PRIMORSKI dnevnik
j« začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tl-v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-*'• °d 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod v°i,aklm pri Idriji, do 8. »naja 1945 pa v osvoboje-«am Trstu, kjer je Izšla za-«In a številka Bil Je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
MMpSTini	Cena 500 lir - Leto XL. št. 95 (11.818)
Trst, sobota, 21. aprila 1984
Po posvetovanjih predsednika vlade z voditelji večine
Craxi ne namerava zahtevati zaupnice pri drugem dekretu o draginjski dokladi
omogočila soočanje ' z opozicijo in morebitne popravke
Razprava naj bi
RIM — Vlada skoraj gotovo ne bo Postavila vprašanja zaupnice med Parlamentarno razpravo o drugem dekretu o draginjski dokladi. Tako Jo vsaj mnenje predsednika vlade Po četrtkovih srečanjih z De Mito U) Forlanijem in včerajšnjima s tajnikom PLI Zanonejem in ministrom ^aodnose s parlamentom Mammijem (PRI). To seveda, če bo KPI pokazala, da ne namerava ponavljati obstrukcije iz prejšnje razprave.
V teh dneh velikonočnega dopusta se vsekakor dela za ublažitev političnega vzdušja in je vse v bistvu «Roženo na 26. t.m., ko bodo začele proučevati novi dekret pristojne komisije, in na prve dni maja, ko “i se morala začeti razprava v po slanski zbornici.
Za iskanje neke rešitve ali vsaj mirnejšega vzdušja si je predvsem prizadevala KD, da bi se o novem dekretu omogočilo v parlamentu šolanje, z možnostjo, da opozicija predlaga in zagovarja svoje spremi-ojevalne predloge (kar je z glasovanjem o zaupnici nemogoče, ker Popravki zapadejo in postaja dekret
nekak ultimat, ki ga je treba sprejeti ali zavrniti v celoti).
De Mitova stranka namreč noče priti do evropskih volitev ob spopadu med Craxijem in Berlinguer jem, predvsem pa ne mara prepustiti socialistom vloge glavnih činiteljev pri vladnih političnih izbirah. V KD so tudi jasne težnje (predsednik poslancev Rognoni in podtajnik Bodrato), da bi povzročili padec vlade takoj po evropskih volitvah. Gre sicer za
tvegano potezo, ki bi jo pa lahko poskusili.
Treba je tudi upoštevati, da bi mogel biti relativni mir teh dni prav lahko skaljen. Mogel bi se premisliti Craxi in zahtevati zaupnico vsaj v eni od vej parlamenta. Socialdemokrati po svoji strani ohranjajo pozicijo čelnega spopada s KPI. V prihodnjih tednih bi se lahko torej spet vse postavilo na kocko.
Po drugi strani tudi v vrstah KPI
ni vse mimo. Kažejo se stara razhajanja med »zmernimi« (Napolitano in Chiaromonte, ki sta pri tem zelo blizu tajniku CGIL Lami), ki' se zavzemajo za dialog z vlado, vsaj v perspektivi, in »trdimi« ob generalnem tajniku Berlinguerju, ki gledajo v perspektivi na zaostritev političnega boja. Berlinguer v bistvu ne izključuje možnosti, da bi prej ali slej postavil vlado pred nezaupnico.
R. G.
»Zanussi«: Altissimo bo sprejel parlamentarce iz naše dežele
PORDENON — Delavci so morali vzeti v svoje roke obrambo ne le lastnih delovnih mest, ampak tudi koncema Zanussi, enega med največjimi zasebnimi podjetji za proizvodnjo gospodinjskih strojev in elektronskih naprav. Včeraj se jih je več kot 3.000 zbralo na protestne shode v obratih v Porcii in Pordenonu, od koder so se nato podali v dveh sprevodih do pordenonske prefekture zahtevat jamstva, da se podjetje ne bo zaprlo ali prodalo, kot postaja vedno bolj verjetno, švedski družbi Electrolux, z nevarnostjo, da prenese tehnično in administrativno vodstvo v tujino.
Te zahteve je delegacija prenesla prefektu Ama tu na sestanku, ki so mu prisostvovali tudi župana iz Pordenona in Porcie, predsednik pokrajine in nekateri krajevni politiki, da jih sporoči vladi. Ta je vendar po dolgem nerazumljivem zatišju sinoči reagirala na zaskrbljujoče vesti o pogajanjih za prodajo in na zahteve sindikatov, dežele in politikov po nujnem posegu. Minister za industrijo Altissimo je sporočil, da bo 2. maja sprejel parlamentarce iz naše dežele na prvi posvet.
Tajski premier na
LJUBLJANA — Včeraj dopoldne je v Slovenijo s posebnim letalom prispel tajski premier general Prem Tinsulanonda. Na letališču Brnik ga je pozdravil predsednik republiškega izvršnega sveta Janez Zemljarič, s katerim sta se pozneje udeležila otvoritve sestanka med slovenskimi in tajskimi gospodarstveniki.
Po ogledu Cankarjevega doma so gostitelji v mali dvorani seznanili tajskega premiera in spremljevalce z glavnimi značilnostmi Slovenije in gospodarskimi možnostmi za sodelovanje. Po besedah Janeza Zemljariča in predsednika Gospodarske zbornice Slovenije Marka Bulca te možnosti niso majhne.
obisku v Sloveniji
Medtem ko se je premier Tinsulanonda srečal in pogovarjal z Janezom Zemljaričem in Viktorjem Avbljem, so se predstavniki tajskega in slovenskega gospodarstva srečali na dvajsetih ločenih sestankih. Gostje so obrazložili, kje vse so možnosti za investiranje v njihovi državi in kaj vse ponujajo, gostitelji pa so jim pokazali možnosti slovenskega gospodarstva.
Včerajšnji popoldan je tajski premier preživel na Bledu in Brdu pri Kranju, zvečer pa je predsednik predsedstva Slovenije Viktor Avbelj priredil slavnostno večerjo za uglednega gosta in njegovo najožje sphemstvo,
ZORAN SENKOVIČ
Velikonočni »eksodus«
“Mmu.sk0 cestno omrežje je včeraj občutilo prvi naval ob velikonočnih praz-,'h. Najhuje je bilo na avtocesti Bologna - Firence, kjer je zaradi zemelj-skeSa plazu prišlo do hudih zastojev in kilometrskih kolon (Telefoto AP)
V Damasku temelji za konec bratomorne vojne
Po Džema jelovih pogovorih z Asadom v vsem Libanonu zavladalo premirje
BEJRUT — Dan po pogovorih libanonskega predsednika Džemajela s sirskim predsednikom Asadom je na vseh frontah libanonske državljanske vojne zavladal neobičajen mir. Vzdolž 20 kilometrov »zelene črte«, ki deli muslimanski in krščanski del Bejruta in predmestje so že vkorakale »tamponske sile« libanonske žandar-merije in prostovoljcev libanonske vojske, ki bi morali zagotoviti spoštovanje premirja.
Džemajel in Asad sta torej v Damasku dosegla sporazum. Najprej bodo sestavili vlado narodne enotnosti, katere mandatar bo skoraj gotovo bivši premier Rašid Karame, podpredsednika vlade in revizorja za obrambne in gospodarske zadeve bosta vodja druzov Džumblat in šiitov Beri. Oba voditelja libanonske oborožene opozicije se bosta že danes sestala s sirskimi voditelji. Damask ju mora namreč prepričati, da od-vržeta svojo zahtevo po takojšnjih ustavnih spremembah in naj prista-
neta na vlado narodne enotnosti, na pomiritev in šele nato naj bi se začela razprava o spremembi »nacionalnega pakta« iz leta 1943.
Bržkone bo tudi bodoča vlada narodne enotnosti spoštovala ključ konfesionalnosti, le da bo razmerje sil med muslimani in' kristjani enako. Tako v Bejrutu kot v Damasku pripominjajo, da ima sedaj Libanon vse pogoje za konec bratomorne vojne. Vsi pa se sedaj bojijo izraelskih pobud, saj je lahko vsakomur na dla-
ni, da mir škoduje izraelski napadalni politiki.
Po zadnjih vesteh se napetost v dolini Bekaa že stopnjuje. Izraelska vojska je prejela precejšnja o-jačenja, o premikih motoriziranih e-not poročajo z vsega južnega Libanona, ki je pod izraelsko zasedbo. Pot do libanonske sprave bo torej težka, med drugim je treba omeniti, da so na libanonskem prizorišču aktivne razne oborožene skupinice, ki jih ne nadzoruje nihče od glavnih akterjev državljanske vojne.
Politične jetnike žive zažgali
TEHERAN — V nekem iranskem zaporu so jetniški pazniki žive zažgali štiri politične jetnike. Srhljivo vest so včeraj v Rimu posredovali tisku predstavniki iranske opozicije, ki so navedli kraj zločina in imena žrtev. Trije umorjeni so bili pristaši ljudskih »mudžahedinov«, četrti pa con neke druge opozicijske skupine. Do sedaj so prihajale iz Irana le vesti o množičnih streljanjih, o razsodbah islamskih sodišč po hitrem postopku in o mučenju političnih jetnikov, ne pa o takih zverinskih umorih.
SSG v novo sezono
neokrnjeno !
TRST — Upravni svet Slovenskega kalnega gledališča v Trstu je na snoji zadnji seji sklenil, da bo, če
0	le mogoče, gledališče stopilo v novo sezono 1984/85, ki se bo zače-to, kot vedno, 1. septembra, nevrnjeno, torej z nespremenjeno
strukturo, ki gre od igralcev pa do tehnikov in uprave. Da pa bi SSG 0 ranUo■ svoj dosedanji standard, je Pptvebno, da dobi še dve milijardi r. Predsednik Samsa in ravnatelj ošuta sta v svojih poročilih pouda
1	da lahko gledališče v tem tre-”ut,Cu računa le na slabo polovico Potrebnih sredstev, vendar pa je u-Vrava že navezala stike z najvišjimi Pogovornimi forumi, pri katerih bi si ohko izposlovala prepotrebna sredstva.
NA 4. STRANI
Reagan prihodnji teden na
NEW YORK — Predsinočnjim se je ameriški predsednik Ronald Reagan podal iz Washingtona na daljše potovanje, ‘*ki ga bo prihodnji četrtek privedlo na glavni cilj — na Kitajsko. Po dnevih oddiha, ki jih zdaj preživlja na svoji farmi v Santi Barbari v Kaliforniji, se bo na poti čez Tihi ocean ustavil še na Havajih ter na Guamu, tako da bo prispel v Peking spočit, kar pa ni brez pomena.
Ne gre namreč pozabljati, da je v ZDA v polnem teku kampanja za predsedniške volitve, ki bodo novembra. Reagan bi gotovo izgubil simpatijo pri marsikaterem volilcu, ko bi ga videli na televizijskih zaslonih izčrpanega in ko je že itak znano, da ni ravno mlad.
Nasploh politični opazovalci pripisujejo Reaganovemu potovanju predvsem volilni pomen, saj ni videti, da bi z njim prišlo do kake pomembnejše novosti v ameriško - kitajskih odnosih. Nekaj se sicer govori, da bi Reagan utegnil podpisati s kitajskimi voditelji sporazum za izkoriščanje jedrske energije, vendar gre za nepotrjene govorice.
Nf sliki: Reagan govori delavcem v Tacomi med postankom ob daljšem potovanju. (AP)
Kitajskem
Juventus-Udinese v središču pozornosti
Zaradi velikonočnih praznikov bodo 27. kolo v prvi italijanski nogometni ligi igrali že danes. V središču pozornosti današnjega kola bo gotovo srečanje v Turinu, kjer bo vodilni Juventus gostil Udinese, za katerega bo po daljšem času (zaradi poškodbe) zopet igral tudi brazilski as Žico.
Poleg tega srečanja pa bo v tem kolu še nekaj zanimivih srečanj med ekipami, ki se borijo za visoko uvrstitev in zato za nastop v pokalu UEFA (Fiorentina - Inter, Verona -Torino). In zanimive bodo tudi tekme med moštvi, ki se borijo pred izpadom it lige, predvsem pa srečanje Lazio - Napoli.
Danes bo tudi regularno kolo v drugi italijanski ligi. Triestina, ki še ni opustila upov na napredovanje v višjo ligo, bo gostovala v Ceseni.
NA 10. STRANI
Pri Visu prijeli ribiški ladji
SPLIT — V vodah blizu otoka Visa so obmejni organi v četrtek popoldne prijeli dve tuji ribiški ladji, ki sta nezakonito lovili v jugoslovanskih ozemeljskih vodah. Jugoslovanski patruljni čoln je v skladu z mednarodnimi predpisi s signalnimi raketami in manevrskimi naboji večkrat opozarjal kršilce, ki niso imeli izobešenih zastav svojih držav, naj se ustavijo. Ker posadki ribiških ladij nista hoteli reagirati na številna opozorila in sta poskušali pobegniti iz jugoslovanskih ozemeljskih voda, so na eno ribiško ladjo streljali. Pri tem je bil ranjen eden izmed članov posadke, ki so mu takoj pomagali in ga s helikopterjem prepeljali v splitsko bolnišnico, kjer so mu nudili vso potrebno medicinsko nego in ni več v smrtni nevarnosti.
Zajeti ribiški ladji s posadkama, ki nista imeli nikakršnih dokumentov, so pripeljali v najbližje jugoslovansko pristanišče.
Naknadno so ugotovili, da sta obe ribiški ladji last italijanskih državljanov ter da je ranjeni mornar, po r'“<rovi izjavi, Cosimo Di Candia iz Molfette.
Proti posadkama zajetih ribiških ladij so sprožili postopek v skladu z zakonskimi predpisi, (dd)
Prva velika manifestacija po namestitvi jedrskih raket v ZRN
Zahodnonemški velikonočni mirovni pohodi protest proti oboroževanju Vzhoda in Zahoda
BONN — Tudi letos je mirovno gibanje organiziralo v več kot 100 mestih in krajih v Zvezni republiki Nemčiji velikonočne pohode kot protest proti oboroževanju na Vzhodu in Zahodu. Pristaši mirovnega gibanja nimajo v načrtu samo demonstracij, zborovanj, pohodov in kolesarskih tur, ampak nameravajo spet blokirati ali obkoliti vojaške objekte.
V Mutlangenu, vzhodno od Stuttgarta v zvezni deželi Baden - Wuerttemberg, kjer so proti koncu lanskega leta namestili prvi dve bateriji raket srednjega dosega Pershing - 2, bodo nasprotniki oboroževanja na velikonočni ponedeljek obkolili območje, na katerem so nameščene ameriške rakete. Že lani jeseni so bile v Mutlangenu in neposredni okolici demonstracije mirovnega gibanja, ki so skoraj vse potekale povsem mirno. Poleg tega nameravajo mirovniki postaviti 1.111 križev, po en križ za vsako občino v Baden - Wuerttem-bergu. Na velikonočno nedeljo bodo v Hamburgu demonstranti iz štirih smeri v obliki zvezde korakali iz vseh hamburških četrti na trg pred magistratom. V Hannovru bodo pristaši mirovnega gibanja korakali iz petih smeri na glavni trg pri kamnitih mestnih vratih. V Celleju bodo danes demonstrirali na kolesih. V številnih mestih bodo po pohodih organizirali mirovna zborovanja.
Nekateri pohodi bodo trajali tri dni med velikonočnimi prazniki, tako se bo porurski velikonočni pohod začel danes v Duisburgu, odkoder se bo odpravil skozi Oberhausen, Essen in Bo-chum in se bo končal na velikonočni ponedeljek
v Dortmundu z velikim zborovanjem. Tudi skozi glavno mesto Bonn bo šel mirovni pohod proti Koelnu. Poleg tega bodo korakali Hessenci v Frankfurt, kjer bo v ponedeljek veliko zborovanje na zgodovinskem Pavlovem trgu.
Iz krogov urada za zaščito ustave je tik pred velikonočnimi prazniki prišla analiza, iz katere je razvidno, da so se »ortodoksni« komunisti — pri tem je mišljena zlasti DKP — in njihovi pristaši kot v prejšnjih letih trdno usidrali v vodilnih odborih mirovnega gibanja. Za Nemško komunistično partijo DKP, in to je bilo potrjeno na njenem lanskem kongresu, ima udeležba v mirovnem gibanju in boj proti zahodnemu oboroževanju absolutno prednost, celo pred problemi, kot je boj sindikatov za skrajšanje delovnega tedna.
Velika nekomunistična večina v mirovnem gibanju vztrajno poudarja, da so predstavniki DKP v gibanju sicer dobrodošli, da pa to ne pomeni, da gibanje nastopd samo proti oboroževanju v zahodnih državah na čelu z ZDA, temveč prav tako proti oboroževanju v vzhodnoevropskih državah na čelu s Sovjetsko zvezo.
Odbor za mir, razorožitev in sodelovanje poudarja v svoji izjavi, da morajo velikonočni pohodi kot prva velika manifestacija mirovnega gibanja letos pokazati, da »mirovno gibanje nekaj mesecev po odločitvi v parlamentu in po namestitvi prvih raket razvija nove moči in da je dobilo še večjo oporo v vseh družbenih in političnih okoljih.«
BOŽIDAR PAHOR
Bomba na londonskem letališču Heathrow
LONDON — Na ogromnem glavnem londonskem letališču Heathrow je pozno sinoči eksplodiral peklenski stroj, ki je povzročil 10 ranjenih in velik preplah med množico potnikov. Na kraj eksplozije so takoj prihiteli posebni protiteroristični oddelki angleške policije in gasilci, ki so se trudili vzpostaviti red, medtem ko so bolničarji hiteli reševat ranjence. Teh je, kot omenjeno, deset, ni pa še znano, kakšno je njihovo zdravstveno stanje
Preiskovalci so ugotovili, da se je bomba razpočila v prvem nadstropju terminala, v prostoru, kjer so potniki čakali na odlet po mejnih in carinskih pregledih. Drugo še celo bombo so pa baje našli tudi v tretjem nadstropju, kjer so odhodi za medcelinske polete.
Doslej ni še nihče prevzel odgovornosti za atentat in tudi preiskovalci so še daleč od ugotovitve, kdo bi mogli biti krivci. Ker pa je bil terminal, kjer je bomba eksplodirala, namenjen letalskim zvezam s celinsko Evropo, a tudi z Libijo, so sc začele širiti domneve, da bi lahko dogodek povezali z incidentom pri libijski ambasadi v Londonu.
Glasovanje o zaupnici francoski vladi vneslo novo napetost v levo koalicijo
Francoski socialistični premier Mauroy (Telefoto AP)
PARIZ — Potem ko je francoska narodna skupščina izrekla zaupnico svoji vladi (s 329 proti 156) menijo politični opazovalci, da to glasovanje ni prineslo v bistvu nobene temeljne novosti, ki so jo nekateri pričakovali. Najvidnejša novost je zdaj morda ta, da so odnosi med obema glavnima partnerjema večinske koalicije še bolj napeti kot so bili prej, celotna levica pa se je znašla v zelo težavnem obdobju medsebojnih odnosov. Pri tem se lahko predsednik vlade, socialist Mauroy, tolaži le s tem, da med socialisti nj bilo izpada glasov, katerega so se nekateri bali, saj so vladi v prid glasovali tudi tisti štirje poslanci iz Lorene, ki so izstopili iz stranke zaradi vladne železarske politike.
Komunisti so sicer glasovali za zaupnico, vendar niso niti z besedo podprli vladne politike na področju industrije in so si, nasprotno, celo pridržali pravico do kritike njenih nadaljnjih korakov na tem področju.
Temeljna vprašanja odnosov med levico so tako ostala odprta in bodo gotovo prišla na dan, če ne prej, ob bližnjih vladnih posegih na področju avtomobilske industrije, kjer tudi grozi zaprtje tisočev delovnih mest.
Nad libijsko ambasado bedijo londonski policaji
Po torkovem incidentu, ko so streli iz libijske ambasade povzročili smrt policistke in 10 ranjenih, londonska policija v bojni opremi blokira s ceste in bližnjih streh Gadafijevo zastopništvo	(Te’efoto AP)
Albanca pobegnila na Krf
ATENE — Albanska vojaka Neil Džafer (21) in Romeo Vitosi, (23), ki jima je pred dvema tednoma s čolnom uspelo pobegniti iz Albanije na grški otok Krf, sta za atenski tisk izjavila, da režim Enverja Hoxe surovo obračunava z Albanci, ki se »ne strinjajo s pomanjkanjem, lakoto in bedo — s stvarnostjo kakršna je danes v Albaniji«. »Pobegnila sva« — je dejal Vitosi — »iz države, v kateri se vsak boji lastne sence, svojih misli pa ne sme povedati niti najbližjirh.« Po njunih besedah je v albanskih zaporih in koncentracijskih taboriščih na desettisoče judi, ki so obsojeni na hude kazni in izpostavljeni surovemu mučfenju, samo zato, ker želijo svobodo in varno življenje.
