torej v bistvu ni tedna, da boroveljski prosvetarji ne bi bili dejavni na tem ali onem področju, pri tej ali oni prireditvi. Za nekatere je kulturni dom pri Cin-gelcu na Trati postal že kar drugo domovanje. Prejšnjo sredo je bil koncert ženskega kvarteta in novoustanovljenega Komornega zbora SPD »Borovlje«. Obe pevski skupini sta ponovno pokazali visok pevski standard, ki sta ga že dosegli in prepričani smo, da bosta v doglednem času napredovali kar za vrsto stopničk više. Za uvod v pevski užitek pa so si navzoči ogledali film »Kam bomo šli po spomine«, v katerem je prikazana pretekla in sedanja dejavnost slovenskih kulturnikov v Borovljah in okolici. Predvsem zadnja leta je razvejana in bogata; naporno obnavljanje Cingelca je že rodilo bogate sadove! Popravek V prejšnji številki smo pod zapisom Zaključni koncert oddelka glasbene šole, ki je bil pri Cingelcu na Trati, pod sliko pomotoma zapisali Manfred Oraže iz Borovelj. Odlični harmonikar pa je v resnici Manfred Furjan iz Sel. Opravičujemo se mu! Boroveljski ženski kvartet Foto: SV Otroški zbor dobrolskega društva »Srce« Foto: sv KONCERT SPD »SRCE« Srčno in optimistično naprej |^DOR je menil, da se bodo ■Kpri SPD »Srce« v Dobrli vasi po naporih slavja visokega rojstnega dne in odprtja obnovljenega kulturnega doma kaj spočili na lovorikah, je minulo soboto doživel prijetno pre-senčenje: društvo je priredilo koncert in prvi ples - in privabi- lo lepo število članov ter gostov iz dobrolske okolice. V pozdrav in za uvod je korajžno zapel otroški zbor društva, zatem je pomlajeni mešani zbor društva pokazal, da še dolgo ni prišel do meje svoje zmogljivosti, gostje iz Slovenije, moški zbor »France Marolt« iz Malečnika pri Mariboru, so prinesli pozdrave iz sončne Štajerske, za konec pa je moški zbor »Trta« iz Žitare vasi ponovno potrdil, da sodi trenutno med najboljše pevske skupine. Po koncertu so si Dob-rolčani ob prijetnih zvokih hladili pete in se še dolgo vrteli v nedeljsko jutro. ■ Kulturne novice Mag. Toni Schelander je ško-fiškemu društvu »Edinost« posredoval nastop pevke Stanke Macur iz Brežic v Posavju. Škofiškega občinstva se v prostoru nad posojilnico sicer ni kar trlo, skupaj z obiskovalci od zunaj, predvsem Bilčovšča-ni, ki so pevko pozdravili s pesmijo, pa jih je bilo kar dovolj. Stanka je ob spremljavi Janka Avsenaka zepela splet sodobnih pesmi o ljubezni in življenju in na obiskovalce napravila zelo močan vtis. Koncert je povezoval iniciator Toni Schel-lander. Janko Jezovšek obiskal otroke. Že stalni gost v otroškem vrtcu ŠŠD v Celovcu je Janko Jezovšek (na spodnji sliki) s svojo glasbeno delavnico. Tudi tokrat ga je obiskal na poti iz Celja v Nemčijo, ter otrokom in z njimi posredoval svojo umetnost. Nekateri otroci so ga že poznali, eni so bili nekoliko preplašeni, večina pa je korajžno sodelovala pri njegovi posredni glasbi. Z izvirno animacijo je otroke pritegnil k ustvarjanju, z igranjem na trakove, ki so jih na kraju samem programirali z luknjanjem, risanjem, rezanjem s škarjicami itd. Posebno doživetje pa je bila lajna, čarodejna glasbena skrinjica ali godba na luknje in mehanski kino. Predstavil je tudi celo vrsto glasbil kot izraz glasbenega in umetniškega izražanja nasploh. Pri Joklnu so očarali latin-sko-ameriški zvoki. Klub slovenskih študentov in študentk v Celovcu je spet stopil na plan. NOVA PRIČEVANJA Tako smo živeli 4, 5 Pretekli petek je priredil koncert indijanske glasbene skupine »Pachakuti« iz Latinske Amerike (glej sliko). V nabito polnih prostorih taberne pri Joklnu so navdušili pretežno mlajšo publiko s tipično glasbo in domačimi glasbili tega kontinenta. Skupina, ki je bila že drugič na Koroškem, je bila dopoldne gost na slovenski gimnaziji. Peto in šestošolcem so prikazali zgodovino starih indijanskih plemen, njihovo kulturo in življenje. Dijaki so bili nad multi-medijskim prikazom tako navdušeni, da vodja skupine Carlos Escobar Pukara ni mogel nehati s pripovedovanjem. Gostom iz Peruja pa je zelo ugajala dvojezičnost na Koroškem. Glasbeniki še znajo stari indijanski jezik, ki pa gre zaradi političnih razmer v Peruju in tudi zaradi odseljevanja mladih v mesta, kjer se potem hitro asimilirajo, počasi že v pozabo. ■^RŠČANSKA kulturna zveza l^je v okviru svojega Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik prejšnji petek predstavila 4. in 5. izdajo življenjepisov koroških Slovencev v knjižni seriji »Tako smo živeli«. V četrti tokrat zgodbe iz svojega življenja pripovedujejo Kristina Kröpfl, Marija Erlach, Šimej Hoja, Barbara Kunčič, Katarina Oschounig, Josef Ro-batsch, Ana Zablatnik, Martin Komar, Jelena Leiler, Marija Ogris in Micka Miškunik, v eti pa Nani Hribernik, Marija tefan, Johann Schuschu, Pavlina Schottl, neimenovani, Valentin Petjak, Ana Schaunig, Amalija Brumnik, Mihael Pet-schnig, Apolonija Schellander, Miha Einspieler, Emil David, Fini Einspieler in Anton Gabriel. Knjige so bogato opremljene tudi s slikovnim gradivom in prijetne za oko, hkrati pa so neprecenljivo bogastvo naše preteklosti in dokumentacija dobrega in hudega v narodovem življenju. Za četrto knjigo sta življenjepise zbrali in zapisali etnologinja dr. Marija Makarovič in Micka Miškulnik, za peto pa poleg Makarovičeve še Mojca Ramšak in Marjan David, jezikovno pa je obe uredil spet dr. France Vrbinc. 25. maja pa je inštitut Urbana Jarnika v tinjskem domu prosvete priredil mednarodni simpozij o vrednotenju priče- vanj, t. i. Zablatnikov dan, na katerem so sodelovali strokovnjaki iz Slovenije, Bolgarije in Hrvaške. Osnovni oz. uvodni esej z naslovom Sporočila življenja je na to temo prebral slovenski pesnik Tone Pavček. Pričevanja je s svoji literarni obliki ocenil iz vseh vidikov, najgloblje pa se je izrazil v svojem pesniškem posvetilu: Bral sem in strmel:/Kakšno hudo in kako lepo življenje!/ Kakšna gmotna siroma-ščina in kakšno notranje bogastvo!/ Kakšna vera in kakšen narodni ponos!/In kakšno mar-njanje v jeziku,/ki ga razume zmeraj manj in manj ljudi,/pa je bil nekoč položen v zibelko s križem in trotamoro/ vsem novorojenim tam gor v Korotanu. J. R. PRIREDITVE PETEK, 6. 6. BOROVLJE, na Glavnem trgu - občina Borovlje 14.00 Kmečki trg; prodaja kmečkih pridelkov SOBOTA, 7. 6. BOROVLJE, pri Cingelcu na Trati - SPD Borovlje 19.00 Jazz - Session s Harrijem Stojko BILČOVS, pri cerkvi 19.30 Sv. maša in nato blagoslovitev vozil MIVA OBIRSKO, v gostilni Kovač-SPD »Valentin Polanšek« 20.30 Koncert in veselica. MoPZ »Valentin Polanšek« predstavlja svojo novo CD-zgoščenko; sodelujejo: Feldbacher Vokalisten; Kvartet Rož; trio Pavlič NEDELJA, 8. 6. PLIBERK, pri cerkvi 10.00 Sv. maša in nato blagoslovitev vozil MIVA BELJAK, AK-mali oder 11.00 Lutkovna igra »Sneguljčica«. Gostuje: Lutkovno gledališče Maribor GLOBASNICA, v ljudski šoli - Otroški zbor Živ-žav 14.30 5-letnica otroškega zbora Živ-žav ter prezentacija nove CD TOREK, 10. 