Za atenski časnik Akropolis je Vitosi izjavil, da morajo v Albaniji ljudje delati od zgodnjega jutra do trdne teme, za dnevnico, ki je v najboljšem primeru samo 9 lekov, kolikor kot pravi v Albaniji stane kilogram sladkorja.
Vojaka Vitosi in Džafer sta pobegnila na Krf ponoči in kot sta povedala, jima je sreča z morskimi tokovi rešila življenji, (dd)
Proizvodnja v SFRJ narašča
BEOGRAD — Jugoslovanski zvezni zavod za statistiko je sporočil, da se je industrijska proizvodnja v marcu v primerjavi z enakim mesecem lani povečala pa 2 odstotka. Proizvodnja torej še naprej narašča, vendar nekoliko počasneje kot v prvih dveh mesecih. Trimesečna letošnja bilanca pa kaže, da je bila proizvodnja za 3,6 odstotka večja kot lani v tem času.
Marca je bila daleč najvišja rast v Črni gori, 23,5 odstotka, medtem ko se je proizvodnja v Srbiji brez pokrajin povečala za 5,1, v Sloveniji za 4,6, v Vojvodini za 2,4, Makedoniji 1,3, na Hrvaškem pa za 0,2 odstotka. V Bosni in Hercegovini je bila v marcu proizvodnja nižja za 5,6 odstotka, na Kosovu pa za celih 10 odstotkov, (dd)
Ameriška senatorja prispela v Managuo
MANAGUA — Predsinočnjim sta v Managuo prispela ameriška demokratska senatorja Ennet Johnson in Lew-ton Chiles, ki za svojo stranko proučujeta razvoj srednjeameriške krize. Senatorja bosta imela več pogovorov z najvišjimi predstavniki sandinistične vlade.
V Managuo sta senatorja prispela le 24 ur po incidentu, ko so salvadorski gverilci zadeli njun helikopter, da je moral prisilno pristati v Hondurasu. Gverilski radio »Venceremos« je priznal napad, poudaril je, da so ga zamenjali za izvidniškega, obenem pa je pozval vse svoje borce, naj se pripravijo na morebitni neposredni poseg Pentagona.
Položaj v Srednji Ameriki pa še bolj zaostruje začetek ameriških pomorskih manevrov na območju Karibov, v katerih sodeluje 30 tisoč mož.
Velikonočne
butare
in
belokranjske
pisanice
TRŽAŠKA KNJIGARNA - Ul. sv. Frančiška 20
MERCATONE TRIESTINO
Ob priliki velikonočnih praznikov nudimo veliko izbiro droge-rijskih izdelkov po znižanih cenah.
Za birmo, obhajilo, poroko j n krst imamo na zalogi po zelo ugodnih cenah, predmete za bomboniere, ki jih sami pripravite ter vse vrste daril iz kristala in porcelana, albume itd.
Obiščite nas in prepričali se boste, da vaš denar pri nas več velja!
TRST - Ul. Brigata Casale 11 (v bližini plesišča Paradiso)
Deželna komisija si je ogledala Sabotinsko cesto in HE Solkan
NOVA GORICA — Obisk članov ko-misije za mednarodne stike oziroma sodelovanje dežele Furlanije-Julijske krajine v Novi Gorici je bil koristen in uspešen. To so potrdili pogovori o gradnji hidroelektrarne na Soči v Solkanu in tako imenovane osimske Sabotinske ceste.
Med ogledom prostranega gradbišča hidroelektrarne so novogoriški žu-Pan Danilo Baš in, ravnatelj Soških elektrarn ing. Valentin Golob in vodja del ing. Bogdan Lulik goste obvestili, da gradnja velikega hidroenergetskega objekta normalno poteka, tako, da bo elektrarna začela obratovati morda še letošnje leto. Skozi turbine bo zagotovljen pretok naj-manj 12.5 kubičnih metrov vode na sekundo, kar je biološki minimum.
Prav tako tekoča in nemotena je gradnja Sabotinske ceste, ki bo, kot znano, delno potekala čez italijansko ozemlje na Sabotinu. To cesto, ki jo ze zdaj imenujejo tudi osimsko, bodo zelo svečano odprli najbrž proti kon-cu novembra letos. Zastopnik Skupnosti za ceste Slovenije, ki je investi tor gradnje, Roman Colja je v obraz ložitvi del tudi dejal, da graditelji dobro sodelujejo z izvajalci na italijanski trasi osimske ceste.
Ogled in spoznanja na kraju samem so povzeli in poglobili med spre j e niom v Občinski skupščini Nova Gorica. Najprej je govoril župan Danilo Basin, ki je poudaril tradicionalne dobre stike in sodelovanje med Novo Gorico ter sosednjimi občinami v Ita-
Zatem je govoril predsednik deželne komisije za mednarodne stike oziro-ma sodelovanje Drago Štoka. »Zado voljni smo s tistim, kar ste v Novi Gorici napravili za uresničevanje 0-sima, in z onim, kar smo dosegli v deželi Furlaniji-Julijski krajini«, je
naglasil in potem naglasil tudi nujnost, da se v sklady z določili in duhom Osimskih sporazumov reši manjšinsko vprašanje. Ovrednotiti je treba funkcijo slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in italijanske v Ju goslaviji. Gre za duh prijateljstva in sodelovanja, ki ga uveljavljajo na ce-
lotnem območju delovne skupnosti Al-pe-Jadran. Poleg članov komisije sta se ogleda gradnje hidroelektrarne Solkan in Sabotinske ceste in pogovorov v občinski palači udeležila tudi deželni svetovalec KPI Ivan Bratina in jugoslovanski generalni konzul v Trstu Drago Mirošič.
□ GORICA — Pokrajinski predsednik C um peta, ki je včeraj sprejel člane deželne komisije za stike z inozemstvom, je zahteval večjo moč za »vmesno« ustanovo, kakršna je pokrajina, da bi bolje razvila obmejne kraje. Drago Štoka, predsednik komisije, pa je izrazil zaskrbljenost zaradi brezposelnosti posebno med mladimi. Poudaril je, da Osimski sporazum, kljub vsem spremembam, pomaga k razvoju krajev ob meji in predstavlja temelj prijateljstva. Zavzel se je tudi za čimprejšnji sprejem zaščitnega zakona, o katerem se bo pričela razprava v parlamentu.
Jeseni nova nihalka na Višarjah
TRBIŽ — že dve leti ustavljeni višarski žičnici se končno pišejo boljši časi. V našem listu ,smo jih še letos napovedali, ko smo prebirali publika cijo občinske uprave s Trbiža in kanalske turistične ustanove. V njej so namreč popisali širokopotezen načrt za izgradnjo vsakovrstnih vlečnic, da bi ponovno ovrednotili nekdaj edina smučišča v naši deželi, smučišča, ki bodo znova postala zanimiva, kakor hitro bo po dolini speljana avtocesta in ko bodo zasebni podjetniki, ki vidijo v tem svojo korist, pomagali razviti naprave za prevoz smučarjev in izletnikov.
Naj kot zanimivost povemo, da je stara višar-ska žičnica (s kapaciteto 180 potnikov na uro) največji zaslužek imela prav s slovenskimi romarji in ne s smučarji.
Izgradnjo nove žičnice, ki jo bodo uradno po-
gnali pred novo zimsko sezono, v mesecu novem bru, zagotavljata dva deželna prispevka (zadnji, ki je od teh dni, znaša poldrugo milijardo lir), s katerima bodo »pokrili« 50 odstotkov celotnega izdatka.
Žičnico bodo speljali po stari trasi Ovčja vas Višarje. Tako tudi novi lastnik ni uspel tam, kjer je omagal stari, nhmreč, da bi bila spodnja po staja žičnice v Žabnicah, kjer se končuje smučar ska proga. Nova družba zagotavlja, da bo med Žabnicami in Ovčjo vasjo zgradila sedežnico za prevoz smučarjev k spodnji postaji nihalke.
V tehničnem pogledu bo naprava nekaj povsem novega. Namesto sedanje nosilne in vlečne jeklene vrvi, bo ena sama krožna vrv, ki bo imela nosilno in vlečno nalogo in na katero se bodo ka-
bine avtomatsko priklapljale, žica bo visela na 22 nosilcih, razdalja med obema postajama bo znašala 2.421 metrov. Žičnica bo premagala višinsko razliko skoraj tisoč metrov. Spodnja postaja (790 metrov) je v kraju, ki mu domačini pravijo Pod-vas, zgornja pa na Višarjah (1750 metrov), kjer so televizijski in radijski prenosniki.
V kabinah bo prostora za šest oseb, v eni uri pa bodo pripeljale na vrh 800 potnikov. Izdelal jih je studio Pininfarina in bodo opremljene s panoramskimi okni. Nekatere bodo tako zgrajene, da se bodo z lahkoto vanje sedali tudi telesno prizadeti. Ena kabina pa bo preurejena za prevoz ra njencev. Vse pogonske in varnostne naprave so zadnji dosežki tehnike. Sedaj obratujejo tri takšne žičnice na Tridentinskem, po ena pa na Južnem Tirolskem in Etni.
Delegacija Unije k Špiljaku
KOPER — Vodstvo Unije Italijanov za Istro in Reko je na svoji včerajšnji seji z zadovoljstvom sprejelo vest, da bo ob 40-letnici njene ustanovitve, 'n sicer v ponedeljek, 23. aprila, predsednik Jugoslavije Špiljak v Beogradu sprejel njeno delegacijo, ki jo bo vodil predsednik Silvano Sau. šte "l^h aVnil<i Unijo bodo jugoslovanskega predsednika seznanili o mnogo-11	' pi P°*IU(lah in dejavnosti v 40-letnem obstoju organizacije, ustanovljene
1,11 leta v kraju Čamparovica. Ob tej priložnosti ga bodo seznanili
tudi s programi.
^..Nadalje Unija pričakuje, da bo jeseni njeno delegacijo sprejel predsednik •Janške republike Sandro Pertini. (eo)
PSI o onesnaževanju Jadrana
Fu 7^^ — Včeraj je svetovalska s i.r aniìe"Julijske krajine interpelacijo o onesnaževanju oaui, ere prvi podpisnik je načelnik skupine Gianfranco Carbone, i . y interpelaciji so navedeni podatki novejših raziskav, po katerih letno ece v Jadransko morje 11.600 ton detergentov, 65 ton fenolov, 65 ton živega smhnQ 485 ton svinca, 68.143 ton nitratov, 243 ton arzena, 1.554 ton
svetovalska skupina PSI vložila v deželnem svetu o onesnaževanju Jadranskega morja,
Sa srebra,
rakr;j. 11.000 ton fosfora in 63.943 ton plinskega olja. Ker je Jadransko moje plitvo, grozi, da bo že v kratkem prišlo do nepopravljive ekološke škode.
uk Sve.tovalsN skupina PSI ob tem sprašuje deželni odbor, kaj namerava kreniti v sodelovanju z drugimi deželami za zaščito Jadrana, ki pomeni grornno naravno bogastvo za vse prebivalce ob njem. S turističnega vidika pr. predstavlja drugi največji kopališki kompleks na svetu (po kalifornijski obali v ZDA).
Ekološka katastrofa pod Gradcem
1» t GRADEC — Prestolnica avstrijske Štajerske in njena okolica doživ-jata vodno ekološko katastrofo. Podtalnica je hudo zastrupljena, tako da k rn(oraR zapreti že 200 vodnjakov. Mnoge okoliške prebivalce morajo oskrbovati s pitno vodo gasilci, v posebni stiski pia so kmetje, ki jim je voda
^tostnega vodovoda predraga za napajanje živine. Dosedanji zdravstveni P egledi niso še ugotovili posledic uživanja nezdrave vode, kljub temu pa so ravstvene oblasti mnenja, da je zdravje prebivalstva ogroženo.
Da je podtalnica pod Gradcem hudo okužena, so prvič opazili že pred krlvz- k***- ko je zaradi industrijske nezgode prešla v zemljo večja iirv. v1'.1- kroma. Podtalnico pa zastruplja tudi perkloretilen - topilo, ki ga Porabljajo v kovinski industriji.
Tečaj o nosečnosti in porodništvu
GRADEŽ — Ginekološka klinika tržaške univerze in ginekološki oddelek gonske bolnišnice bosta priredila 31. maja in 1. junija v gradeški kongresni '	,0* mednarodni izpopolnjevalni tečaj o nosečnosti in porodništvu.
„ ročaj, ki sta ga podprli Turistična ustanova za Gradež in Oglej ter veza gradeških hotelirjev, se bo osredotočil predvsem na vprašanje, kateri •° dejavniki, ki negativno vplivajo na zdravje otroka od spočetja do trenut a. ko zagleda luč sveta. Tečaja se bodo med drugimi udeležili tudi zdrav-državZ Združenih držav, Velike Britanije, Holandske, Južne Afrike in drugih
^ PORTOROŽ — Turistična ambulanta, ki je dolga leta vsaj delno poma a a redni zdravstveni dejavnosti v piranski občini, bo letos delovala v še .Č, razmerah. Prostore pri hotelu Palače, v katerih so poleti sprejemali uiolele turiste, bodo morali v kratkem porušiti (zaradi zidave novega ter alnega kopališča), in v zdravstvenem domu Piran so že v zadregi, kam 1 Umestili turistično ambulanto.
Vse kaže, da jo bodo morali stisniti v eno ali več ambulant sicer name Jenih piranskim občanom in to tako, da bi delovala v tistih prostorilT, ki 1 bili (dopoldan ali popoldan) nezasedeni. To pa bi povzročalo še dodatne ezave in zaplete pri organiziranju zdravstvene dejavnosti za turiste. Toda ru9e izbire zdravstveni delavci v piranski občini po vsej verjetnosti letos ne bodo imeli.
BORIS ŠULIGOJ
Deželna pomoč izseljencem
0
M
Avtonomna dežela Furlanija - Julijska krajina
Deželno ravnateljstvo za delo, socialno skrbstvo in izseljenstvo
0 fi
a..WvWj) a
■ Zakon dežele Furlanije • Julijske krajine o izseljenstvu predvideva direktne posege bodisi za ohranjanje stikov s skupnostmi in izseljenci v tujini kot za ponovno vključitev vseh, ki se vračajo v domovino.
Za leto 1984 je deželni odbor predvidel naslednje važnejše olajšave.
e hiša
Prispevki v višini 5.000.000 lir za nakup, gradnjo, dograditev, prenovo itd. izseljencem in povratnikom, ki niso doma dalj kot eno leto in ki so bili v zadnjih petih letih vsaj dve leti stalno v tujini. Hiša mora služiti kot bivališče družini, ki ne sme biti lastnik ali solastnik kakega drugega stanovanja v Italiji ali v tujini.
• DELO
Prispevki do 15.000.000 lir posameznikom, do 30.000.000 lir družbam in do 60.000.000 lir zadrugam za investicije pri odpiranju novih de ja v n osti na področju obrtništva, indù strije, trgovine, kmetijstva in turizma.
Prispevki do 3.000.000 lir za stroške prevoza strojev in delovnih pripomočkov, ki so jih izseljenci posedo vali v tujini in pripeljali v deželo, kjer jih bodo 0porabljali pri svoji dejavnosti.
Prispevki do 10.000.000 lir za finančne najemne pogodbe (»leasing«) za stroje, opremo, prevozna sredstva in nepremičnine, ki jim bodo služili za odpiranje zgoraj navedenih dejavnosti.
Do tega prispevka imajo pravico izseljenci, ki so se vrnili v domo vino v zadnjih dveh letih in so pred tem v zadnjih petih letih vsaj dve leti bivali v tujini.
Prispevki do 10.000.000 lir za socialne dajatve za vsakega najetega delavca podjetjem, družbam ali zadrugam, ki sprejmejo v službo izseljence najkasneje v šestih mesecih po njihovem povratku.
e TEČAJI ZA PODJETNIKE
Predvideno *je povračilo stroškov za obiskovanje ali izvedbo izpolnje-valnih tečajev, namenjenih po vrat ni kom, ki so lastniki individualnih podjetij ali solastniki družb in zadrug, do 500.000 lir za vsakega u-deleženca.
•	ŠOLA
Štipendije za šolsko leto 1934/85 za otroke izseljencev ali povratnikov po 1. januarju 1933 v višini 400.000 lir za obiskovanje šol vseh stopenj in vrst v deželi, 500.000 lir za obiskovanje univerz in prispevki za stroške bivanja v dijaških domovih in zavodih v višini od 700.000 lir do 1.000.000 lir.
Prošnje za štipendije morajo bili vložene do 30. septembra 1984.
Da bi otrokom delavcev, ki so se vrnili v domovino, olajšali vključitev v italijanski šolski sistem, bodo v šolskem letu 1984/85 na šolah organizirani dopolnilni tečaji.
Vse stroške bo krila Dežela.
e POKLICNO IZOBRAŽEVANJE
Štipendije in nadomestila za potne stroške in stroške bivanja za obiskovanje izpopolnjevalnih tečajev z i-stimi pogoji kot za šolo.
•	PODIPLOMSKO IZPOPOLNJEVANJE
Prispevki do 2.000.000 lir izseljencem z univerzitetno diplomo za najmanj 4 mesece raziskovalne dejavnosti na univerzah ali drugih šolah v Furlaniji Julijski krajini.
•	NAGRADE
ZA UNIVERZITETNE DIPLOME
Nagrada 2.000.000 lir univerzitetnim diplomirancem z italijanskim državljanstvom, ki živijo v Italiji ali so se izselili v tujino, za diplomsko nalogo o izseljenstvu v deželi Furlaniji - Julijski krajini v akademskem letu 1982/83.
Razpis natečaja in pogoji bodo objavljeni s posebnim razglasom.
• ZAČASNO ŠTUDIJSKO BIVANJE IN TEČAJI
ITALIJANSKEGA JEZIKA
Začasno bivanje v deželi in turistično - rekreacijske pobude za mlade generacije izseljencev Furlanije -Julijske krajine.
Organiziranje bivanja za obiskovanje tečajev italijanskega jezika, ki so namenjeni izrecno otrokom izseljencev in povratnikov od 16. do 24. leta starosti.
Dežela krije 90% stroškov, ostalih 10% pa krijejo udeleženci sami. Povratnikom iz izveneVropskih držav bo povrnjenih 50% potnih stroškov. Za mladino iz družin z dokazanimi nizkimi dohodki je tečaj brezplačen.
e ZAČASNO DELOVNO BIVANJE V DEŽELI
Dežela v celoti krije največ 60-drvevno delovno bivanje v deželi za otroke izseljencev. Udeležencem z dokazanimi nizkimi dohodki bo Dežela krila tudi del potnih stroškov.
e ZAČASNO BIVANJE OSTARELIH V DEŽELI
Potovanja po deželi, kulturno - rekreacijske pobude in ogledi turističnih zanimivosti za izseljence z omejenimi ekonomskimi možnostmi, ki so se iz Furlanije - Julijske krajine izselili v prekooceanske države in ki so dopolnili 60. leto starosti ter se niso že vsaj dvajset let vrnili v domovino in ki bodo v deželi gostje sorodnikov ali znancev. Stroške je v celoti prevzela Dežela.
Za vsako nadaljnje pojasnilo in pomoč so izseljencem in povratnikom na razpolago uradi za izseljenstvo Deželnega ravnateljstva za delo, socialno skrbstvo in izseljenstvo (Uffici emigrazione della Direzione regionale del lavoro. Assistenza Sociale ed Emigrazione) na sledečih naslovih in telefonskih številkah :
TRST: Ul. sv. Frančiška 37 Tel. (040) 7705210 - 7705211 VIDEM: Ul. PoscoUe 11/A Tel. (0432) 295177 - 294974
Sklep upravnega svela naše gledališke hiše
SSG mora v novo sezono z neokrnjeno strukturo
V novo gledališko sezono 1984-85, ki se bo začela, kot vedno, 1. septembra, mora stopiti Slovensko stalno gledališče v Trstu takšno kakršno je, to se pravi s strukturo, ki gre od igralcev pa do tehnike in uprave, neokrnjeno. Tako se glasi glavni sklep upravnega sveta Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, ki je na svoji zadnji seji razpravljal o kritičnem, imenovali bi ga že dramatičnem stanju naše osrednje kulturne ustanove in za katero, v tem trenutku, še vedno ni konkretnih rešitev. Da bi Slovensko stalno gledališče v Trstu lahko olidržalo letošnji oziroma dosedanji standard, pa sta potrebni, kot sta poudarila predsednik gledališča Samsa in ravnatelj Košuta, dve milijardi lir. V tem trenutku pa lahko SSG računa le na slabo polovico potrebnih sredstev.