6. CELOVEC, v Mohorjevi ljudski šoli - Društvo »Glasbena šola« 16.00 Nastop učencev Glasbene šole CELOVEC, v Modestovem domu - Društvo »Glasbena šola« 19.00 Klavirski večer. Nastopajo učenci Glasbene šole ŠMIHEL, v farni dvorani - KPD v Šmihelu 20.00 Predavanje: Rak na prsih. Predava: dr. Dieter Manfreda, Celovec SREDA, 11.6. CELOVEC, v Mohorjevi ljudski šoli - Društvo »Glasbena šola« 16.00 Nastop učencev Glasbene šole ŠENTJANŽ, v k & k - Društvo »Glasbena šola« 19.00 Večer komornih skupin. Nastopajo učenci Glasbene šole PETEK, 13. 6. ŠENTJAKOB, v Regionalnem centru 20.00 Podijska diskusija »Kako živimo v občini Šentjakob« ŠENTJANŽ V ROŽU, v k & k - k & k in SPZ 20.00 Koncert »Vom Schtetl in die Ungewißheit«. Igrajo: 10 Saiten 1 Bogen CELOVEC, Napoleonstadl - Dvojezični zbor/Der zweispr. Chor 20.30 Koncert - »Alpe-Jadran v soglasju« SOBOTA, 14. 6. LJUBELJ, - Društvo »Mauthausen Aktiv Kärnten« 9.30 Mednarodna spominska svečanost in polaganje venca pri nekdanjem koncentracijskem taborišču Ljubelj - sever BELJAK, Congress Center 19.00 »Silence, silence«. Gostuje: Mladinsko gledališče Ljubljana; vstopnice za obe predstavi tel.: 04242/27341 BOROVLJE, pri Cingelcu na Trati - SPD Borovlje 20.00 »Krank zu werden ist nicht schwer, krank zu sein dagegen sehr«; kabaret: Herwig Seeböck LOČE, v farni cerkvi - Krščanska kulturna zveza 20.00 Schubertova maša v es-duru op. D950 ŽITARA VAS, v Kumstu - KUMST 20.00 Glasbeni kabaret »Mönche mögens öd«. Nastopata: Simon Pichler & Stefan Osar NEDELJA, 15. 6. BOROVLJE, pri Cingelcu na Trati - SPD Borovlje 18.00 Gledališka prestava »Divji lovec« ŠENTPRIMOŽ, v farni cerkvi - Krščanska kulturna zveza 20.00 Schubertova maša v es-duru op. D950 ČETRTEK, 19. 6. CELOVEC, Mondscheingasse 16 - Contrapunkt . 18.00 »Fest gegen Ausgrenzung«. Prireditev bo ob vsakem vremenu SOBOTA, 21. 6. PREVALJE, v farni cerkvi - Krščanska kulturna zveza 20.00 Schubertova maša v es-duru op. D950 RADIŠE, v kulturnem domu - SPD Radiše 20.00 Koncert - »S pesmijo v poletje«. Sodelujejo: pevske skupine SPD »Radiše« ŠENTJANŽ V ROŽU, v k & k - SPD Šentjanž 20.00 Open Air »Kurt Ostbahn & Die Kombo«. Vstopnice v predprodaji v vseh slovenskih bankah, pri Kulturnem društvu Šentjanž NEDELJA, 22. 6. ŠMIHEL, v farni cerkvi - Krščanska kulturna zveza 20.00 Schubertova maša v es-duru op. D950 TOREK, 24. 6. LJUBLJANA, v stolnici - Krščanska kulturna zveza 20.00 Schubertova maša v es-duru op. D950 ČETRTEK, 26. 6. BOROVLJE, v mestni hiši - SPD Borovlje 20.30 Koncert orkestra Camerata Labacensis Bleščeča brez vode Že ves mesec maj je planina Bleščeča, kjer stoji planinska postojanka Slovenskega planinskega društva. Koča nad Ari-hovo pečjo, brez vode. Bližnji vrelec pri Solnicah je usahnil, kar je neprijetno za obiskovalce koče, saj si brez vode ne morejo pripraviti hrane in umiti posode. Prvič je na Bleščeči zmanjkalo vode leta 1993. Takrat so bile Solnice brez nje kar pet mesecev, od maja do oktobra. Vodo smo morali prinašati s seboj iz doline. Iz pogovora z domačini smo zvedeli, da ne pomnijo, da bi kdaj poprej primanjkovala, in so bili zelo presenečeni, kako je to mogoče. Letos pa se je to zgodilo že drugič. Po vsej verjetnosti je temu izjemnemu pojavu pomanjkanja kriv novi karavanški predor, ki predstavlja ogromno zbirališče talne vode, ki sedaj hitro in neovirano odteka v Dravo in Savo. Posledica tega je, da v višjih legah, kot na primer na Bleščeči, v sušnem letu zmanjka vode. Obiskovalcem, ki bi radi obiskali kočo in se v njej imeli prijetno, priporočamo, da se oskrbijo z vodo. Na poti s Kopanja do Bleščeče so namreč tri možnosti: na tretjini poti desno v Potučah (voda priteče iz cevi), na pol poti pri Resmano- vi lovski koči in na dnu grape Reka (sicer najbližji, vendar zelo neroden in strm dostop). Dragi obiskovalci koče, toliko v vednost, da ne boste razočarani, če bo suša v koči. Ko bo pri Solnicah spet žuborela voda, vas bomo takoj obvestili, do takrat pa bo treba liter ali dva prinesti s seboj, kar res ni tako hudo, da bi zaradi tega obupali in ostali doma. RAZSTAVE GALERIJA ŠIKORONJA V ROŽEKU Čarobna piščal: razstavlja Franco Vecchiet GALERIJA FALKE V LIBUČAH Pota v umetnosti Wege in der Kunst: Razstavljajo Rudi Benetik, Werner Berg, Bogdan Borčič, Franz Brandl, Uwe Bressnik, Hermann Falke, Gustav Gnamuš, Gustav Januš, Eduard Lesjak, Marlies Rapetti, Mario Reis, Petar Waldegg, Günther Uecker, Karl Vouk (do 15. junija 1997) DRUŠTVO CONTRAPUNKT VABI NA »Fest gegen die Ausgrenzung« v Celovcu, Mondgasse 16, v četrtek, 19. 6. 1997, ob 18. uri. Programske točke • Egyd Gstättner (branje) • second hand modna revija • koncert s Tschuschenkapelle • razstava fotografij »Schauplätze sozialer Widersprüche« • skeč sodelavcev Contrapunkta. • Govorila bosta prof. dr. Walter Schuppich, predsednik avstrijske lige za človekove pravice, in Gerlinde Müller Grohotolsky, predsednica društva Contrapunkt. ZVEZA SLOVENSKIH ŽENA CELOVEC Vabilo za letovanje otrok v Poreču Obmorski počitniški center od 16. julija do 26. julija 1997 Cena za 11-dnevno bivanje znaša 3000,- šilingov. Nudimo prostore za bivanje, dnevno štiri obroke hrane, za vsakih 10 do 12 otrok vzgojitelja, prevoz iz Celovca v Poreč in nazaj, zdravstveno oskrbo in v primeru potrebe prevoz bolnega otroka v bolnišnico. Prijavite se lahko pri Zvezi slovenskih žena (Milka Kokot), tel. 0463/514300-40. Ančka Hrast iz Male vasi in Gretka Pečnik iz Ponikve - 50. rojstni dan; Romana Noč s Če-mernice pri Šentjakobu - 14. rojstni dan; Natalija Wuttej -25. rojstni dan; Sonja Vrbinc in Uršula Silan v Srejah pri Škocjanu - rojstni dan; Anton Žužek s Klopinja - rojstni dan; Marija Mlinar iz Škocijana -rojstni dan; Tatjana Marko iz Celovca - rojstni dan; Angela Obiltschnig z Rut pri Šentjako- RADIO KOROŠKA SLOVENSKE ODDAJE ČETRTEK, 5. 6. 18.10 Rož - Podjuna - Zilja. PETEK, 6. 6. 18.10 Kulturna obzorja. SOBOTA, 7. 6. 18.10 Od pesmi do pesmi -od srca do srca. NEDEUA, 8. 6. 6.08 Dobro jutro, Koroška/ Guten Morgen, Kärnten! (Gabi Amruš). 18.00 6x6. PONEDEUEK, 9. 6. 18.10 Kratek stik TOREK, 10. 6. 18.10 Otroška oddaja. SREDA, 11.6. 18.10 Glasbena mavrica. 21.04 Večerna oddaja. PRAZNUJEJO bu - rojstni dan; Ljudmila Fritz z Breznice - rojstni dan; Angela Berchtold iz Dolinčič -rojstni dan in god; Ani in Hanzi Oraže iz Sel - 10. obletnico poroke; Nani Ottowitz s Podgorskih Rut - 70. rojstni dan; Angela in Feliks Mak iz Pod-sinje vasi - 50. obletnico poroke; Hanca Poganitsch iz Kono-vec - 40. rojstni dan; Eva Jani- DOBER DAN, KOROŠKA NEDEUA, 8. 6. 13.30 ORF 2 PONEDEUEK, 9. 6. 2.15 ORF 2 (Ponovitev) 16.20 TV SL01 (Ponovitev) I Dvojezičnost v dobrolskem vrtcu: načelni sklep - in udejanjanje? I Obnovljena in prostorsko razširjena galerija Wernerja Berga v Pliberku I Krožna kolesarska dirka po Avstriji: 23-letni Peter »Paco« Wrolich se uspešno kosa s profesionalci I Pekarna Mišmaš-okrog 800 otrok iz vrtcev, ljudskih in glavnih šol je sledilo predstavi Lutkovnega gledališča Maribor ca iz Celovca - rojstni dan; Helena Koren iz Podgorij - 57. rojstni dan; Ivanka Picej iz Šmihela - rojstni dan; Marija Nerz z Bistrice - rojstni dan; Marija Žagar iz Večne vasi -rojstni dan; Gretka Čepin iz Podgorij - rojstni dan; Ani Oraže - Jugova iz Sel - osebni praznik; prof. mag. Marija Malle iz Celovca - rojstni dan; Ivana Stefaner-Weiss iz Šentjanža - rojstni dan. SLIVENSKI VESTNIK Usmerjenost lista seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu. tel. 0463/514300-0 • faks -71 DEŽURNA TE ŠTEVILKE...........Sonja Wakounig ODGOVORNI UREDNIKI Jože Rovšek (-30) ... kultura, slovensko zamejstvo Mirko Štukelj (-32)...............