Kje dobiti manjkajočo razliko? Predsednik Samsa je poročal o naporih upraviteljev gledališča, ki so v preteklih dneh navezali stike z najvišjimi odgovornimi fonimi, od občinskih, pokrajinskih, pa do deželnih in državnih in katerim so orisali, ustno ali pismeno, zahteve Slovenskega stalnega gledališča. Zahteve, ki so močno utemeljene. Utemeljuje pa jih predvsem vloga gledališča kot osrednje kulturne inštitucije slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in povezovalnega člena med kulturama dveh narodov in dveh sosednjih držav.
Drugo neizpodbitno dejstvo pa je, da je SSG državno gledališče in bi morala zatlr država jamčiti za njegov obstoj. Obveze pa iz tega vidika niso bile in niso spoštovane v ustrezni meri kot tudi nadaljnjega obstoja gledališča ne jamčijo krajevne ustanove.
Upravni svet SSG je prav s tem v zvezi na seji sprejel sklep, da bo zaostril politični pritisk, da bo še nadalje iskal in navezoval novih stikov s slovenskimi in italijanskimi političnimi silami in organizacijami, s sindikalnimi predstavniki, da bo za solidarnost v tej širši akciji za obstoj SSG, zaprosil slovensko in italijansko javnost.
Kajti, če ne bo takojšnjih stvarnih rešitev, bo moral upravni svet gledališča, in tudi o tem so na zadnji seli razpravljali njegovi člani, sprejeti žalostne ukrepe: redukcije osebja iz administracije, igralskega zbora in tehnike, redukcije osebja Kulturnega doma ter redukcije repertoarja, kar pomeni splošne dejavnosti nasploh.
Od danes »Pomlad v Trstu«
»Pomlad v Trstu« se začne danes. Od 11.30, ko bo na velesejmu otvoritvena svečanost, pa vse do 6. maja, bo naše mesto sedež simpatične manifestacije v znamenju cvetja pa tudi sodelovanja med sosedi na območju Alpe - Jadran. Točneje sodelujejo pri manifestaciji mesta Bočen, Gorica, Gradec, Landshut, Ljubljana, Por-denon, Trento, Videm, Benetke, Beljak, Zagreb in Trst.
Kot smo že obširno poročali, bodo v teh nekaj več kot dveh tednih na vrsti številne prireditve, razstave in koncerti, kot na primer filatelistična razstava »Floraphilex 84« na Gradu sv. Justa, študijski simpozij o me-
stnem zelenju (27. aprila na velesejmu) ter balet Rosalinda iz Straussove opere Netopir, ki ga bosta v gledališču Rossetti v torek, 24. t.m. predstavila orkester in balet Ljubljanske Opere. Naj v zvezi z nastopom ljubljanskih opernih umetnikov (če štejemo člane orkestra, baleta in tehnike gre skupno za več kot 130 oseb) opozorimo, da bodo vstopnice na prodaj pri osrednji blagajni v Pasaži Pretti danes od 8.30 do 12.30 in od
15.30	do 19.15, v ponedeljek pa samo od 9. do 12.30. Začetek predstave ob
20.30.
Na sliki: nov videz Trga Garibaldi ob priliki «Pomladi v Trstu«.
Natečaj za ureditev vinogradniškega centra v Zgoniku
Zgoniška občinska uprava je pred kratkim odkupila tipično kraško domačijo v Zgoniku, ki ji pravijo »Pri Županovih«. Obsežna stavba z dograjenimi priključki in prostornim dvoriščem predstavlja lep primer tipične kraške arhitekture, ki ima za krajane tudi pomembno zgodovinsko vrednost. Prav zato so javni upravitelji odkupili to nepremičnino, da bi jo s primernimi preureditvenimi deli obvarovali in zaščitili. Občinska uprava si je zamislila, da bi v teh prostorih uredili pokrajinski center za komercializacijo tipičnih krajevnih vin in da bi v njem nudili trtorejcem vsakovrstno tehnično pomoč. Da bi v ta namen najbolje uredili prostor, ne da bi spreminjali arhitektonskih značilnosti stavbe, bo zgoniška občinska uprava razpisala natečaj idej v iskanju najprimernejših tehničnih rešitev za ureditev tega vinogradniškega centra. Sestavili so že komisijo, ki bo dala smernice in tudi ocenila posamezne idejne načrte, ki jih bodo razni izvedenci (po možnosti ljubitelji Krasa), predstavili na natečaj. V komisiji so poleg predstavnikov občinske uprave zastopani Kraška gorska skupnost, Kmečka zveza, Združenje neposrednih obdelovalcev, arhitekt Ja godic, inž. Močnik in nekateri drugi.
3.S.

I
Kriza ne bo preprečila Tržačanom prijetnega praznovanja Velike noči
Odobren obračun Centra za znanstvene raziskave
Velikonočne praznike spremi je letos posebno veselo vzdušje že raz-cvetene pomladi, ki ga v Trstu poudarjajo z zelenjem in cvetjem mest skupnosti Alpe Jadran okrašene ulice in zelenice. V pisani in prijetno dišeči družbi azalej, tulipanov, raznobarvnih mačeh, narcis, žafranov in drugega spomladanskega cvetja imaš prijeten občutek, da je poletje, in z njim sonce, morje, počitnice, tako rekoč pred vrati. Nič čudnega torej, da so obrazi manj sivi in zaskrbljeni, pričakovanje in upanje na boljše čase pa bolj otipljivo, saj življenje ni vendarle samo računi-ca in skrb.
Pri tem je skoraj odveč ugotavljati, tako kot ob vsakem uradnem prazniku, da živimo v potrošniški družbi, kjer je vsaka priložnost dobra za komercialne operacije. Za božič novoletne jelke, šampanjec in »panettoni«, za Veliko noč pa nam reklama in »običaj«, predvsem pa bogato založene trgovine, ponujajo čokoladna jajca, »colombe« itd. O jajcih, ki jih otroci tako radi odpirajo, da bi odkrili, kakšno bo presenečenje (največkrat pa ostanejo razočarani, odvisno pač od cene), smo že itak vsi lahko ugotovili, da so letos dosegla rekordne cene. Trgovci in proizvajalci utemeljujejo po-
rast s splošnim poskokom cen vseh surovin in materiala za okusen videz, starši zmajejo z glavo, največkrat pa sežejo v žep, saj je težko »odrekati otroku veselje«.
Da bo večina Tržačanov ob teh praznikih nekoliko pozabila na hudi gospodarski trenutek, dokazujejo tudi posli raznih potovalnih agencij in verjetno utemeljena predvidevanja turističnih operaterjev. Z razliko od lani, ko je šlo na daljša potovanja izredno majhno število someščanov, je letos bil pravi naval na vlake in letala. Največ rezervacij je bilo za petdnevno potovanje v glavna evropska mesta, v prvi vrsti za Pariz in Dunaj, kjer pravijo, da so že nekaj tednov vsi hoteli prepolni. Precej povpraševanja je bilo tudi za enotedenske počitnice na najbolj turističnih otokih Sredozemlja, denimo Malago, Palmo di Maiorca, grške otoke, za katere je posameznik moral odšteti okrog 800 tisoč lir.
Pravi naval tržaških turistov pa pričakujejo na istrski obali in bližnjih dalmatinskih otokih, kjer je ob lepem vremenu (tega si vsi najbolj želijo) sončenje skoraj obvezno, kopanje pa ni nujno prepovedano, saj temperatura morja ni več zimska. Kdor nima sredstev, tako finančnih kot prevoznih, pa se bo zadovoljil z
izletom po Krasu, kjer naši gostinci že pripravljajo velikonočne specialitete. Kdor ni za te variante, ima še eno možnost, letos posebno privlačno: sneg. Povsod ga je še veliko, tako da je spomladanska smuka zagotovljena.
Velika noč ni samo priložnost za od dih, za vernike je to predvsem pomemben duhovni praznik. 22. april pa ima letos še to značilnost, da sovpada Velika noč tako za katoliški kot pravoslavni svet. V srbsko-pravoslavni cerkvi bo svečani obred in sprevod danes opolnoči in jutri ob 10.30, ko bodo delili tradicionalne rdeče pirhe. Vse o-brede bo spremljal zbor, ki ga vodi Zorko Harej. Katoličani pa se bodo zbrali nocoj v baziliki sv. Petra, kjer bo ob 22.30 obred velikonočnega bedenja, kateremu bo sledila maša. šele nato bodo po treh dneh molka ponovno zapeli zvonovi. Škof Bellomi bo v baziliki sv. Justa daroval svečano velikonočno mašo v nedeljo zjutraj, ko bo vernikom spregovoril tudi v slovenščini.
• Razsodišče za pravice bolnika sporoča, da je njegov sedež v Drevoredu XX. septembra 56, I. nadstr., telefon 567878, odprt ob delavnikih, razen ob torkih in sobotah, v popodanskih urah od 17. do 20.
Skupščina članov Centra za znanstvene in tehnološke raziskave je odobrila obračun za leto 1983. V poročilu upravnega sveta se predvsem poudarja uspeh tržaške kandidature za center UNIDO, čemur so botrovala skupna prizadevanja vlade, krajevnih političnih in gospodarskih sil ter vsedržavne in tržaške znanstvene skupnosti. Istočasno pa je v poročilu izražena zaskrbljenost zaradi pomanjkanja rednega financiranja pa tudi zaradi neustreznosti sedanje strukture — konzorcija, ki ne more biti kos sedanjim nalogam. Te naloge terjajo učinkovitost, prožnost, možnost popolnega izkoriščanja profesionalnih sposobnosti, ne pa neznosnih procedur in omejitev.
Že sama kriza geofizikalnega observatorija — je v svojem posegu poudaril predsednik Anzellotti — bi utegnila, v kolikor gre za enega prvih in najmočnejših članov konzorcija, zadušiti dejavnost Centra za znanstvene raziskave prav v trenutku, ko teži h krepitvi in uveljavljanju.
Uspeh prve mednarodne kandidature našega področja, je dodal Anzellotti, nas postavlja pred velike odgovornosti. Delovanje centra UNIDO mora takoj steči, ne moremo si privoščiti zamud ali neuspeha. Toda tako pomembne pobude ne more upravljati struktura, kot je sedanja, ko je potrebnih celih osem mesecev za sprejem v službo ene same stojepiske, ko
ne najdemo vodilnega osebja zaradi neustreznosti plač, ko celo ponuditi kavo ah povrniti stroške za potovanje osebju lahko predstavlja nevarno in nezakonito dejanje.
Predsednik Anzellotti je pozval krajevne sile, naj podprejo Center za znanstvene raziskave, ki mora razpolagati z ustreznimi finančnimi sredstvi. V tej zvezi obstaja tudi zakonski predlog, ki naj bi odpravil sedanje težave in zagotovil določena finančna sredstva, toda predlagani u-krepd so po Anzellottijevi oceni še vedno neustrezni.
•	Tržaška avtonomna federacija KPI soglaša s svojim deželnim vodstvom in se zavzema proti zaprtju kardioki-rurškega oddelka tržaške glavne bolnišnice. Veliko število podpisov proti zaprtju tega oddelka v Trstu pa naj prepriča stranke, ki podpirajo deželni odbor, naj se jasno izrečejo o tem problemu.
•	Prihodnjo soboto, 28. aprila, bosta v Trstu letna redna in izredna skupščina Časnikarskega združenja Furlanije - Julijske krajine. Na izredni skupščini bodo časnikarji izvdlili delegate na vsedržavni kongres italijanskega tiska
•	Rajonski svet za Skedenj in čarbolo se bo sestal v četrtek, 26. t.m., ob 20. uri na sedežu občinske izpostave v Ul. Roncheto 77.
NAŠE CENE?
KOMPLETNA SERIJA NAVADNIH PIP
(kopalna kad, umivalnik, bide)......od 106.000 lir dalje
KABINA ZA PRHO
(v srebrni, bronasti in drugih barvah . . od 200.000 lir dalje
KABINA ZA KOPALNO KAD
(v srebrni, bronasti in drugih barvah) . . od 175.000 lir dalje
TRST — Ul. della Madonnina 43 Telefon: (040) 768787
Coop GLAVINA
— ZASTEKLITVE SCHuCO — BLINDIRANA VRATA PO MERI — ZLOŽLJIVE VERANDE
MILJE — UL. FRAUSIN 9 — Tel 271061
TRST
Ul. S. Giacomo In Telefon: 775770
ZIDNE TAPETE SLIKARSTVO OKVIRI
Monte 24
0\|A e°"'C
5vo*



PRVA IN EDINA TRGOVINA Tl PRIHRANI ČAS IN DENAR
STENSKE BARVE. OLJNATE BARVE, LAKI, MAVCI, RAZNE STENSKE OBROBE, LADIJSKI POD, ČOPIČI, DROBNA ŽELEZNINA, ZIDNE OBLOGE, PLUTA.
Kako naše šole premeščajo težave zaradi pomanjkanja šolskih knjig
Učenje in poučevanje »brez učbenikov«
Pomanjkanje slovenskih šolskih knjig, o katerem smo poročali v prejšnjih dneh, je tesno povezano z vprašanjem poučevanja in učenja na naših šolah. Delo šolnikov v razredu je namreč otežkočeno, če dijaki in učenci nimajo na razpolago primernih učbenikov. Kljub temu pa je mogoče s trudom in požrtvovalnostjo ter s kančkom iznajdljivosti premostiti te težave.
Med knjigami, »ki jih ni«, je učbenik za prirodopis za nižje srednje šole. Pred kratkim je bil sicer ponatisnjen prvi zvezek knjige »Prvi koraki v naravoslovne vede«, ki ga je bil prevedel pokojni prof. Tone Penko, zvezka za drugi in tretji razred pa sta že nekaj let pošla. Deželna komisija za slovensko šolo je sicer že pred tremi leti odobrila nov učbenik za prirodopis za nižjo srednjo šolo — bil je to prevod enega od italijanskih učbenikov — zaradi znanega pomanjkanja denarnih sredstev za slovenske šolske knjige pa ni bilo doslej o tem učbeniku ne duha ne sluha.
»Na naši šoii, "Erjavec” v Rojanu, smo se pred leti izognili težavam, ki bi nastale zaradi pomanjkanja učbenika za prirodopis,« pravi ravnatelj šole prof. Josip Pečenko. »Izkoristili smo možnosti, ki jih je predvideval deželni zakon št. 10 iz leta 1980 o pravici do študija in s prispevki tega zakona kupili več izvodov vseh treh zvezkov prirodo-
slovnega učbenika, šola tako lahko izposoja knjige dijakom. Le-ti jih prejmejo ob začetku šolskega leta, ob koncu pa jih morajo vrniti. Podobno je tudi s knjigami za matematiko in geometrijo. Tudi na drugih šolah premoščajo težave na tak način. Seveda, to ne bo trajalo še dolgo, saj se knjige s časom kvarijo. Prav zato so nam novi učbeniki še kako potrebni,« ugotavlja prof. Pečenko.
Na vseh šolah pa ni mogoče uporabiti te metode. Oddelek za geometre sodi med naše najmlajše šole; ustanovili so ga šele pred štirimi leti. Prihodnje leto bodo na oddelku opravili prve zrelostne izpite.
Oddelek je doslej močno občutil pomanjkanje učbenikov v slovenščini, saj na primer ni mogel rabiti starih tekstov, ker jih enostavno ni bilo.
»V taki situaciji nam ne preostane drugega kot raba italijanskih tekstov,« pravi arh. Andrej Križnič, profesor gradbene tehnologije v 3. in 4. razredu. »Knjig, ki jih tiskajo v Sloveniji, se lahko le delno poslužujemo, samo za nekatera poglavja. Med italijanskimi in slovenskimi knjigami so velike razlike, slovenski učbeniki ne odgovarjajo italijanskim učnim programom, in to predvsem na področju enot in pravnih norm,« dodaja Križnič.
»Po drugi strani pa je tudi res, da bo geometer, ki bo dokončal šo-
lanje na naši šoli, delal v italijanskem okolju in bo moral nujno poznati italijanske izraze. Še v bližnjih predelih Slovenije, na primer v Sežani, na Koprskem uporabljajo pri gradnjah žargon, v katerem je mnogo mešanih izrazov. Slovenske izraze poznajo v notranjosti Slovenije. Prav zato je poučevanje še težje, ker gre v bistvu za dvojno učenje. Leto pa predstavlja veliko izgubo časa. Za našo šolo bi bil zato idealen prevod italijanskega učbenika,« zaključuje Križnič.
Kdaj bo do tega prišlo, je doslej še veliko odprto vprašanje.
Tržaška občina na pohodu v Rimu
Tržaška občina se bo uradno udeležila jutrišnjega »Velikonočnega pohoda« v Rimu, ki ga prireja odbor italijanskih parlamentarcev za pobude proti lakoti v svetu in še druge organizacije, med katerimi je tudi Študentski odbor iz našega mesta. Le ta je prav pred nedavnim pri; pravil v Trstu manifestacijo proti lakoti v svetu, med katero je občinski odbornik za šolstvo Vattovani najavil uradni poseg tržaške občine V Rimu.
Pohod bo krenil ob 8.30 izpred Porte He in se bo zaključil na Trgu sv. Petra ; med drugim se bo ustavil pred Kvirinalom.
PRIMORSKI DNEVNIK — 21. aprila 1984
tržaški dnevnik □ »ir»» 5
Spregovorila Ma Pio Galli (FIMI) in Igor Tula v slovenščini
Sindikat CGIL priredi samostojno prvomajsko proslavo na Trgu Unità
Čez deset dni bomo proslavljali mednarodni praznik dela in prvič po mnogih letih pri nas ne bo prvomajskega slavja v enotni režiji sindikalne zveze CGIL - CISL - U1L. To smo sicer napovedali že včeraj, danes pa to še enkrat poudarjamo ob grenki ugotovitvi, da so razmere na Tržaškem v družbenem in političnem pogledu različne od onih na Goriškem, kjer bo prvomajska sindikalna manifestacija (v Gradišču) enotna.
Kakor so nam danes povedali v krogih pokrajinskega vodstva CGIL, m se s sindikatom CISL še dalo priredita nekaj skupnega, medtem ko se je sindikalna organizacija UIL po stavila na nepopustljivo stališče, tako oa bo pač CGIL organiziral samostojno praznovanje. Nadrobnega programa seveda še ne poznamo, vsekakor velja, da se bodo udeleženci zbrali na Trgu Pestalozzi pri Sv. Jakobu, °d koder se bodo v sprevodu odpravili na Trg Unità, kjer bo shod: spregovorila bosta vsedržavni generalni mjnik kovinarskega sindikata FIOM vio Galli in — v slovenščini — Igor Tuta.
Prvomajska proslava CGIL se bo odvila v znamenju še nadaljnjega vztrajnega nasprotovanja vladnemu dekretu o draginjski dokladi, vse glob-
ljega prizadevanja za dosego trajnega miru na svetu in ponovne vzpostavitve enotnosti med tremi glavnimi sindikalnimi organizacijami CGIL, CISL in UIL. CGIL ne namerava na noben način zaostriti trenj in nesoglasij med sindikati, ampak hoče prav ob 1. maju prispevati k njihovi zgladitvi, seveda ob doslednem zasledovanju ciljev, ki si jih je sindikat zadal na področju gospodarske in socialne politike. Prvomajske proslave bo CGIL priredil tudi v Miljah in Kri-
žu, kjer bo slovensko spregovorila Ivana Piacer.
Kot smo omenili včeraj, bi sindikat CISL bil ob določenih pogojih pripravljen na sodelovanje s CGIL. Nasprotno pa v krogih UIL poudarjajo (kot je razvidno iz biltena Informatore), da z večinsko komponento CGIL ne morejo korakati vštric zaradi njenega nastopa proti vladnemu dekretu, ta nastop pa označujejo kot potezo, ki ima za cilj globlje politične smotre.
Urnik trgovin ob praznikih
Spričo velikonočnih praznikov in dneva vstaje italijanskega naroda bodo v delovnem umiku trgovin v tržaški občini nastopile sledeče spremembe:
danes, 21. aprila, bodo lahko trgovine s tako imenovanimi instrumentalnimi dobrinami, ki bi sicer zaradi tedenskega počitka morale ostati zaprte, obratovale ves dan po rednem umiku;
jutri, 22. aprila (velika noč), bodo zaprte vse trgovine z izjemo cvetličarn, ki bodo lahko odprte v dopoldanskih urah, in slaščičarn ter raznih obratov s pripravljenimi jedmi brez dovolilnice Javne varnosti, ki bi sicer zaradi tedenskega počitka ostale zaprte;
pojutrišnjem, 23. aprila (velikonočni ponedeljek), bo obvezna zapora vseh trgovin, razen mlekarn in pekam, ki bodo smele obratovati dopoldne;
v torek, 24. aprila, bodo trgovine poslovale po rednem urniku, a mesnice in prodajalne sadja in zelenjave bodo lahko odprte tudi popoldne;
v sredo, 25. aprila (dan vstaje), pa bodo vse trgovine zaprte.
Pesnici Ljubki Šorli literarna nagrada Vstajenje za leto 1983
Komisija literarna nag^de »VSTA JENJE« — prof. Zorko Harej, prof. Martin JevntKar, urednik m lanute Marij Maver in prof. Zora Tavčar — se je sestala dne 18. aprila v Trstu in presodila 12 knjig, ki so jih v preteklem letu izdali zamejski in zdomski ustvarjalci. Soglasno je odločila, da podeli literarno nagrado »VSTAJENJE« za leto 1983 goriški pesnici Ljubki ŠORLI za življenjsko delo ob izidu zbirke Veseli ringara.ia, ki je izšla lani v založbi Pastirčka v Gorici.
Šorli jeva piše pesmi že 50 let, toda zaradi posebnih razmer je izšla njena prva pesniška zbirka šele 1972 pri GMD kot Izbrane pesmi. V svojih pesmih spremlja trpljenje slovenskega naroda v Italiji pod fašizmom in med zadnjo vojno, ob tem pa izpoveduje tudi lastno tragedijo, saj so ji tri leta po poroki zastrupili moža. Veliko verzov je posvetila rodni Tolminski in Goriški. Iz mnogih pesmi zveni globoko versko prepričanje in zdrav optimizem.
V otroških pesmih spremlja otroka skozi vse letne čase in zna prisluhniti njegovi naravi. Zna mu razkrivati svet v njegovih svetlih in temnih razsežnostih in ga opozarjati na lepote, a tudi na socialna vprašanja. Vsa njena poezija je izbru-šena in melodiozna, zato je toliko njenih pesmi uglasbenih.
Svečana podelitev nagrade bo v ponedeljek, 30. aprila, na sedežu
V štivanski papirnici Cartimavo bodo delali tudi ob velikonočnih praznikih
Ravnateljstvo štivanske papirnice se je obrnilo na predstavnike delavskega sveta s prošnjo, da bi uslužbenci redno delali tudi jutri in pojutrišnjem, torej za veliko noč in na velikonočni ponedeljek. Prošnjo je utemeljilo s tržnimi razmerami in prizadevanji, da proizvodnja Cartimavo prodre na nova, ekonomsko donosnejša tržišča.
Delavski svet je sklical takoj skupščino, na kateri je delavstvo sprejelo prošnjo ravnateljstva in zagotovilo redno proizvodnjo v obeh navedenih prazničnih dneh. Sporazum pomeni dodaten prispevek k tvornemu reševanju proizvodnih in zaposlenostnih problemov v papirnici, odraža pa tudi zrelost in čut odgovornosti delavstva.
Izvoljen upravni svet Delavskih zadrug
oHhZ-6 50 86 končale volitve za obnovitev upravnega sveta, nadzornega napora *n razsodišča Delavskih zadrug (Cooperative Operaie) in za delno I r<7?<Tnk° statuta- Volitve so potekale po pošti, udeležilo pa se jih je 11.395 au '11 odstotka članov. Novi upravni svet sestavljajo Ruggero Rovatti, Lino Crevatin, Olinto Parma, Dario Crozzoli, Sereno Detoni, Libera Sorini, Vit-tono Verdoglia, Antonio Camso in Renato Ban. Nadzorni odbor: Giuseppe r-nzmann in Alfredo Princich, suplent je Tarcisio Pines. V razsodišču so Re-
v£alligaris. Silvino Poletto in Filippo Raffa.
Vodstvo Delavskih zadrug bo treba zdaj dopolniti s predstavniki Dežele, n'Ia ■.? občine, Pokrajine in zavoda Banca Nazionale del Lavoro, kot to Predvideva statut, nakar bo porazdelitev funkcij. Za prilagoditev statuta po-rebam sodobnega časa, oziroma za demokratičnejše vodenje zadrug ob šir-1 m učinkovitejši udeležbi članov se je izreklo 10.799 volilnih upravičen-cev, kar v bistvu pomeni soglasje.
Slovenci imamo med članstvom Delavskih zadrug veliko naših ljudi, ni-mam° Pa zastopnikov v vodstvu. Veljalo bi torej pomisliti tudi na to.
* Občinska služba za pogrebne prevoze sporoča, da jutri in v ponedeljek e bo pogrebov, kljub temu pa bodo uradi odprti za javnost v ponedeljek od ^	12. ure. Za morebitne nujne posege bo na razpolago razkuževalni obrat
(tel- 94-69-20). Za izdajo potrdil o smrti pa bo v ponedeljek od 8. do
ure na razpolago zadeven občinski urad.
V pismu kulturnemu društvu Tabor
JV
Zupan Richetti zagotovil ureditev openskih spomenikov
Problem openskega strelišča in njegove okolice, kjer sta spomenika Finku Tomažiču in tovarišem ter 71 u-streljenim talcem, je bil že tolikokrat obravnavan na časopisnih straneh, v brezštevilnih resolucijah in raznih peticijah, da bi morala biti že vsaka beseda o umestnosti primerne spomeniške ureditve prostora, začenši z odstranitvijo sedanjega poligona, pravzaprav odveč. In vendar ni tako. V prostorih, kjer je spominsko obeležje Pinku Tomažiču in tovarišem, še vedno vadijo v streljanju. Vsi dosedanji posegi torej niso nič Zalegli.
Openske organizacije in tiste, ki so poimenovane po Tomažiču in tovariših, pa vztrajajo pri svojih zahtevah. Pred nedavnim so na Opčinah priredili tudi posebno tiskovno konferenco, da bi še podkrepili svoje zahteve. Kaže, da pobuda ni bila brez odmevnosti, Te dni je namreč SKD Tabor prejelo pismo tržaškega župana Richettija, ki zagotavlja, da je problem krepko prisoten v zavesti občinske uprave. Rečeno je celo, da je v teku zgodovinska raziskava, na osnovi katere naj bi Občina nato sprejemala svoje odločitve. Čeprav se tu
samo od sebe odpira vprašanje, kaj je treba v zvezi z openskimi tragičnimi dogodki pred štiridesetimi in več leti še dokazovati in utemeljevati, je iz županovega pisma razbrati, da se nekaj vendarle premika. Župan med drugim zatrjuje, da je že na srečanjih s predstavniki zainteresiranih organizacij zagotovil, da je občinska uprava pripravljeAa primemo urediti spomeniški prostor ter združiti vsa spominska obeležja v enotno strukturo. Pismo župana Richettija, v katerem ni govora o nadaljnji usodi sedanjega strelišča, se zaključuje s potrditvijo pripravljenosti občinske u-prave, da počasti spomin padlih ob spoštovanju občutkov prebivalstva in zainteresiranih organizacij.
Vprašanje je sedaj samo, kdaj bomo končno prešli od besed k dejanjem.
• Tržaški župan Richetti se je včeraj udeležil slavnosti, ki so jo pripravili v železarni v Skednju ob priliki Praznika osvoboditve. Richetti je prisotnim zagotovil, da se bo na deželni in širše državni ravni potegoval za to, da se pereči sindikalni problem tega nosilnega tržaškega obrata čimprej pozitivno reši.
Članstvo repentabrskega kulturnega društva Kraški dom z zaupanjem v novo sezono
V ponedeljek zvečer je bil v občinski telovadnici v Repnu sedmi redni občni zbor Kulturnega društva Kraški dom iz repentabrske občine.
Jvodno poročilo je imela predsednica društva ^nja Lazar - Kralj, ki je najprej pozdravila Prisotne goste, nato pa je skozi prerez zadnjega c i letnega obdobja prikazala sončne in senčne Plati delovanja tega edinega kulturnega društva v repentabrski občini.
Na tem mestu objavljamo del predsedniškega Poročila Sonje Lazar - Kralj: »Društvo bi moralo v tem trenutku težiti po napredku in ne po pro-Padlj- Zato ne moremo mimo dejstva, da je v Prejšnji sezoni razpadel pevski zbor Srečko Ku-7*ar, ki je že vrsto tet deloval v okviru dru->tVa ■ • • Tudi za otroke je bilo nekaj storjenega.
Organizirali smo tečaje glasbene vzgoje, petja, folklore in telovadbe. V vseh primerih je zanimanje iz tedna v teden upadalo. Vprašamo se, kako naj sedaj obstaja zborček ali folklorna skupina s par elementi? K temu pa moram pripomniti, da šteje repentabrska osnovna šola nad 40 otrok. Zato poudarjam, da bi bil eden izmed izhodov ta, da posvečamo največ pozornosti najmlajšim. Društvo namerava sedaj organizirati v občini 10-dnevni poletni center za otroke otroškega vrtca in osnovne šote. Upamo, da nam bo ta prvi korak z otroki in seveda starši uspel.«
Lazarjeva je tako nadaljevala : »Pri mladini žanjemo tudi podobne uspehe. Naj omenim, da ima repentabrska občina tudi sorazmerno veliko število mladih. Vendar tudi mladinski krožek obstaja samo na papirju. Saj je bila vsaka pobuda deležna klavrnega odziva. Torej je nujno, da poskusimo obnoviti delovanje mladinskega krožka. Delno se obnavlja pevska dejavnost z ustanovitvijo dekliškega noneta in mladinskega glasbenega ansambla . . .«
Kot je razvidno iz poročila predsednice, so se torej uspehi vrstili z neuspehi. Tajnica društva Nives Guštin je nato v svojem poročilu najprej omenila propad mladinskega krožka in moškega pevskega zbora Srečko Kumar, nato pa nanizala uspehe, ki jih žanje balinarska sekcija društva in dejstvo, da so na pobudo domačinke Vesne Guštin - Grilanc ustanovili dekliški nonet in mladinski ansambel. Pozitivni so bili tudi stiki s pobrateno občino Logatec in stiki s prebivalci toskanske občine Luca di Mugello Grezzano, ki jih je oskrbel sedaj repenski domačin Gabriele Marucelli.
Tajnica je v svojem poročilu omenila uspešn^ akcije, ki jih je društvo opravilo v prejšnji sezoni, med katerimi prav gotovo prednjačijo Repentabrski kulturni dnevi, ki so se odvijali lani poleti v okviru krajevne razstave vin. Med najvažnejše lanske dogodke v. občini pa sodi prav gotovo odkritje spomenika žrtvam nacifašizma pri Colu, pri gradnji katerega je odločilno sodelovalo tudi kulturno društvo Kraški dom.
Blagajničarka Loredana Guštin je imela »spodbudno« poročilo, iz katerega je razvidno, da trenutno društvu ne manjka finančnih sredstev, temveč aktivnih kulturnih delavcev. Za balinarsko sekcijo je spregovoril Egon Škerk, ki je nanizal uspehe, ki jih je v zadnjih dveh letih žel ta zelo aktivni in dinamični odsek društva.
Občni zbor so nato pozdravili repentabrski župan dr. Pavel Colja, ki je v daljšem posegu pozitivno ocenil vlogo društva, Mauro Kralj (KPI -Repentabor), Alojz Milič (VZPI-ANPI - Repenta-bor), Emil Guštin (SSk - Repentabor), Tone Be-denčič (repentabrski župnik), pismeni pozdrav pa so poslali predstavniki osrednje ZSKD in KD Rdeča zvezda iz Saleža. Sledile so volitve, na katerih so potrdili predloženo listo 51 imen širšega odbora.
V daljši razpravi, v katero je poseglo lepo število domačinov, je bil razviden optimizem nad bodočnostjo tega društva, ki preživlja trenutno manjšo krizo, ki pa prav gotovo ni brezizhodna.
Izvoljeni širši odbor se bo sestal v četrtek, 26. aprila.
D. Jelinčič
Društva slovenskih izobražencev ob
20.30.
Denar za nagrado je tudi letos poklonila Hranilnica in posojilnica na Opčinah, za kar se ji komisija iskreno zahvaljuje.
Kje bomo lahko nabavili bencin
Stanovska organizacija upraviteljev bencinskih črpalk FIGISC nam je posredovala seznam servisnih postaj, ki bodo obratovale danes, 21. aprila, v popoldanskih urah, jutri, 22. aprila (velika noč), ves dan in pojutrišnjem, 23. aprila (velikonočni ponedeljek), ravno tako ves dan. Z mastnimi črkami navajamo servisne postaje, ki imajo na voljo tudi dizel.
Danes od 15. do 19. ure in jutri od 7.30 do 12.30 ter od 15. do 19. ure bo odprtih naslednjih 21 črpalk :
AGIP — Ul.- Revoltella (vogal Ul. D’Angeli), Nabrežje Ottaviano Augusto, Istrska ulica (nad pokopališčem), Ul. Carducci 4, Ul. Molino a Vento 158 in Ul. Valeno 1 (pri univerzi).
TOTAL — Ul. Giulia 2 (pri Ljud-saem vrtu), Drevored Campi Elisi 1/1, Drevored D’Annunzio 73, Mira-marski drevored 37, Miramarski drevored 273, Nabrežje T. Culli 2 in Se-sljan (državna cesta 202).
ESSO — Trg Libertà 10/1, in Ul. Battisti 6 v Miljah.
IP — Ul. F. Severo 2, Drevored D’Annunzio 38/A, Ul. Baiamonti 2 in Miramarski drevored 213.
CHEVRON — Nabrežje N. Sauro št. 14.
API — Ul. F. Severo .2/5.
V ponedeljek pa bo od 7.30 do 12.30 in od 15. do 19. ure odprtih sledečih 21 servisnih postaj:
AGIP — Drevored D’Annunzio 44, Miramarski drevored 49, Istrska ulica 50, Ul. I. Svevo 21 in Trg Sennino št. 10.
TOTAL — Ul. F. Severo 2/2, Trg A. Canal 1/1, Devin - Nabrežina 129, Ul. D’Alvi ano 14, Nabrežje Grumula št. 12, Furlanska cesta (Strada del Friuli) 7 in Ul. Revoltella 110/2.
ESSO — Nabrežje N. Sauro 8, Se-sljan (drž. cesta 14), Trg Valmaura, Ul. F. Severo 8/10 in Miramarski drevored 261.
IP — Ul. Giulia 58 in Ul. Carducci 12.
API — Pasaža sv. Andreja.
NEODVISNI — SIAT (Trg Cagni št. 6).
Miljska občina na pohod v Rim
Miljski občinski svet, ki se je sestal na izredni seji dne 18. aprila, je po uvodnem poročilu župana Bordona in predstavnikov svetovalskih skupin, soglasno sprejel dokument s pomenljivim naslovom : »Naj se izpraznijo orožarne, naj se napolnijo žitnice.« V njem je med drugim rečeno: »Vsak dan umira od lakote 40 tisoč otrok, na tisoče ljudi pa živi pod mejo podhranjenosti. Srednja življenjska starost v deželah Tretjega sveta ne presega 47 let. Leta 1982 so potrosili milijon milijard lir za orožje . . . Cena vojaškega reaktivnega letala bi zadostovala za nakup 40 tisoč poljskih lekarn. Tu ni samo problem denarja. Treba je spremeniti logiko današnjega razvoja, logiko vojne. Potrebno je spet postaviti človeka na prvo mesto. . . Milijarde, ki jih potrošijo za nakup uničujočega orožja, naj uporabijo za prehrano tistih, ki v tem trenutku po celem svetu trpijo lakoto . .. Vse to je izvedljivo, a le pod pogojem, da se takoj mobilizirajo sile, ki naj zopet vzpostavijo logiko in vrednote življenja, solidarnosti, miru po celem svetu ter naj premagajo sebičnost, vojno in smrt.«
Hazardna igra v centru mesta
Policija je v sredo prijavila sodstvu 54-letnega Salvatora D’Anno in 47-let-nega Giuseppa Mihih ja, oba iz Turina. Obtožena sta, da sta vodila hazardno igro s kockami v nekem stanovanju v Ul. Giulia. Oba sta stanovala v nekem motelu v centru mesta, med pregledom pa je policija odkrila 3.700.000 lir v gotovini ter nekaj drugega materiala, D’Anna pa je imel dve potrdili za prejem 15.850.000 lir, ki pa naj bi jih dobil, po lastnih izjavah, iz svoje trgovske dejavnosti.
Ob izgubi drage Olge Rodella izreka svojcem občuteno sožalje sekcija VZPI - ANPI od Domja.
^GLEDALIŠČE V TRSTU
KULTURNI DOM
BRENDAN BEHAN
TALEC
v torek, 24. ,t.m., ob 16. uri — ABONMA RED J
v sredo, 25. t.m., ob 16. uri — ABONMA RED I
gledališča |
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
V TRSTU
Ivan Pregelj »Vsem galjotom vile v vamp« v četrtek, 26. t.m., ob 19. uri v Avditoriju v Portorožu.
VERDI
Danes, 21. aprila, ob 17. uri četrta predstava Verdijeve opere »Moč usode«. Dirigent A. Campori, režiser C. Maestrini. Red S.
CANKARJEV DOM - Ljubljana
Velika dvorana
Jutri, 22. aprila, ob 18. uri nastop nagrajencev mednarodnega srečanja čarodejev — gala predstava.
Okrogla dvorana
Danes, 21. aprila, ob 10. uri: čarovniška otroška matineja : ob 20. uri: Nočni program — Iluzionistični večer.
Jutri, 22. aprila, ob 20. uri »Podobe trenutkov«.
PRIMORSKO DRAMSKO
GLEDALIŠČE
Danes, 21. aprila, ob 20. uri Stanislaw Ignacy Witkiewicz: »Čevljarji«. Predstava za abonma S - sobota in izven v gledališki dvorani v Solkanu.
koncerti
šola Glasbene matice - Trst v p6tek, 27. t.m., ob 20.30 v Gallusovi dvorani, Ul. R. Manna 29, »Koncert v spomin na Sergija Radoviča« - Pierpaolo Levi -klavirski recital. Na programu: Beethoven, Chopin, Liszt. Vabljeni!
kino
La Cappella Underground 18.00, 20.00 in 22.00 »Polyester«. John Waters (ZDA 1982).
Maxivideo 18.30 — 21.00 »II pipistrello« Johann Strauss, opereta. Placido Domingo.
Ariston 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Star 80«. Režija Bob Fosse. Mariel Hemingway. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Eden 16.00 — 22.15 »L’estate assassina«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Fenice 16.30 — 22.15 »Vediamoci chiaro«. Režija Luciano Salce. Johnny Do-relli, Eleonora Giorgi, Janet Agreen.
Nazionale 15.30 — 22.00 »Le grandi labbra nella bocca d'oro«.
Dvorana št. 2	15.20 — 22.10 »Silk-
wood«.
Dvorana št. 3 15.30 — 22.00 »Cenerentola 80«.
Grattacielo 17.30 — 22.15 »Voglia di tenerezza«. J. Nicholson, S. MacLaine.
Mignon 15.30 — 22.00 »Ostržek«. Walt Disney.
Capitol 17.00 — 22.00 »Lo squalo 3«.
Aurora 16.00 — 22.00 »Furyo«. David Bowie.
Moderno 18.00, 20.00, 22.00. »II giorno dopo (The day after)«.
Vittorio Veneto 15.30, 17.40, 19.50, 22.00 »Octopussy - Operazione piovra - 007 James Bond«. Roger Moore.
Lumiere 16.00 — 22.00 »Flashdance«.
Radio 15.30 — 21.30 »Crociera erotica«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Alcione 16.00 — 22.00 »II principe della città«.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
Slovensko kulturno društvo Barkovlje
priredi v ponedeljek, 23. t.m., družinski izlet na Slavnik. Zbirališče na Pesku (meja - jug. stran) ob 10.30. V primeru slabega vremena izlet odpade. Za informacije tel. 040/43819. Vabljeni!
KD S. Škamperle, KD Union, Odbor za vrnitev in uporabo narodnega doma pri Sv. Ivanu vabijo vse domačine, da se udeležijo proslavitve dneva osvoboditve — 25. aprila, ob 10. uri s polaganji m venca na pročelje narodnega doma pri Sv. Ivanu.
razna obvestila
Zadruga Planinski dom Mangart vabi vse člane in prijatelje na redni občni zbor, ki bo v četrtek, 26. t.m., ob 17. uri v prvem sklicanju in y petek, 27. t.m., ob 19.30 v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20. V drugem sklicanju bo občni zbor sklepčen ob katerikoli udeležbi.