šport, oglasi Sonja Wakounig (-34).„politika, manjšinska družba Poslovodstvo...............Mirko Messner ( 50) Tajništvo..................Urška Brumnik (-14) Naročniška služba............Milka Kokot (-40) Prireditve.........:....Andrea Metschina (-22) IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Zveza slovenskih organizacij na Koroškem TISK Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 0463/50566 -------------------VSI--------------------- Tarviser StraBe 16, A-9020 Klagenfurt/Celovec NOV DIDAKTIČNI PRIPOMOČEK v »Čebela nosi pelod« QRI založbi DRAVA je M ljudskošolska učiteljica Rezika Iskra izdala igralne karte, s pomočjo katerih se otroci igraje učijo slovenščino. To so že njene enajste igralne karte po vrsti in nosijo naslov »Čebela nosi pelod«. Silno lepe ilustracije je prispevala Kotmirčanka prof. Tatjana Angerer. Čeprav je dvojezični pouk nekaj samoumevnega na Koroškem, pa kot vedno primanjkuje didaktičnih pripomočkov, učil. Zato so učitelji in učiteljice povečini odvisni od svoje lastne kreativnosti, Rezika Is- kra pa je na tem področju še posebej delavna. Kot predsednica slovenskega pedagoškega združenja pa se zavzema tudi za to, da imajo učitelji na razpolago kar največ različnih možnosti za pouk slovenščine, še posebej, ker je znanje jezika v ljudskih šolah zelo različno: od nič do malo, od slabo do manj slabo in zelo dobro. V igri se razlike prej izravnajo, tako da nobenemu ni dolgčas. Učenje na igriv način ima seveda veliko prednost pri otrocih. Kart se ne jemlje s kupa brez besed: treba je spraševati in odgovarjati. Učitelji jih radi uporabljajo, otroci pa še rajši, saj so mnenja, da se »danes nismo učili, ampak igrali«. In to je seveda bolj zanimivo - se pravi, da se otroci kar precej naučijo, vendar učenja ne občutijo v klasičnem smislu kot da so k temu primorani. S. W. Zaključna prireditev Višje šole za gospodarske poklice Preden se leto dokončno prevesi, v zavodu šolskih sester v Sentpetru pri Šentjakobu že od davnih dni sem prirejajo zaključno prireditev. Nekdaj je to bila legendarna »razstava«, danes, ko zavodska šola nudi tudi maturo, pa je to zaključna prireditev. Prejšnji teden je bilo spet tako, občinstvo pa se je nabralo od blizu in daleč. Pod »duhovnim« vodstvom pedagogov sr. Katje in prof. Stefana Schellandra je na odru in v dvorani zavoda potekal prikaz o domskem in šolskem življenju v senci svetnikov Jakoba in Petra. In reči je treba, da so ne- kateri skeči oz. scenski prikazi, kot sojih imenovali dijakinje in dijaki šole (letos jih je bilo nad 140, od tega domala 10 odstotkov fantov) prešmentano dobro uspeli, med drugim nedvomno prav modna revija. V njej so domske manekenke ponazorile dolžino »kikle« ali janke od prejšnjega stoletja do današnjih dni. Cim starejše je postajalo stoletje, tem krajša so bila krila. Preden pa je program stekel, je v učnih jezikih šole zapel njen zborček pod vodstvom prof. Ropitza, ravnatelj šole Janko Zerzer pa je med drugim pozdravil občinstvo in častne goste. OGLAS Zfl FIRMO MIRRG bron