TPPZ P. Tomažič v organizaciji urada za kulturne stike Italija - Sovjetska zveza, nadaljuje v Bazovici v prostorih TPPZ P. Tomažič od 10. do 12. ure vpis za turistično-koncertno turnejo v Moskvo in Leningrad, tel. 040/226-446. Podporni člani pohitite!
Slovenska kulturno-gospodarska zveza prireja letovanje v Škofji Loki od 25. junija do 9. julija za otroke oziroma mladostnike od 6. do 15. leta in letovanje v Savudriji od 10. do 24. julija 1984 za otroke od 8. do 12. leta. Informacije in vpisovanje na sedežu SKGZ v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, III. nad. tel. 744249, do 30. aprila vsak dan (razen ob sobotah) od 9. do 12. ure in na sedežu SKGZ v Gorici, Ul. Malta 2, tel. (0481) 84614, z enakim umikom.
razstave
v TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 je odprta razstava Adriane Maraž.
V	priredbi Fotokrožka Trst 80 je na ogled razstava barvnih fotografij Saše Ota v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20. Urnik: ob uradnih urah ZSKD ter ob večernih urah.
V	galeriji Corsia Stadion bodo danes,
20.	aprila, ob 18. uri odprli razstavo slikarja Fabia Zubinija. Razstava bo na ogled do' 10. maja.
V	Domu A. Sirk v Kf ižu je odprta razstava Silve in Liane Bogateč. Občinstvo si jo lahko ogleda v nedeljo, 22. aprila, med 11. in 13. uro in med 17. in 19. uro; v soboto, 21. t.m., med 17; in 19. uro.
Skupnost Družina Opčine vabi na ogled 1. razstave umetriških keramičnih izdelkov, ki so jih realizirali handikapirani Skupnosti. Razstava bo odprta še jutri,
21.	t.m., na sedežu v Bazoviški ul. 29 -Opčine vsak dan od 10. do 12. ure in od 15. do 19. ure.
V	Peterlinovi dvorani v Trstu — Ulica Donizctti št. 3 — bodo do 12. maja razstavljali svoja dela sledeči slikarji: Koren - škerk, Kosič, Kozman in Žerjal. Razstava je odprta vsak dan od 18. ure do 19.30.
izleti
Združenje Union Podlonjer - Sv. Ivan
prireja enodnevni izlet 23. t.m. v Kobarid in Bovec z odhodom ob 7.30 _ z Oberdanovega trga. Informacije na št. 040/732-858.
SPDT prireja na velikonočni ponedeljek, 23. t.m., izlet z osebnimi avtomobili na Orljak (1106 m). Zbirališče udeležencev ob 8. uri na Trgu Ulpiano (pred tržaško sodnijo) oz. ob 8.30 v Bazovici. Izlet vodi Ervin Gombač, pri katerem se lahko vsi telefonsko prijavijo na izlet (št. 754-742). Vsak naj pove, če ima prevozno sredstvo na razpolago ali če je brez prevoza.
v
Obnovili gostilno v Sempolaju
V sredo popoldne so v Šempolaju otvorili popolnoma obnovljeno gostilno »Gruden«, ki je znana prav vsem, posebno zaradi tipične domače kuhinje. Poleg tega pa sta družini Gruden in Doljak priljubljeni med vsemi občani. Gostilna praznuje prav letos 80-letnico delovanja na področju gostinstva in to je nedvomno zavidljiv uspeh. Ob priliki te pomembne slovesnosti je uvodoma spregovoril direktor SDGZ Vojko Kocjančič, nato župan Albin Škerk in končno še Karlo Guštin, načelnik' gostinske sekcije SDGZ, ki je med drugim poudaril, da so tovrstne pobude velik uspeh, saj se krepi celotno naše gostinstvo in s tem vse naše gospodarstvo, in še enkrat zaželel Linotu, Vandi. Simonu in vsej družini obilne poslovne uspehe. Ob tej priložnosti je zapel nekaj narodnih tudi moški pevski zbor »Igo Gruden« pod vodstvom Matjaža Ščeka. (dv. b.)
Pomlad v Trstu
21. apnil 6. maj 1984
Koliko prazničnih dni!
Koliko lepih priložnosti, da gremo v Trst na edinstveni sestanek s cvetlicami in glasbo, baleti in
koncerti, folkloro in prireditvami! Izredna tržaška pomlad: povsem nova prireditev s sijajnimi cvetličnimi vrtovi, ki so jih na najlepše tržaške trge prinesli iz dežel Alpe-Jadran : Bavarske, Štajerske, Koroške, Slovenije, Hrvatske, Tridentinskega-Gornjega Poadižja, Veneta, Furlanije-Julijske krajine.
Informacije:
Azienda Autonoma di Soggiorno e Turismo di Trieste e della sua Riviera Piazza della Cattedrale 3, 34121 Trst - tei. (040) 750.002 - telex 460444 TSTUR I Ente Autonomo Fiera di Trieste
Piazzale De Gasperi 1 - 34139 Trst - tei. (040) 733.201 - telex 460440 FAIRTS I
včeraj-danes		prispevki		mali oglasi
Danes, SOBOTA, 21. aprila SIMEON
Sonce vzide ob 6.08 in zatone ob 19.59 — Dolžina dneva 13.51 — Luna vzide ob 19.59 in zatone ob 1.42.
-Jutri, NEDELJA, 22. aprila VELIKA NOČ
Vreme včeraj : t mperatura zraka 16,5 stopinje,	zračni	tlak	1026,3 mb raste,
veter 6 km na uro severni, vlaga 23-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 8,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Gianluca Magnelli, Debora Pohlen, Benedetta Vulcani, Fabrizio Lizzi, Valentina Nigro.
UMRLI SO: 87-letna Valeria Valendoti vd. Roatti, 78-letni Giovanni Gelovizza, 31-letna Alberta Barra, 66-lctna Caterina	Franca	vd.	Diviacco,	90-letna
Virginia	Pertot	por.	Petronio.	84-letna
Luciana Camelli	por.	Cecchetti,	82-letna
Giuseppina Maziero, SMetni Massimiliano Povh, 70-letni Michele Ingannamorte,
69-	letni Francesco Conforti, 86-lctni Riccardo Bonelli, 63-letni Petrosino Gallas,
70-	letni Ermenegildo Banco, 74-letni Mario Krainz, 71-letni Vittorio Franchi.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Fel-luga 46, Ul. Mascagni 2, Prosek, Žavlje.
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ùl. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Prosek, Žavlje.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik : tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 209-197.
čestitke
Danes praznuje 70. rojstni dan BRUNO PRAŠELJ iz Doline. Vse najboljše in še mnogo zdravih let mu želijo vsi Stavčevi.
V prijetnem kotičku Miljskega zaliva v prijetni restavraciji
»ALLA STAZIONE«
Vam novi upravitelj
Roberto Mosenich
iz Trebč postreže z najrazličnejšimi ribjimi specialitetami in drugimi jedmi za sladokusce.
Pokrajinska cesta št. 2 - MILJE Telefon (040) 271193.
HI-FI
BODOČNOSTI
COMPACT DISC PHILIPS 202
560.000 lir
Namesto cvetja na grob pok. Lina Vi-sentina darujejo družine Gruden, Ca-harija, Longo in Malabotti 100.000 lir za SKD I. Gruden - Nabrežina.
Ob smrti matere Julije daruje družina Stulle (Col 40) 50.000 lir za popravilo repentabrske cerkve.
Namesto cvetja na grob Julije Guštin darujeta sestri Angela in Pepa (Repen 14) 35.000 lir za popravilo repen tabrske cerkve.
Namesto cvetja na grob Julije Guštin daruj ?jo sestra Zofija in hčere (Repen 83) 60.000 lir za popravilo repentabrske cerkve.
Namesto cvetja na grob Julije Guštin darujejo za popravilo repentabrske cerkve: družina Škabar (Repen 130) 7.000 lir, družina Škabar (Repen 4) 10.000 lir, družina Calzi (Repen 43) 10.000 lir, družina Škabar (Repen 74) 10.000 lir, družina Ravbar (Repen 89) 10.000 lir, družina Milič (Repen 93) 10.000 lir, dru-Ižina Kocjan (Repen 40) 10.000 lir. družina Bertolino (Repen 29) 10.000 lir, Marija Škabar (Repen 39) 10.000 lir, družina Milič (Col 15) 20.000 lir, dru žina Ravbar (Col 23) 10.000 lir. družina šuc (Repen 171) 10.000 lir in družina Hrovatič (Col 40) 10.000 lir.
V	spomin na svakinjo in teto Julijo Guštin darujeta Majda in Vojka z družino 20.000 lir za popravilo repentabrske cerkve.
V	spomin na Julijo daruje družina Guštin (Col 12) 15.000 lir ža popravilo repentabrske cerkve.
V	spomin na Milana Zobca darujejo Drago, Giuli, Mara in nona Milka 100k000 lir za pevski zbor Slovenec.
Za cerkev sv. Andreja v Trebčah da rujejo: N.N. 50.000 lir, Carmela Carli
10.000	lir in Valerija Čuk 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Rudija Pahorja daruje Janko Rebula z družino
15.000	lir za ŠK Kras.
Namesto cvetja na grob Milana Zobca darujejo Gabrijela in Boris Bandi 10.000 lir ter Marija in Bruno Zahar 15.000 lir za PD Slovenec.
V	spomin na Milana Zobca in Rudija Petarosa daruje družina Štrajn (Boršt 114) 5.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI in
5.000	lir za spomenik padlim v NOB iz Boršta.
Namesto cvetja na grob Milana Zobca darujeta družini Petaros (Bpršt 99) in škerlavaj (Hrvatsko 58) .20.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Boršta.
V	spomin na Milana Zobca in na bratranca Rudija Petarosa daruje Rudi Kosmač z družino 20.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Boršt - Zabrežec.
V	spomin na Milana Zobca daruje družina Hrvat (Boršt 90) 10.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Boršta.
Ob 3. obletnici smrti Alojza Hrvata daruje družina 20.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Boršt - Zabrežec.
V	spomin na Milana Zobca in na Rudija Petarosa daruje družina Petaros (Boršt 46) 20.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Boršt - Zabrežec.
V	spomin na Milana Zobca in na prijatelja Rudija Petarosa daruje Danilo Petaros (Boršt 60) 15.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Boršt - Zabrežec.
V	spomin na Rudija Pahorja daruje Albina Bavčar 50.000 Ur za postavitev spomenika padlim v NOB iz Skednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane.
Namesto cvetja na grob Loredanine-ga očeta darujejo učenci in učiteljice osnovne šole Boršt 35.000 lir za osnovno šolo v Borštu.
Ivanka Lupine daruje 20.000 lir za dramski odsek SKD I. Gruden.
V	spomin na moža in očeta Petra Vi-daua darujejo žena Danila, hči Marija in sin Zvonko 50.000 Ur za spomenik padlim v NOB na Opčinah.
V	spomin na dragega moža in očeta Milana Zobca darujejo svojci 40.000 Ur za pevski zbor Slovenec in 40.000 Ur za sekcijo VZPI-ANPI Boršt - Zabrežec.
Namesto cvetja na grob Milana Zobca daruje prijatelj 30.000 Ur za sekcijo VZPI-ANPI Boršt - Zabrežec.
Namesto cvetja na grob Rudija Petarosa daruje Mirko Zobec z družino 20.000 Ur za srenjo - Boršt.
V	počastitev spomina Rudija Petarosa darujeta Anica Marc in Toni (Bazovica)
20.000	Ur za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Borštu.
Namesto cvetja na grob Lina Visen-tinija darujejo družina Stepančič ter Anica in Milena 30.000 Ur za ŠD Sokol in 30.000 lir za SKD I. Gruden.
Namesto cvetja na grob Olge Rodel-la darujeta Meri in Dragi Ota (Boljunec) 20.000 lir za KD P’. Venturini.
Marta in Franko Volk darujeta 10.000 Ur za KD Primorsko.
telejon 040	775275
PROTI IZPADANJU las, suhemu in mastnemu prhljaju, šamponi in ze-Uščne tekočine 'DERBE. Parfumerija »Kozmetika 90« - Opčine.
KOZMETIČNI SALON RUŽIČA - Boljunec 378, tel. 040/228-313 - obvešča cenjene stranke, da bo salon ponovno deloval 2. maja.
PRODAM zemljišče ob cesti v Samator-ci, cona F, 4.500 kv. m. Tel. na št. 040/220-612.
OSMICO je odprl Stano Ravbar - Ve-Uki Repen 2. Toči črno in belp vino.
OSMICO je v Nabrežini št. 138/A odprl Dušan Radovič. Poskrbljeno za prigrizek. Vabljeni !
OSMICO ima FrandoUč - Slivno. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl v Dolini Oskar Slavec. Toči belo in črno vino.
ZA DOBRO SPANJE IZBERI
CENTRO
DEL MATERASSO Gradarci Petruccl
UL. CERERIA 8 - TEL. 727617 TRST
Servis za tvoj počitek!
ESTETIČNI SALON RUŽIČA naproša cenjeno stranuo, ki je ... šop ključev na pisalni mizi, naj nemudoma telefonira na št. 040/228-313.
PRODAM Peugeot 103, letnik '79. Tel. na št. 040/226-113 ah 228-547,
ZLATO, zlate kovance kupi ali ugodno zamenja zlatarna Sosič - Narodna ul. 44, Opčine, Trst.
IŠČEM delo kot izučena prodajalka v tekstilnih trgovinah. Tel. ob urah kosila 040/571-274.
PRODAM Pando 30, letnik 1981, prevoženih 35.000 km. Tel. 040/229-211.
PRODAM 40 stotov sena. Tel. na št. 040/227-250.
ČISTILNICA TATJANA, Nabrežina Kamnolomi 78/D, tel. 040/291-191, je odprta vsak dan od 8. do 13. ure, ob sobotah pa tudi od. 16.30 do 19. ure: v Križu št. 204 (na Kržadi) ima odprto sprejemnico vsak dan od 9. do 12. ure, ob sobotah pa od 17. do
VOKALNÒ-INSTRUMENTALNA SKUPINA iz Brega sprejema nove člane do 16. leta starosti za trobila in pihala. Telefonirati na štev. 226-577 od 12. do 15. ure.
OSMICO je odprl Diko - Benedikt Žerjal, Boršt 74.
OSMICO je odprla Olga Grilanc v Sa-ležu 23. Toči belo in črno vino.
MATEMATIKO ia FIZIKO inštruiram na domu. Informacije popoldne po tel. 003865/21972.
IŠČEMO obrtnike, mizarje, specializirane za postavitev pohištva. Tel. na št. 040/575-145.
PRODAMO pohištvo po znižani ceni zaradi obnovitve artiklov. Tel. 040/54390 aU 575-145.
menjalnica
20. 4. 84
Ameriški dolar						1.635.—
Kanadski dolar						1.265.—
Švicarski frank						744.—
Danska krona .						166.50
Norveška krona						213.—
švedska krona .						207.50
Holandski fiorini						546.—
Francoski frank						199.50
Belgijski frank						27.50
Funt šterling .					• \	2.310.—
Irski šterling .						1.870.—
Nemška marka						616.—
Avstrijski šiling						87.-
Portugalski eskudo						11.-
Japonski Jen .						6.—
španska pezeta						10.-
Avstralski dolar						1.425.-
Grška drahma						14,-
DebeU dinar .						11 —
Mali dinar . .						11.50
ME5
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S P. A.
TRST - ULICA F. FIL.ZI 1Q -	B1-44B
PRIMORSKI DNEVNIK — 21. aprila 1981
programi rtv □ stran 7
film - film - film
rodiote levizija
ureja kinoateljc
filmi na tv zaslonu
PROFESSIONE:
REPORTER »Poklic: reporter«
Režija: Michelangelo Antoniom Glavni vlogi:	J. Nicholson, M.
Schneider.
Italia 1, v ponedeljek, 23. aprila, ob
24.00.
V pričakovanju prve avtorske vi-deo-glasbene produkcije v Italiji (z Landisom celo druge na svetu, med velikimi imeni), Antoniom jev video clip z rock pevko Gianno Nannini, si oglejmo zgodbo o reporterju, ki, naveličan lastnega življenja, prevza-me identiteto umorjenega trgovca z orožjem. S tem spremeni življenje, o-Sebnost, mišljenje. Filrq je znan zlasti zaradi zaključne sekvence-kadra, ki simbolično oriše propad junaka. Neskončna »vožnja« okn i hiše, proti in skozi njo pa zopet ven nas bo ponovno očarala. Biserček (direktor fotografije: Luciano Tovoli), skupno s sekvenco tennisa brez žogice v »Blow upu«, filmske tehnike in izražanja.
LOLA
Režija: R. W. Fassbinder.
Glavne vloge: B. Sukowa, M. Adorf,
Armin Mueller - Stahl.
Rete 4, v četrtek, 26. aprila, ob 23.00
Nemčija v 50. letih, majhno podeželsko mestece; na oddelek za urbanistiko pride nov šef, počasi spoznava »običaje« Jok alni h gospodov, gradbenikov in politikov. Lola je elegantna gospa, v resnici prostitutka in ljubica tamkajšnjega mogotca, v katero se naivni funkcionar zaljubi. S preprosto zgodbico odslikuje Fassbinder splet-kaško in pokvarjeno podeželje, v ničeve drugačno od »velikega« mesta; posebnost je atmosfera, ki jo zna RW F, kot običajno, ustvariti, v marsičem Podobna »Lili Marlen«.
NE JOČI PETER
Režija: France Štiglic.
Igrajo: Lojze Rozman, Bert Sotlar, Majda Potokar, Zlatko Šugman, Bogdana Lubej.
TV Ljubljana, v petek, 27. aprila, ob 10.35.
»Film ne prikazuje NOB zgolj od li L- ukcijsko, kjer so posamezni zoženi na papirnato belo-črno shemo, temveč nam prikazuje NOB od znotraj skozi človeka, torej človeka v NOB, ki ni več mit, gola fikcija, uujpak takšen, kakršen pač je, privaten, častihlepen, komičen, trmast, Preprost, obremenjen z najrazličnejšimi predsodki, muhami in tegobicamd« Ekran, 1965). Zgodba pripoveduje o Partizanski trojki, ki mora prepeljati malega Petra na osvobojeno ozeml je, težave niso samo zaradi sovražnikov, Najteže se izkaže ravno. . . krotiti Petra.
službo ob tekočem traku. Navadna delavka torej, z razgibanim privatnim življenjem, z voljo da pride do resnice, kar pa jo žal pogubi volja, ki je mož in prijateljica, pa tudi ostali delavci tovarne imajo.
beležke
PodobnQ kot za novoletne praznike izide tudi v tem času na velikem platnu lepo število novih in privlačnih filmov. Zadnji naval pred poletno »temo«.
Najbolj kričeče se pojavlja »Footlo-ose«, ki sta ga te dni Lori Singer in Kevin Bacon predstavljata v Rimu in Milanu. S privlačno glasbeno spremljavo in pustolovskim vzdušjem, zlasti pa z dobro reklamizacijo, bo gotovo privabil številne gledalce, iste morda, ki so zapolnili dvorane za Spielbergov »E. T.« in za »Flashdance«. Zgodba (revolucija mladih v vasici, kjer so prepovedali glasbo) je nepomembna ; važen je stil pripovedi, skoraj nekakšen dolg video clip, kjer izstopajo skladbica Kennija Logginsa, očarljiva Lori Singer in baleti.
Če bomo morali za »Footloose« pri nas še malo počakati, lahko te dni v Trstu gledamo »Star ’80«, zadnje delo Boba Fosseja. Režiser slavnih filmov kot sta bila »Cabaret«, »Ali that jazz«, je tokrat posnel zgodbo o Dorothy Trat-ten, igralki iz Gogdanovičevega »Vsi so se smejali« in zvezdnici Playboy a. Vlogo je zaupal vnukinji slavnega pisatelja, Mauriel Hemingway, ki je za ta film morala opraviti okrepilno o-peracijo prsi. Tudi to se namreč v filmskem svetu dogaja.
»Yentl«, »Veliki mraz«, »Silkwood«, trije Oskarjevi nagrajenci so že dospeli na italijansko filmsko platno. Iz italijanske proizvodnje bi omenili »Pepelko ’80«, verzija glasbenega filma »po italijansko« s tujimi igralci in skladbicami v angleščini. Zanimivejši• je »100 dni v Palermu« (igrajo: L. Ventura, G. De Sio, A. Foà) o zasebnem življenju do umora generala Dalla Chiesa.
Distribucija d’essai pa ponuja dva biserčka : »Oblomov» ruskega režiserja Niki te Mikhalkova ih »O’ Megale-xandros« Grka Angelopulosa. Prvi je po knjigi Ivana Gončarova upodobil »fiziognomijo duha in ruskega temperamenta izpred revolucije, ki ga ka-rakterizira fatalistična vdanost (Mo-fandini). O megalos pa je Alexander Veliki, makedonski vojvoda, ki je zmagal in nadvladoval vse dotlej, ko je utrpel samoto in spletkari je, nevednost in megalomanija pa sta ga pogubili. Medtem ko so ostali filmi že v »bližini« Trsta, bo za zadnja dva treba počakati malce dlje.
VLAK za kraljevo »Kraljevski voz«
Bcžija: Aleksander Djordjevič. Igrajo: Ljubiša Samardžič, Zvoni-ndr Lepetič, Sanja Vejnovič. ^^(Cjubljana, petek, 27. aprila, ob
Diverzantska pustolovščina stroje-y°dje, ki prevaža pomembno aktovko fz Beograda v Kraljevo pod nemško o-kupačijo. Med vožnjo se pridružijo razni junaki, med katerimi mlado judovsko dekle. V nekaterih trenutkih je ^amardžič, protagonist filma, podo-ddn Jean Paul Bemondoju. Bori, se strelja, preskakuje z voza na voz (kar d)nd vožnjo), brani onesposobljeno de-Ke pred zlonamernežema in seveda povede aktovko na cilj, v bolj vame foke partijskih kolegov. Po tem pa “dn^še čas, da ga ulovijo. Akcijska montaža, ki čaje filmu pravo dinamiko. je delo Andrije Zafranoviča.
v kinodvoranah
SILKWOOD
Bežija: Mike Nichols.
•grajo: Meryl Strep, Kurt Russel, Cher.
Bno: Karen G. Silkwood. Datum mrti: 13. november 1974. Razlog: znan. Tako je morda napisal poli-nst v svojo knjižico, za baežke. Oko-•scine pa, kakor prikazuje avtor filmih so bile dokaj zapletene. Karen je namreč zaposlena pri podjetju, ki “f )zdelovalo kapsule radioaktivnega goriva. Odkrila je marsikatero nepra-IJnost in se borila, pod okriljem sindikata, proti »metodam« podjetja, ki 1 *dnko imela katastrofalne posledi-e' Režiser Nichols prikaže njeno smrt kot posledico dogodkov in ravnanja Podjetnikov. Nobena raziškava ni ?kazala njihovih krivd, ali pokazala okoliščine nezgode. Poleg politične .unkcije, ki jo lahko ima takšen film, »e leP° izpeljan zlasti prikaz življenja zenske, diplomirane na univerzi, s Lcmer si je pridobila le kvalificirano
Popravek
V članku »Neodločen rezultat med filmom in TV« je prišlo do nekaj neljubih napak, pri nekaterih imenih ustvarjalcev, to tudi zaradi slabih telefonskih zvez. Namesto Franca Casce beri Franza Kafke, namesto »Senzaoije video - foto - romana« beri »senzacija«, *>ideo »Fotoroman za«, Antognoni beri Antoniom, »La cruite« beri »La Truite«, namesto Marca Puglia Giordane beri Marca Tullia Giordane, Hoppy beri Hopi, namesto »Arredato« beri »Arrebato«, Neworkom beri Networkom.
FOTOKOPIJE
Z ABONMAJEM
ELIOGRAFICA SERVIS IN VEZAVA
Ul. F. Severo 149 (Univerza)
Tel: 568688
Ul. F. Severo 4 (Sodišče)
Tel: 60354
Za vaše zlate želje draguljarna
vMalalan
Narodna ul. 28 Opčine
ITALIJANSKA
Prvi kanal
10.00	Vado a vedere il mondo, capisco tutto e torno
Happening v Los Angelesu
10.55	Nato per il mare - 1. del
11.45	Un’età per crescere
12.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
12.05	Trije nečaki in majordom - TV film
12.30	Check up - oddaja o medicini
13.25	Vremenske razmere
13.30	Dnevnik 1
14.00	Prisma - tedenska oddaja Dnevnika 1
14.30	L'ultimo dei Moicani
16.05	Programi naslednjega tedna
16.20	Športne vesti
16.30	Posebna oddaja iz parlamenta
17.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
17.05	II sabato dello Zecchino - otroška oddaja
18.00	Italijansko nogometno prven, stvo - registriran polčas nogometne tekme B lige
18.30	90. minuta
18.50	Nabožna oddaja
19.00	Koncert
19.40	Almanah in Vremenske razmere
20.00	Dnevnik 1
20.50	Gesù di Nazareth - TV pri redba
21.40	Dnevnik 1
21.50	Tam tam - aktualnosti Dnevnika 1
22.45	Športna sobota
23.30	Dnevnik 1 - Zadnje vesti in Vremenske razmere
CANALE 5
8.30	L’albero delle mele - TV film
9.00	I Jefferson - TV film
9.25	L’albero delle mele - TV film
10.00	L’orgoglio di Jasse Hallam -film
12.00	Simon Templar - TV film
13.00	H pranzo è servito - nagradno tekmovanje
13.30	Special Anno Domini - ponovitev
14.00	Pietro e Paolo - TV nadaljevanka
16.00	TV film
16.30	T.J. Hooker - TV film
17.30	Record - športna rubrika
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Ziz - Zag - nagradno tekmovanje
20.25	Risalissi ma - zabavnoglasbena oddaja
22.25	Super Record - športna rubrika
23.25	Istambul - film
RETEQUATTRO
8.30	Giatrus - risanka
9.00	Amore in sofitta - TV film
9.30	Flò TV film
10.00	Chico - TV film
10.30	Fantasilandia - TV film
11.30	Film
13.30	Maria Maria - novela
14.00	Magia - novela
14.50	I gigli del campo - film
16.50	La famiiglia Bradford
18.50	Speciale Retequattro
20.25	Giovanni Paolo H. - film
23.30	L’uovo del serpente - film
ITALIA 1
8.30	Arrivano le spose - TV film
9.30	L’ultima riva - film
11.30	Phyllis - TV film
12.00	Gli eroi di Hogan - TV film
12.30	Strega per amore - TV film
13.00	Bim Bum Barn otroška oddaja
Chobin - risanka Marco Polo - risanka
14.00	športne vesti
16.00	Bim Bum Barn
17.30	Musica è - glasbena oddaja
18.30	Simon & Simon - TV film
19.50	II mio amico Arnold - TV film
20.25	Supercar - TV film
TELEVIZIJA
Drugi kanal
10.00	Evropski dnevi
10.30	Programi naslednjega tedna
10.45	Sobota
12.30	Dnevnik 2 - Start
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.30	Dnevnik 2 Lepa Italija mesta, vasi, ljudje in stvari, ki jih je treba zaščititi
14.00	Šolska vzgoja
14.35	D coraggio di Lassie - film
16.10	Sereno variabile
17.30	Dnevnik 2 Kratke vesti
17.35	Izžrebanje loterije
17.40	Simfonični koncert
18.50	Dnevnik 2 - Športne vesti
19.00	Italijansko nogometno prvenstvo - registriran polčas nogometne tekme A lige
19.45	Dnevnik 2 - Vesti
20.30	Pianura rossa - film
22.05	Dnevni 2 - Nocoj
22.15	D cappello sulle ventitré
23.05	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
23.15	Športne vesti v teku oddaje
Boks: Don Cury - Diaz
Tretji kanal
12.00	Tenis
14.00	Ostržek
15.00	Tenis
16.50	Nella città d’inferno - film
19.00	Dnevnik 3
19.30	Geo - vodita Mita Medici in Folco Quilici
20.15	Programi naslednjega tedna
20.30	Pasqua del teatro
21.30	Športne vesti
21.25	Magnum P.L TV film
22.25	Drive in - zabavnoglasbena oddaja
00.15 Dee Jay Television
TELEPADOVA
13.00	Šport
13.30	Falcon Crest TV nadaljevanka
14.45	Movin’on - TV film
15.30	Tigerman - risanka Lupin HI - risanka
17.30	Sampey - risanka
18.00	Risanke
18.30	Tigerman risanka
19.00	L’incredibile Hulk TV film
20.00	Anche i ricchi piangono
20.20	La lunga linea grigia - film
22.00	Sport
23.00	Šport
23 30 L’ereditiera - film
TRIVENETA
6.00	Film
730 Risanke
8.30	TV film
9.30	II soffio del diavolo TV film
10.00	Una vita da vivere - TV roman
11.00	Sloane - TV film
12.00	Medusa - TV film
12.30	Q.P. Coupons
15.30	Sloane - TV film
16.30	Dražba
20.30	La moglie addosso film
22.00	II soffio del diavolo - TV film
22.30	Dražba
1.30	Horoskop
1.40	Film
3 00 Una coppia quasi normale TV film
TELEFRIULI
11.00	Si o No
13.30	Corner
14.15	šolske vesti
14.30	šport
17.00	TV film
18.00	Risanka
18.30	Regione, verde - rubrika
19.30	Cuore e salute
20.00	TV film
20.25	Film
22.15	L’ora di Hitchcock - TV film
23.15	TV dnevnik
23.30	II terrore corre sul filo - film
RADIO
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik ; 8.00, • 10.00, 14.00, 17.00 Poročila 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 - 13.00 Dopoldanski zbornik; Kulturni dogodki (ponovitev); 8.40 Glasbeni potpuri; 10.10 Javni koncert Glasbene matice v Trstu : sopranistka Olga Gracelj, mezzosopranistka E. Novšak Houška; simfonični orkester Radiotelevizije Ljubljana in mladinski pevski zbor Glasbene matice v Trstu vodi Stojan Kuret; Giovanni Battista Pergolesi : Statut Mater za solistki, zbor, godala in orgle; Zvonimir Ciglič: Triptih za glas in orkester; Johannes Brahms: Variacije na Haydnovo temo, op. 56 a; 11.30 Beležka; 11.40 Gasbeni potpuri; 12.00 »Glas od Rezije«; 12.30 Glasbeni potpuri ; 13.20 Glasba po željah; 14.10	17.00 Radijsko popoldne:
Naš pravljični telefon; 15.00 Naš jezik; 15.05 Halo, tu Radio Trst A! ; 16.05 Glasbene raznolikosti; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Mirko Mahnič: »Dva Pasijona človekov in Jezusov«, radijska igra za ve’iko noč; 18.40 Glasbena medigra.
RADIO OPČINE
Do 14.00 Glasba; 15.00 Glasba po že jah - s telefonskimi pozivi v živo; 18.00 Listajmo po časopisih vodi Vinko.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.30, 13.30, 19,30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved, cestne razmere, EP; 6.45 Prometni servis; 13.00 Otvoritev : Kruh in sol Radia Koper; Med glasbo; 13.40 Zamejska reportaža; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Glasba; 18.00 Zaključek programov.
Srednji val 546,4 metra ali 549 kilohertzov UKW - Beli križ 102,0 MHz UKW - Koper 98,1 MHz UKW — Nanos 88,6 MHz
RADIO KOPER
(ltoll|anskl program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30. 18.30 Poročila; 7.15, 12.30.
15.30,	19.30 Radijski dnevnik; 6.00 Glasbeno prebujanje - Koledarček;
7.00	Dober dan; 9.15 Poje in igra sku-
pina Casadei; 9.32 Lucianov! dopisniki; 10.00 Pesem tedna; 10.35 Vrtiljak motivov; 12.00 Glasba po željah; 12.45 Pike na i; 14.30 Popoldanski program;
14.35	Radijska priredba ; 15.50 Glasbe ni vikend ; 16.55 Pismo iz. .	20.00
Zaključek programov.
RADIO 1
6.00,	7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00,
14.00,	15.00, 19.00 Poročila; 6.00 Gla sbena matineja; 9.00 Vikend; 10.15 Black out; 10.55 Glasbeno srečanje z Mino; 11.44 Čudežna svetilka; 12.26 'Zgodovinske osebnosti : Giuseppe Giusti; 13.25 Master Glasba dan za dnem; 14.30 Glasbe no-govorni program ; 16.22 Nogomet minuto za minuto; 17.32 Glasbeno-govomi program;
19.20	Na naših tržiščih; 19.25 Glasbeni mozaik; 20.00 Black-out; 20.30 Radijska priredba; 21.00 »Z« kakor zdravje»; 21.30 Večerna kriminalka;
22.00	Radijska priredba; 22.28 Radij ska drama; 23.05 Telefonski klic; 23.28 Zaključek programov.
RADIO 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30,
12.30,	13.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro;
8.00	šolska vzgoja; 8.05 Radio 2 pred stavlja; 8,45 Tisoč in ena pesem; 9.32 Od »a« do »ž«; 11.00 Glasba; 12.45 Hit Parade; 15.00 Gaetano Donizetti; 15.30 Športne vesti; 16.20 Glasbeni premor; 16.32 Izžrebanje loterije; 17.02 Tisoč in ena pesem; 17.32 Športne vesti; 18.17 Radijska priredba ; 19.50 Od sobote do sobote; 21.00 Simfonična sezo na; 22.50 Od sobote do sobote; 23.28 Zaključek programov.
LJUBLJANA
6.00,	6.30,	7.00, 8.00, 10.00,	11.00,
12.00,	14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.45 Prometne informacije; 7.35 Dobro jutro, otroci; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov ; 8.05 Pi» ilirski tednik; 9.00 Pojte z nami; 9.20 Matinejski koncert; 10.05 Svetovna reportaža; 10.25 Dopoldne ob lahki gla sbi; 11.30 Srečanja republik in pokrajin; 12.10 - 14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13. ure - Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 14.05 Kulturna panorama; 15.00 Radio danes, radio jutri ; 15.10 Zabavna glasba ;
15.30	Dogodki in odmevi (prenaša tudi H. program); 15.15 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak; 17.05 Spoznavajmo svet in domovino; 18.30 Iz dela Glasbene mladine Slovenije; 19.25 Za naše najmlajše ; 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča; 20.00 Oddaja za S’ovence po svetu ; Mladi mostovi; Naši kraji in ljudje.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
Ljubljana
8.25	Jole, Jole - otroška serija
9.25	Mali svet
9.55	Odprava zelenega zmaja
10.25	Diamanti na nebu - dok. serija
11.15	Včeraj za jutri - dok. oddaja
11.45	Poročila
15.25	Prvenstvo Jugoslavije v nogometu : Osijek - Partizan
17.15	TV plošča
17.40	Ribiči Moordhòvda - nadaljevanka
18.30	Skrivnostni svet Arthurja Clarka - Neznani leteči predmeti -dok. odaja
19.00	Risanka
19.26	Zrno do zrna
19.30	Dnevnik
20.00	Košarka : Gibona Crvena zvezda - prenos
21.35	Zrcalo tedna
21.55	Zvezda - ameriški film 0.40 Poročila
Koper
15.25 Nogomet; Osijek:
Osijek - Partizan
17.15	TV poročila
17.20	Preganjani - film
18.40	Narodni park »Daimiel« - dok.
iz serije Človek in zemlja
19.10	Risanke
19.30	TV dnevnik - Stičišče
19.50	Z nami v kuhinji
20.00	Košarka : Zagreb :
Gibona - Crvena zvezda
21.30	Lucy ljubi dolarje - serijski film
22.00	Dolgo iskanje - dokumentarna oddaja
23.00	TV dnevnik - Vse danes
23.10	Seks v bloku - film
Igrata : Pierre Doris, Perette Soupley; režija: Christian Che-vreuse
Zagreb
14.55	Sedem TV dni 15.25 Nogomet: Osijek - Partizan prenos
17.15	Poročila
17.20	Koledar
17.30	Naša večna modrost - dok. serija
18.15	Mali koncert
18.30	Dosje - dokumentarna serija
19.30	Dnevnik
20.00	Skrivnost gradu v Karpatih -film
21.40	Dnevnik
ZASEBNE POSTAJE
Minister za zdravstvo soglaša z upravnim odborom goriške KZE
V ospredju tolmačenje glede roka za laboratorijske izvide
rudi občina Doberdob na pohodu za mir v Rimu
Upravni odbor goriške krajevne zdravstvene enote je najbrž ravnal pravilno glede tolmačenja rokov v zvezi z laboratorijskimi izvidi v javnih zdravstvenih strukturah. Kakor znano, je zadeva povzročila vrsto polemik in sodni postopek proti članom upravnega odbora. Postopek, ki se je pričel s prijavo o delovanju laboratorija v bolnišnici v Tržiču, se je končal z obsodbo sedmih članov. Zadeva je imela tudi drugačne posledice: precej mesecev dolgo krizo v vodstvenih organih KZE in kasneje odstop predsednika Martine.
Vprašanje kdaj in v katerem roku morajo javne zdravstvene strukture zagotoviti odgovor, oziroma uslugo, je prisotno tudi v drugih krajevnih zdravstvenih enotah, saj so navsezadnje razmere na področju zdravstva bolj ali manj podobne.
Stališče, ki ga je svoj čas opredelil v posebnem sklepu upravni svet goriške KZE — to je, da se mora v roku treh dni pričeti postopek za laboratorijski izvid — odgovor izsta-
vijo lahko kasneje — zagovarja namreč tudi minister za zdravstvo Costante Degan, v daljšem telegramu krajevni zdravstveni enoti v Rieti ju. Dostop do laboratorijskih izvidov in rok treh dni velja od datuma, ko se izvid prične dejansko izvajati. Ob tem pa je treba zabeležiti še pojasnilo, da so nekateri izvidi zelo zapleteni in dolgotrajni in je zelo težko zagotoviti odgovor v treh dneh, kar naj bi menda po drugi strani zagotavljale zasebne strukture.
Slednje so tudi sprožile kazenski postopek proti upraviteljem. Čeprav imamo zdaj nekakšno uradno tolmačenje, zadeva v ničemer ne spreminja položaja obtožencev, članov u-pravnega odbora KZE, ki bodo morali počakati na prizivno obravnavo.
Mnenje ministra je lahko sprejem ljivo, vendar je treba na žalost upoštevati tudi avtonomijo sodstva, ki je zadevo videlo v drugačni luči. Upravni odbor goriške KZE je sicer potem spremenil prvotni sklep in zagotovil, da bodo pacienti laboratorij-
ske izvide dobili v roku treh dni.
Kdo ima prav, sodstvo, minister za zdravstvo in upravni odbor KZE?
Prizivna razprava proti prvi skupini obtožencev naj bi bila pred vi doma v prihodnjih mesecih. Dotlej pa bo treba počakati.
UILM proti manifestacijam
Po sindikalni zvezi CISL se je z ostrimi kritikami i?a račun spontanih protestnih manifestacij delavcev ladjedelnice oglasilo tudi vodstvo sindikata kovinarjev UIL. V tiskovnem poročilu izraža svoje nasprotovanje tovrstnim pobudam in zlasti obsoja primere poskusov ustrahovanja in, groženj, do katerih naj bi prišlo po manifestaciji v sredo. Vodstvo sindi kata UILM ne postavlja v dvom prireditev skupne prvomajske manifestacije, ki bo, kakor smo že poročali, v Gradišču.
V Rimu bo jutri tradicionalni velikonočni pohod za mir in za pomoč nerazvitim. Pohod se bo zaključil o-poldan na Trgu sv. Petra. Odvijal se bo pod geslom »Za 3 milijone živih, takoj«, misleč pri tem na ljudi, ki jih lahko mednarodna solidarnost iztrže gotovi smrti zaradi lakote.
Pohoda se bodo - udeležili predstavniki številnih italijanskih občin. Tako bodo prisotni zastopniki občine Gradišče, Trst, Milje, pa tudi do-berdobske občine, ki jo bo na rimskem pohodu zastopal odbornik Bruno Šuligoj. Udeležba doberdobskie občine ni naključna, saj se je ta občina že od vsega začetka udeležila široke akcije za izglasovanje zakona, ki naj bi namenil delček italijanskega državnega proračuna finansiranju posegov v pomoč nerazvitim. Peticijo je podpisalo 3.500 italijanskih županov. Končno se zdi, da bodo dolgoletni napori in raznovrstni pritiski odobrili zaželene sa dove z odobritvijo zajcona, ki naj bi namenil pomoč nerazvitim.
Poleg tega bo rimski pohod, ki bo krenil od Porta Pie, simbola laičnega Rima, in se zaključil pred največjim simbolom katoliškega, poudaril potrebo po miru v svetu, ki naj
ne temelji na oboroževanju, pač pa na drugačnih mednarodnih odnosih.
Komunisti zahtevajo srečanje z deželnim odborom
Komunistična svetovalska skupina v pokrajinskem svetu je te dni predložila dokument v katerem zahteva takojšnje srečanje med predstavniki deželnega odbora in polcrajine glede načrtovanih posegov v korist gospodarstva na Goriškem, v smislu deželnega zakona št. 70/83 in dr. zakona 828.
Komunisti ugotavljajo, da je bilo z zakonom 70/83 goriški pokrajini dodeljenih le deset milijard lir, od katerih jih je uporabljivih le šest za tr-žiško pristanišče, medtem ko niso bili upoštevani posegi v kmetijstvu, tu; rizmu in drugih panogah. To naj bi upoštevali v drugem deželnem zakonu, katerega osnutek je izdelan, vendar pa o firaaliziranih posegih za Goriško ni govora.
Odtod zahteva po takojšnjem sklicanju srečanja med predstavniki deželnega odbora in pokrajine.
Drobnemu gospodarstvu največ pozornosti na letošnjem Espomegu
V Sleverjanu ob 1. maju
Furnir v namiznem tenisu in orientacijski pohod
Prihodnji, 14. mednarodni blagovni sejem ESPOMEGO, ki ga bodo prihodnjo soboto odprli v Gorici, naj bi bil osnova za graditev trdnejših in trajnejših oblik povezovanja drobnega gospodarstva dveh dežel, prvi stvarnejši pristop k vprašanju, ki je sicer stalno v ospredju že nekaj let, ki pa je bilo do zdaj obravnavano zgolj na teoretski ravni in mogoče ob premajhnem upoštevanju dejanskega stanja in možnosti. Vse preveč je bilo namreč razprav o industrijski kooperaciji o sodelovanju velikih podjetij itd, medtem ko se je drobnemu gospodarstvu, obrtništvu, panogam, kjer so možnosti sodelovanja in prilagajanja, spremenjenim tržnim razmeram, namenjalo premalo pozornosti. Odslej naj bi bilo drugače, je bilo slišati na četrtkovi predstavitvi letošnjega mednarodnega sejma, kjer bodo drobnemu gospodarstvu pravzaprav namenili največ pozornosti, zlasti kar zadeva možnosti sodelovanja italijanskih in slovenskih podjetij. Prav slednja so letos množično prisotna na prireditvi.
14. mednarodni blagovni sejem bo torej bistveno drugačen od prejšnjih, drugačen od podobnih prireditev v
drugih krajih, čeprav si bo treba v prihodnje prizadevati še za večjo kakovost, višjo specializacijo. Poudariti velja ob tem, da taka usmeritev ni naključna in da je v bistvu rezultat dolgotrajnih prizadevanj Medobčinske gospodarske zbornice iz Nove Gorice in Goriške trgovinske zbornice, kakor je na tiskovni konferenci povedal predstavnik združenja malih industrijcev Attoni, ki je poudaril tudi, da ekonomski učinki takšne usmeritve najbrž ne bodo takojšnji in se bodo sadovi pravzaprav pokazali šele na daljši rok.
»Velik pomen pripisujemo sejmu tudi pri nas«, je na tiskovni konferenci dejal predsednik Medobčinske gospodarske zbornice iz Nove Gorice, Artur Štrukelj. Odtod tudi tolikšna prisotnost slovenskih in hrvaških podjetij, ki se bo v prihodnje verjetno razširila še na podjetja iz drugih republik. Zanimanje za sodelovanje na gariškem sejmu je bilo letos zelo veliko, saj podjetja vidijo v tem možnost za povečanje izvoza.
Novost letošnje prireditve je tudi v prizadevanjih za večjo prisotnost podjetij iz Madžarske, za ponovno navezavo tesnejših gospodarskih sti-
kov, ki so v zadnjih letih nekoliko popustili, je v kratkem posegu dejal predstavnik ustanove GEGO, Michelini, ki skrbi za sejemske prireditve. Tako pričakujejo med drugim obisk madžarskega veleposlanika.
Kljub temu "da je goriški sejem še zmeraj pretežno odprt proti vzhodu, pa postaja zanimiv tudi za italijansko in predvsem lokalno tržišče. Lahko bi celo rekli, da pridobiva iz leta v leto na pomenu, tudi v državnem merilu. Prisotnost razstav-ljalcev kakor sta to družbi SIP in RAI to potrjuje.
Na četrtkovi tiskovni konferenci so bili prisotni predstavniki Goriške trgovinske zbornice Sacchetti, Attoni in Mocchiut, predsednik in tajnik Medobčinske gospodarske zbornice Artur Štrukelj in Davorin Škarabot ter predstavnika ustanove GEGO Michelini in Moise.
Včeraj so 14. mednarodni blagovni sejem ESPOMEGO predstavili tudi v Ljubljani.
• Pietro Lombardo je bil ponovno izvoljen za predsednika stanovanjske zadruge Mondo operaio, ki deluje na Tržiškem in v Gorici.
Po zaslugi kulturnega društva Briški grič bo tudi letos prvomajsko praznovanje v Števerjanu zelo živo. Poleg že tradicionalnih proslav bodo 1. maja v dopoldanskih urah na sporedu tudi športno - rekreacijske dejavnosti za mlajše (v namiznem tenisu), za nekoliko starejše pa orientacijski pohod.
Pohod se bo pričel ob 9.30 na Bukovju, pred Kulturnim domom. Prirejajo ga v medsebojnem sodelovanju KD Briški grič in taborniki RMV. Orientacijski pohod v Števerjanu je postal že prava prvomajska tradicija, ki vsako leto privabi številne ekipe v predstavništvu raznih mladinskih krožkov, kulturnih in športnih društev, rekreacijskih skupin, zamejskih in novogoriških tabornikov. Ne bi tukaj podrobno naštevali kaj vsega je treba na takih pohodih opraviti, saj se tekmovalci spoprijamejo z raznovrstnimi nalogami, od orientacije s kompasom do političnih in športnih vprašanj, in še do spretnostnih nalog in u-gank. Podrobnejši pravilnik letošnjega pohoda bomo objavili v prihodnjih številkah našega dnevnika.
Istočasno z orientacijskim pohodom bo potekal, prav tako v društvenih
prostorih na Bukovju, turnir v namiznem tenisu, ki ga prirejata domače društvo Briški grič in ZSŠDI. Turnir bo individualnega značaja in bo namenjen fantom in dekletom do 15. leta. Turnir je pravzaprav novost, do katere je prišlo tudi glede na dejstvo, da so pri Briškem griču pred petimi meseci ustanovili sekcijo za namizni tenis, ki jo sestavlja 15 osnovnošolskih in nižješol-skih fantov. Turnir je seveda odprt vsakomur, tudi tistemu ki ni nikdar specifično treniral namiznega tenisa. Zato so vsi tisti, ki so kdaj držali lopar v rokah, vabljeni, da se množično zberejo na Bukovju 1. maja, najkasneje do 9.30.
M.L.
razna obvestila
SPD Gorica priredi 25. aprila družabno srečanje pri jamarskem domu na Vrhu združeno z nezahtevnim pohodom od Gabri j preko Brstovca. Zbirališče ob 9.30 pred nekdanjo gostilno Pri Tinkotu. Kosilo iz nahrbtnika, na razpolago pa bo tudi žar, kjer si bodo udeleženci po želji lahko pripravili jedi. Dostop z avtomobili do koče ni dovoljen.
Vrsta spominskih slovesnosti ob 25. aprilu - dnevu osvoboditve
Ponovna odkritja bomb iz prve svetovne vojne
________razstave___________
V Pilonovi galeriji v Ajdovščini je odprta razstava pod naslovom »Tuji slikarji 17. in 18. stoletja«.
Z včerajšnjo slovesnostjo pred spomenikom pri vhodu v tržiško ladjedelnico, ki spominja na 508 v borbi za svobodo padle ladjedelniške delavce, se pričenja vrsta spominskih svečanosti ob 25. aprilu. Na včerajšnji slovesnosti je bila prisotna podpredsednica senatne zbornice Ciglia Tedesco, poleg parlamentarcev iz naše dežele, deželnih svetovalcev in prefektumega komisarja v Tržiču dr. Barili arija. Slovesnosti se je udeležila tudi delegacija delavcev iz ladjedelnice Uljanik v Puli.
Slovesnost ob 25. aprilu je bila dopoldne tudi v tovarni Ansaldo.
Goriški župan je ob dnevu osvoboditve izdal poseben lepak, v katerem poudarja veljavnost idealov, ki so pred štiridesetimi leti navdihovali množico v boju za svobodo, mir in
SLOVENSKO
^GLEDALIŠČE V TRSTU
IVAN PREGELJ
VSEM GALJOTOM VILE V VAMP
v petek, 27. t.m., ob 20.30 — v dvorani PD Jezero v DOBERDOBU
v soboto, 28. t.m., ob 20.30 — v občinskem gledališču v KR-MINU
v nedeljo, 29. t.m., ob 17. uri — v telovadnici na LJESAH
demokracijo. Goriška občinska uprava bo tudi letos položila vence pred spomenike in obeležja v mestu in okolici. Poseben razglas ob 25. aprilu je izdala tudi pokrajinska uprava. »Mladi rod mora verjeti v svobodo in demokracijo, vrednoti, ki sta bili priborjeni z velikimi žrtvami in trpljenjem«, zaključuje razglas pokrajinske uprave.
Slovesnosti s polaganjem vencev s kulturnim sporedom bodo v prihodnjih dneh tudi v sovodenjski in do-berdobski občini, o čemer poročamo na drugem mestu.
Iz dela rajonskih svetov
V	petek, 27. t.m., se bo sestal rajonski svet v Pevmi. Na dnevnem redu je razprava o odstopu predsednice Domikove ter izvolitev novega predsednika.
V	ponedeljek, 30. t.m. pa je napovedana seja rajonskega sveta za mestno središče. Dnevni red obsega razpravo o načrtu javnih lokalov, o turističnih in drugih oznakah ter nekatere druge točke.
Padec z motornim kolesom
Zaradi padca z motornim kolesom včeraj okrog 14. ure v Ulici Cadorna se je moral 48-letni Luciano Cosso vel iz Kraške ulice 37 zateči po prvo pomoč v goriško splošno bolnišnico. Zdravniki so mu ugotovili rane na čelu in udarce ter odrgnine na desni nogi. Okreval bo v desetih dneh.
Zdi se neverjetno, da je v letu 1984, ko je minilo že skoraj 70 let od prve svetovne vojne, v naši pokrajini še vedno aktualno vprašanje municije iz tistih časov, ki nam preti kot skrita nevarnost. Kronika teh dni beleži namreč dva podobna dogodka.
Pred nekaj dnevi je kmet Antonio Bressan s traktorjem oral parcelo med Gradiščem in Morarom, ko je plug zadel v zakopano zapreko. Kakih dvajset metrov dlje se je ponovilo isto, zato se je Bressan ustavil in pogledal za kaj gre. Šlo je za dve 220 kalibrski avstrijski bombi iz prve svetovne vojne, ki tehtata vsaka po 120 kilogramov.
Precej izdatnejše je bilo drugo odkritje v teh dneh, ko so v bližini gradbišča ceste pod Sabotinom, ki bo povezovala Brda z Novo Gorico, odkriti pravi arzenal. Izpod približno enega metra zemlje so namreč izkopali kakih sto granat kalibra 75. 0-čitno gre za majhno skladišče topniške municije, ki je ostalo dolgo let pozabljeno.
Prauscello tajnik PSDI
Antonio Prauscello iz Gradišča je novi pokrajinski tajnik socialdemokratske stranke. Izvolili so ga v četrtek zvečer na prvi seji novega pokrajinskega vodstva stranke, ki je bilo izvoljeno na 22. kongresu.
Prauscello je prejel 17 glasov predstavnikov struje, ki se sklicuje na ministra Nicolazzija. Največ pozornosti namerava Prauscello posvetiti reševanju gospodarske problematike.
Dotlej je dolžnosti pokrajinskega tajnika PSI opravljal Francesco Esposito, ki se je ponovni kandidaturi odpovedal.
• V Rupi se te dni že pripravljajo na vsakoletni praznik frtalje, ki ga organizira zbor Rupa - Peč. Praznik bo 29. aprila in 1. maja s kulturnim in zabavnim sporedom.
pismo uredništvu
Pokrajinski predsednik SSk za Goriško Gradimir Gradnik nam je poslal, s prošnjo za objavo, sledeče pismo:
»Goriška Slovenska skupnost odločno zavrača nedopustno in tendenciozno vmešavanje Borisa Gombača in Leve struje v zadeve, ki se tičejo goriške Slovenske skupnosti. Naše probleme rešuje na svobodni in demokratični način goriški Pokrajinski svet SSk, ki je edini za to pristojen in je za rešitev zadeve o kateri je govor že imenoval na zadnji redni seji posebno komisijo: Števerjanska sekcija SSk je tudi doslej povsem korektno in pra vilno ravnala po sklepih, ki jih je sprejemala svobodno na rednih sejah. Po teh sklepih so se tudi korektno ravnali občinski svetovalci, ki so tako povsem pošteni do Slovenske skupnosti.
Leva struja na Goriškem ni bila in ni prisotna, zato tudi naj ne skuša s svojimi neresnimi, smešnimi in de-magoškimi deklaracijami naše probleme še zaostrovati, sicer bomo prisiljeni verjeti, da je res, da je namen Leve struje samo škodovati Slovenski skupnosti«.
kino
Gorica
VITTORIA 17.30—22.00 »Seme d'amore«. Prepovedan mladini , pod 18. letom.
CORSO 17.30—22.00 »Due come noi«.
VERDI 17.30-22.00 »Cenerentola 80«.
Tržič
EXCELSIOR 18.00—22.00 »Don Camillo«.
PRINCIPE 18.00-22.00 »Furyo«.
COMUNALE 17.30-21.00 »Fanny e A-lexander«.
Nova Corica in okolica
SOČA 18.30—20.30 »Lahka ženska«, ob 22.30 »Resnične zgodbe«. 6. del.
SVOBODA Zaprto.
DESKLE 20.00 »Brunhilda in KrimhiL da«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Alesani, Ul. Carducci 38, tel. 84268
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Sant’Antonio, Ul. Romana 147, tel. 40497
POGREBI
Ob 8. uri Cletio Cado na glavnem pokopališču ; ob 9.30 Liliana Velimi iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče.
darovi in prispevki
Ob tretji obletnici smrti Slavka Fer-folja darujejo mama, sestri in brat z družinami 20 tisoč lir za sekcijo KPI v Doberdobu
Po kviz - oddaji, ki je bila v Kulturnem domu
Mnenja in nasveti o oddaji »Spoznavajmo svet in domovino«
Dobro bi bilo, da bi sodelovale tudi šole iz Trsta in N. Gorice
Prve dni aprila je Kulturni dom, tokrat tretjič, gostil priljubljeno radijsko kviz-oddajo »Spoznavajmo svet m domovino«, ki sta jo v Gorici pripravili ljubljanska in tržaška radij-s&a postaja v sodelovanju uprave Kulturnega doma in slovenskih višjih sol. Letošnja oddaja je bila namenjena našim šolam, saj so na njej nastopile ekipe v predstavništvu gim-nnrije-liceja »Primož Trubar«, učiteljišča »Sinjpn Gregorčič«, strokovnega zavoda za trgovino »Žiga Zois« in trgovskega tehničnega zavoda »Ivan Cankar«.
Dijaki so v oddaji, ki ni bila izrazito tekmovalnega značaja, odgovarjali na vprašanja, ki so jih prireditelji povzeli iz poročanja našega dnevnika ter iz knjige Dorčeta Sardoča »Tigrova sled«. Celoten spored pa so popestrili nastopi priznanih slovenskih popevkarjev in ansamblov, gledaliških igralcev, gojencev Glasbene matice ter zbora deklet iz Sovodenj.
Vsekakor zanimiva pobuda, ki se
vključuje med številne, za naše občinstvo nove prireditve, ki so se v teh letih zvrstile v goriškem Kulturnem domu.
Kako pa so dijaki, ki so neposredno sodelovali na oddaji, ocenili priredi tev. Za mnenje smo se obrnili do Vide Mermolja, Julijana Čavdeka in Tanje Hmeljak. Svoje mnenje je dal tudi Igor Pete jan, ki ga lahko smatramo že za veterana teh oddaj, saj je na njih že večkrat nastopil.
»Večji del vprašanj je bilo precej enostavnih, tako da nismo imeli težav odgovarjati«, je povedala Vida Mermolja, ki je nastopila za učiteljišče. »Povedati pa je treba, da so se nekatera vprašanja nekoliko od--daljila od tega, kar smo se predčasno zmenili in v dokumentaciji, ki smo jo imeli na razpolago, tega nismo zasledili. O oddaji bi povedala še, da bi morale sodelovati tudi šole s Tržaškega in iz Nove Gorice. O sporedu pa mislim, da bi bil lahko nekoliko bogatejši.«
Podobno mnenje ima tudi Julijan Čavdek, dijak trgovskega tehničnega zavoda. Ob tem predlaga, da bi vsebina vprašanj bila bolj splošnega značaja in bi tako, odgovarjala naslovu oddaje. Glede sporeda meni, da je bil v redu. »Čeprav vprašanja na splošno niso bila zahtevna, mislim, da bi morali vsem ekipam postaviti ista vprašanja. Tako bi se uveljavila ekipa, ki več zna.« To je mnenje Tanje Hmeljak, dijakinje klasičnega liceja. Tudi ona se strinja s predlogom, da bi se tekmovanja udeležile tudi šole iz Trsta in Nove Gorice. Glede sporeda pa svetuje, da bi bil krajši in kakovostnejši.
»Oddaja mora biti izrazito tekmovalnega značaja. Tako dosežeš še večje zanimanje med nastopajočimi ekipami.« Tako meni o radijski oddaji Igor Petejan, ki ugotavlja, da bi morala tematika vprašanj vsebovati širše področje, ki bi od tekmovalcev zahtevalo več znanja.
Slovesnosti ob 25. aprilu v sovodenjski občini
Tako kakor v drugih občinah, se bodo v prihodnjih dneh tudi v So vod-njah, na pobudo občinske uprave ter združenja borcev in društev poklonili spominu padlih za svobodo. Slovesnosti bodo v torek, 24. in v sredo 25. t.m.
V torek s pričetkom ob 20.30 bo spominska slovesnost pred spomenikom v Gabrjah, na pobudo KD Skala. Gabrci pripravljajo tudi krajši kulturni spored z nastopom zborov in priložnostnim govorom. Venec pred
spomenik bodo položili tudi predstavniki občinske uprave. V torek zvečer, neposredno po slovesnosti pred spomenikom, bodo n« društvenem sedežu odprli razstavo ob 75-letnici društva.
Predstavniki občinske uprave bodo v sredo, 25. t.m., položili vence pred spomenike na Vrhu, na Peči in v Sovodnjah. Spored slovesnosti je naslednji: ob 10. uri Vrh, ob 10.30 Peč in ob 11. uri Sovodnje.
Dva pihalna orkestra na območju Nove Gorice
Na območju Nove Gorice v okrilju bogatega in pestrega kulturnega življenja delujeta tudi dva pihalna orkestra. V Brdih je pred dvanajstimi leti neutrudni Jožef Petrovič začel zbirati- nekdanje godbenike. Po daljšem premoru se je tako obnovila v preteklosti častitljiva tradicija briškega godbeništva. Obnovljeni orkester je pod vodstvom Karlija Zuljana hitro napredoval. V orkester se je vključevalo vse več mladih, še zlasti ko je na Dobrovem pričel z delom oddelek Glasbene šole iz Nove Gorice. Od običajnega, več ali manj koračniške-ga repertoarja je orkester kmalu prešel na zahtevnejšo literaturo. Več kot 40-članski orkester vsako leto pripravi celovečerni koncert. Nedavno se je predstavil tudi v Kulturnem domu v Novi Gorici.
Goriški pihalni orkester pa je bil ustanovljen leta 1960 na pobudo u-pravnega odbora Gasilskega društva Solkan - Nova Gorica. V štiriindvajsetih letih obstoja je orkester sodeloval na mnogih prireditvah doma, kot tudi v tujini. V svoji sestavi združuje 43 glasbenih amaterjev, od tega po večini mladincev. Od ustanovitve orkestra so se zvrstili naslednji dirigenti: Jožef Petrovič, Franc Žižmond, Robert Bone in sedaj Sto jan Ristovski. Poleg rednega dela se orkester intenzivno pripravlja na pro-
slavo 25-letnice ustanovitve, ki jo bo počastil prihodnje leto. Med priprave je sodil tudi nedavni koncert v novogoriškem Kulturnem domu.
prispevki
Za goriški Zeleni križ so v razne namene darovali: bolničarji medicinskega oddelka v Krminu 100 tisoč lir, druž. Iuch - Cerne 5.000, stanovalci v Ul. Ariosto 10 - 35 tisoč, druž. Algadeni in dr. Luciano Carrara 50 tisoč, druž. De G ressi 20 tisoč, NN 5.000, druž. Cotta - Ramusino 5.000, Nives Goriup 20 tisoč, Elvira Chian-detti 10 tisoč, Loredana in Renato Toros 50 tisoč, A.M. 3.000, Daniela Sassi vd. Furlani 20 tisoč, NN 500, prijatelji pok. Pina Micheluttija 135 tisoč, Renato Bressan 5.000, Donato in Alessandro Tudor 20 tisoč, druž. Milano Martellarli 50 tisoč, NN 100 tisoč, stanovalci na Korzu Italia 79-135 tisoč, druž. Del Medico 20 tisoč, NN 1.500, druž. Mauri 10 tisoč, NN 1.100, Luigi Bisiani 25 tisoč, rekreacijski krožek komunalnega podjetja 50 tisoč, druž. De Colle 50 tisoč, Renato N. 20 tisoč, stanovalci v Ul. Porta 4 - 55 tisoč, Arianna in Etta De Gaiatti 50 lisec, Petarin 5.000, druž. Cidin 10 tisoč, druž. Ciuffarin 20 tisoč, družine Colautti, Andretti in Pelesson 60 tisoč, NN 10 tisoč.
Varnejši promet na cesti med Steverjanom in Gorico
Dela za posodobitev ceste med mej-111 m. Prehodom v števerjanu in Oori-c«dobr° napredujejo. Večino zemeljskih in gradbenih del za ureditev nesenega ovinka med Bukovjem in Puš-
čo so že opravili, te dni bodo pričeli urejati ovinek pod Dvorom. Na sliki oporni zid na odseku med Puščo in Bukovjem, kjer so cesto razširili za varnejšo vožnjo.
zadnji brusilec nožev
Rezijan -
Rezija je že od nekdaj znana zaradi posebne zvrsti obrti — brušenja nožev — ki se je razvila v tej dolini in se nato prenašala iz roda v rod. Iz domačega kraja so Rezijani izvažali pridobljeno znanje in izkušnje tudi drugam, tako da so postali po vsej Furlaniji znani kot mojstri v tej obrti. Zato ni naključje, da je danes, ko so hitre družbene spremembe potisnile ob rob stare oblike obrti in je v Gorici ostal le še en sam brusilec nožev, ta »poslednji Mohikanec« prav Rezijan.
Imenuje se Severino Lettig, delavnico in trgovino pa ima skupaj z ženo prav sredi Raštela. Ko smo ga obiskali nam je sprva nekoliko neza-upno, toda kaj kmalu zgovorno in ponosno pričel pripovedovati o svojem delu.
»Trgovino imam tukaj v Raštelu že od leta 1972. V sedanje prostore sem se preselil pred nedavnim, prej pa sem bil nekaj desetin metrov više. Kot vidite nimam samo delavnice za
brušenje nožev, Škarij in drugih vrst rezil, pač pa tudi prodajam tovrstno blago skupaj s potrebščinami za ribolov, ki gredo še najboljše v prodajo.«
— S samim brušenjem in prodajo nožev ni torej mogoče shajati?
»Gotovo da ne, pa čeprav je v celi pokrajini poleg mene samo še en mojster, ki se ukvarja s tem delom. Ljudje so se navadili, da nekoliko odrabljen predmet vržejo proč, tako da za naš poklic, podobno kot tudi za čevljarje, ni več dosti prostora. Še največ klientov prihaja z druge strani meje, medtem ko Goričane skoraj lahko štejem na prstih.«
Severino Lettig si zato pomaga s prodajo opreme za ribolov in pa s popravljanjem dežnikov, kar tudi sodi v staro rezijansko obrtno tradicijo. Njegova glavna veščina pa ostajajo noži in rezila.
»Meštirja sem se naučil med 14. in 16. letom pri očetu, še prej pa so se z njim ukvarjali ded in pradedje.
Življenjske okoliščine so me kasneje prisilile, da sem se preselil drugam, kjer sem delal kot mizar, nato kot šofer, naposled pa še kot varilec v ladjedelnici v Tržiču. Šele ko sem prihranil dovolj denarja sem lahko odprl sedanjo delavnico in se spet vrnil k staremu družinskemu poklicu.«
Kljub navidezni enostavnosti zahteva ta poklic določeno spretnost in izkušnje. »To sem sam spoznal«, pravi Lettig, »ko sem poleg navadnih nožev in Škarij pričel brusiti britve in kirurške nože. Sprva sem imel s tem velike težave, vse dokler mi ni prijatelj in kolega razkril nekaterih malenkostnih skrivnosti, ki oljašajo delo in bistveno izboljšajo njegov u-činek. Zato pravim mladim, ki jih zanima obrtništvo — in mislim, da jim danes ta gospodarska panoga nudi velike možnosti — naj ne prezi-'o	in izkušenj nas starej-
ših, saj jim samo izkušen obrtnik laiiKo posreduje potrebno znanje za uspesno opravljanje poklica.«
TONE SVETINA
Mecf nebom
in peMom
-----------122_____________
Četa je za začetek požgala državno posestvo in veliko kmetijo kolonistov. Plameni so švigali do neba, Psi so lajali kot ponoreli in razbegla živina je zateglo Riukala. Italijanski koloni z družinami so bili veseli, se ni nikomur nič zgodilo. Partizani so jih zbrali Pred hišo z njihovimi preplašenimi otroki in imetjem, kolikor so ga mogli nesti s seboj. Komandir Greif je ukazal, naj ima komisar Sorta pred njimi poslovil-ni govor.
Komisar jim je v gladki italijanščini povedal, da Ph je pregnala slovenska vojska in naj odidejo tja, °d koder so prišli, ker je to slovenska zemlja. Partizani ne bodo pustili nobenega doseljevanja več.
XXIV.
Prve pomladne dni je na jugozahodnem predelu Julijske krajine zavladal preplah. Poročila, ki so jih Prejemali vojaški štabi in policijske postaje, so si tako m°čno nasprotovala, da je bilo nemogoče resno ukre-Pati. Govorilo se je, da je sem vdrlo najmanj dvesto Partizanov iz Ljubljanske pokrajine, ki strahujejo in
preganjajo prebivalstvo italijanske narodnosti ter se izogibajo vojaškim spopadom.
Policija se je lahko borila z mlini na veter. Pretiravala je glede števila sovražnika, kar je dvigalo ceno njenemu delu — toda vojska je hotela realne podatke o sovražnikovi moči.
Tudi inšpektor Losanna si je želel čistega vina. Vsaj on osebno mora vedeti, s kom ima v resnici opravka. Nekateri vojaški voditelji, ki so drug drugega spodrivali, niso imel nobene prave predstave o bližajočem se odporu. Nekateri so poudarjali, da imajo opravka z majhnimi komunističnimi skupinami iz Ljubljanske pokrajine, ki jih bodo zlahka zavrnili ali uničili. Drugi so bili prepričani, da sabotaže, diverzije in majhne napade uprizarjajo Slovenci, ki so podnevi kmetje, ponoči pa oboroženi partizani.
Vojska ni marala čakati na policijska poročila, zato je poskusila vriniti v organizacijo OF svoje poklicne obveščevalne agente. Pri lovu za podatki pa je bila sreča naklonjena enemu samemu agentu, nekemu naredniku. Uspeh mu je omogočila ženska, ki se je vanj zaljubila. Čustva so jo tako omrežila, da je ljubimcu slepo verjela: izdajal se je za antifašista in obljubljal, da bo priskrbel za partizane nekaj orožja in sanitetnih potrebščin. Od ženske je zvedel, da nameravajo mnogi moški, ki jim grozi vpoklic v italijansko vojsko, oditi v gozdove in se pridružiti partizanom. V ta namen le ti potrebujejo orožje in mu ničijo, ki ju ne dobivajo dovolj z one strani. Hkrati mu je ljubica povedala, da partizane preskrbujejo s hrano domači kmetje, in tudi. kam so odgnali živino,
zaplenjeno italijanski vojski.
Losanna je delal v ustanovi, ki je usklajala delovanje vseh sil z nalogo, onemogočiti in zatreti vstajo. Z uporniki in njihovimi pristaši se je ukvarjalo posebno sodišče za zaščito države v Rimu. Izrekalo je visoke kazni, in že samo njegovo ime je zbujalo med ljudmi strah in grozo.
Najboljši pregled nad dogajanjem in uporniškimi legli je imel poročnik Zanni. Škoda le, da je izginil davkar Chiuco, si je mislil. Če bi bil ta še v službi, bi družno z njim pripravil dokaj točne napotke, kje in kako zadati udarec obema partizanskima četama.
Besen, da se ni vrnil z obhoda njegov najboljši agent, je Losanna dosegel, da so Zanniju in njegovim karabinjerjem dodelili bataljon vojske. Z njegovo pomočjo naj bi prečesali vse območje, koder je hodil davkar, preden je izginil. Ni bil presenečen, ko so se sledovi tudi tokrat združili okrog Trdnjave nad reko — kot nekoč, ko so iskali »kanal« po katerem je TIGR dobival razstrelivo.
»Ubogi Chiuco!« si je dejal Losanna. »Več ko deset let je tvegal, dokler ni revež stopil na mino...«
Zares mu je bilo žal tega bojevnika za italijansko severovzhodno mejo. Bil bi navadna svinja, si je dejal, če bi pustil njegove kosti trohneti v neposvečeni zemlji sredi gozda. Zaslužil si je dostojen pogreb in grob s spomenikom. Saj je celo s svojo smrtjo služil državi. Zaupnika, ki ju je bil predlagal pred desetimi leti, sta sporočila, kje in kdaj je izginil, in naznačila približno mesto, kjer naj bi po njunih ocenah taborila »banda«, ki je vso zimo kalila mir.
Danes v prvi italijanski nogometni ligi
Namizni tenis: evropsko prvenstvo v Moskvi
Juventus-Udinese v ospredju
Osrednje srečanje današnjega, 27. kola v prvi italijanski nogometni ligi bo v Turinu med domačim in vodil n im Juventusom ter Udinese jem.
Bo Videmčanom uspelo zaustaviti zmagovito pòt turinskih nogometašev do novega italijanskega državnega naslova? To je seveda tema dneva italijanskih ljubiteljev nogometa. V videmskem moštvu bo zopet zaigral brazilski as Žico, ki se je v četrtek vrnil v Italijo po dolgem »počitku« zaradi poškodbe. Ob svojem povratku je brazilski as dejal, da je njegov Udinese pripravljen na vse, tudi na zmago sredi Turina.
Videmčanom jfe sicer v prejšnjem kolu uspel lep podvig, da so v gosteh premagali Torino. Na dlani pa je, da je Juventus moštvo drugačnega kova Kot njegov mestni tekmec. Težko je namreč verjeti, da bi Trapattonijevo moštvo danes lah-
ko prepustilo točki, in to kar na domačem igrišču.
Poleg te tekme bo na sporedu še nekaj dokaj zanimivih srečanj.
V Firencah bo dvoboj med moštvoma, ki se borita za visoko uvrstitev in zato za nastop v pokalu UEFA. Fiorentina pa je v tej tek mi z Interjem v rahli prednosti, saj bo igrala pred domačim občinstvom.
Podoben boj bo tudi v Veroni, kjer bo Bagnolijevo moštvo gostilo Torino, ki je v nedeljo izgubil predragoceni točki doma proti Udineseju.
Pred nelahko nalogo pa bo danes tudi Roma, ki bo gostovala v Avelli-nu, ki je še zapleten v boj za obstanek v ligi. Za- Liedholmovo moštvo pa je danes imperativ zmaga, saj bi v nasprotnem primeru lahko opustilo vsak »načrt« za osvojitev državnega naslova.
Pravi derbi za obstanek v ligi pa
bo v Rimu, kjer bo Lazio sprejel v goste moštvo Napoli ja.
Obeta se torej izredno zanimiva nogometna sobota, ki bo gotovo glede skupne lestvice marsikaj odločala.
DANAŠNJI SPORED (15.30)
Avellino - Roma, Catania - Genoa, Fiorentina - Inter, Juventus - Udinese, Lazio - Napoli, Milan - Ascoli, Sampdoria - Pisa, Verona - Torino.
LESTVICA
Juventus 38; Roma 35; Fiorentina 33; Verona, Torino in Inter 30; Udinese 29; Ascoli 26; Sampdoria in Milan 25; Avellino in Napoli 23; Lazio 20; Genoa in Pisa 19; Catania 11.
# KANADA NA 01. Nogometaši Kanade so se uvrstili na olimpijski turnir v Los Angelesu skupno s Kostariko. Kanadčani so prav s Kostariko igrali neodločeno 0:0. Lestvica: Kostarika 5, Kanada 4, Kuba 1.
MOSKVA — Včerajšnji dan na evropskem namiznoteniškem prvenstvu v Moskvi je v glavnem potekal ob bojih v ženski konkurenci za posameznice in v mešanih dvojicah.
V	prvem kolu med posameznicami naj omenimo, da je krasovka Marina Cergol po ogorčenjem boju izgubila proti Zahodni Nemki Annette Greisinger z 2:3 (23:21, 18:21, 16:21, 21:19, 11:21). Od Italijank se je v drugo kolo uvrstila Alessandra Busnardo, ki je premagala Sovjetinjo Raiso Timofejevo s 3:2.
V	mešanih dvojicah velja omeniti, da bodo v četrfinalu igrali Mesaroš, Šurbek in tiatiničeva.
Mesaroš je skupno z Francozinjo Thirietovo v osmini finala premagal sovjetski par Mazmov - Antonjan z 2:0, Šurbek in Batiničeva pa sta v osmini finala premagala zahodnonemški par Bohm - Kroger prav tako z 2:0. Lupu-lescu in Ojsterškova pa sta izpadla v drugem kolu.
Naj omenimo še, da je v drugem kolu posameznikov Italijan Silvio Pero poskrbel za lep podvig. Premagal je namreč Madžara Monarja s 3:1.
Safari rally: Waldegaard (toyota) vodi
NAIROBI — Šved Bjòm Waldegaard na toyoti je osvojil prvo etapo mednarodnega avtomobilskega rally ja Safari rally ja, kot tretja preizkušnja za svetovno prvenstvo. Na drugo mesto se je uvrsti) Hannu Mikkola na audiju, ‘eden od favoritov za končno zmago. Audijem pa ni šlo najbot’je. Michele Mouton je zaradi okvare avtomobila odstopila, ostali audije vi piloti pa imajo velik zaostanek. Na dobro sedmo mesto se je uvrstil Italijan Munari na toyoti.
VRSTNI RED PO 1. ETAPI : 1. Waldegaard - Thorszelius (Šve.) toyota 42 kazn. minut; 2. Mikkola (Fin.) - Hertz (Šve.) audi 4 po 1’; 3. Alen - Ki-vimaki (Fin.) lancia po 3’; 4. Aa’tonen (Fin.) - Dravvs (Ken.) opel po 7’; 5. Frequelin (Fr.) - Berglund (Šve.) opel po 9’; Preuton - Lyall (Ken.) lancia po 18’;	7. Munari (It.) - Street (Ken.) po 57’.
Danes v drugi italijanski nogometni ligi
Triestina v Ceseni
Drevi v Zagrebu tretja finalna košarkarska tekma
zvezda za državni naslov
Triestino čaka danes dokaj naporno gostovanje. V 31. kolu druge italijanske nogometne lige bo namreč igrala v gosteh proti Ceseni, ki je z 29 točkami nekje na sredini lestvice, gotovo pa ne še povsem na varnem.
Tržačani so v prvem delu zanesljivo premagali današnjega tekmeca z 2:0, zavedajo pa se, da bo danes pela drugačna pesem. Tudi zato, ker zaradi izključitve ne bo igral najboljši strelec Tržačanov in lige De Falco. Trener Buffoni ga bo verjetno zamenjal z mladim Pescatorijem, ki se je o-dlično izkazal na mednarodnem mladinskem turnirju v Viareggiu in za katerega se tudi zanimajo nekateri klubi.
Glede ostalih srečanj naj omenimo, da bo od vodilnih ekip doma igral le Cremonese, tako da je pričakovati, da bo lestvica na zgornjem delu postala še bolj »tesna«.
DANAŠNJI SPORED (15.30)
Cagliari - Lecce; Campobasso - Como; Ca vese - Palermo; Cesena - Triestina; Cremonese - Catanzaro; Padova - Pescara; Perugia - Empoli; Pistoiese - Atalanta; Sambenedettese -Arezzo; Varese - Monza.
LESTVICA
Como 40; Atalanta 38; Cremonese 36; Lecce 33; Triestina, Arezzo, Campobasso in Pescara 32; Perugia 31; Padova in Varese 30; Cesena 29 itd.
Italijanska košarkarska liga
Danes in jutri osmina finala
Danes in jutri bodo igrali druga srečanja osmine finala končnice italijanskega košarkarskega prvenstva.
V Bologni bosta drevi igrala domača Yoga in Star iz Vareseja (to srečanje bo posredno prenašala tudi italijanska televizija na drugem sporedu) . V prvi tekmi so- zmagali košarkarji iz Vareseja. V Riminiju pa se bosta spoprijela domači Marr in Peroni iz Livorna, ki je v prvi tekmi zmagal.
Dalipagičev Gedeco pa bo igral ju-
tri proti neapeljskemu Febalu. Vi-demčani imajo možnost, da se jutri Neapeljčanom oddolžijo za poraz, ki so ga doživeli v sredo. Jutri pa bo zaposlen tudi Tanjevičev Indesit, ki je v prvi tekmi v Caserti zanesljivo premagal Lombardijevo moštvo Cantirfe Riunite. V Reggio Emilii pa bodo Tanjevičevi varovanci gotovo pred dokaj težko nalogo.
Teniški turnir v Montecarlu
Lendl odstopil
MONTECARLO — Wilander - Noah in Arias - Sundstrom sta polfinalna para na mednarodnem teniškem turnirju v Montecarlu.
V četrtfinalu je prišlo do velikega presenečenja. Čehoslovak Ivan Lendl je namreč zaradi bolečin v boku odstopil, potem ko je izgubljal s Švedom Sundstrònom z 1:6, 0:2.
OSTALI IZIDI: Arias (ZDA) - Davis (ZDA) 6:0, 6:1, Wilander (šve.) -Vilas (Arg.) 6:3, 6:1, Noah (Fr.) -Gomez (Ekvador) 6:2, 6:4.
ELCHE — Tudi v tretji etapi mednarodne kolesarske dirke po Španiji so bili Belgijci najuspešnejši, saj so v končnem sprintu osvojili prva štiri mesta.
V skupinskem sprintu je bil tokrat najhitrejši Joseph Lieckens pred De-jonckheerjem in De Vlaeminckom. Prvi od Italijanov je bil Patrizio Gambirasio, ki je osvojil sedmo mesto.
Na skupni lestvici pa še vedno Vodi Italijan Francesco Moser z enako prednostjo pred Špancem Ca-bestanyjem kot po drugi etapi. Giuseppe Sorannj je šele 45. s 44 sekundami zaostanka.
Gibona-C.
Danes bo v mali dvorani Doma športov v Zagrebu padla odločitev o tem, kdo bo 40. jugoslovanski prvak v košarki. Ali bo to Crvena zvezda, ki je na večni lestvici jugoslovanskih prvenstev brez konkurence na prvem mestu ali pa Gibona, ki se je v ospredje jugoslovanske košarke prebila v obdobju trenerja Novosela?
V letošnji sezoni sta se ekipi pomerili že štirikrat in le v zadnji tekmi v Beogradu je Crveni zvezdi uspelo premagati Cibono. V prid Crvene zvezde govori dejstvo, da so na tej tekmi nastopili oslabljeni, vendar so kljub
VRSTNI RED 3. ETAPE (Mojacar - Biche, 204 km)
1. Lieckens (Bel.) 5.39T9”, 2. De-jonckheere, 3. De Vlaeminck, 4. Van Calster (vsi Bel.), 5. Cueva (Šp.), 6. D'Hondt (Bel.), 7. Gambirasio (It.) vsi v zmagovalčevem času. SKUPNA LESTVICA 1. Francesco Moser (It.) 19.20’57”, 2. Cabestany (Šp.) po 9”, 3. Blanco (Šp.) po 11”, 4. Gorospe (Šp.) po 13", 5. Petito (It.) po 17”.
•	MLADINSKO SP V SABLJANJU.
V Leningradu se je pričelo svetovno prvenstvo v sabljanju »under 20«. Italijan Stefano Celioni je osvojil zlato kolajno v floretu, s tem da je v finalu najprej premagal Zahodnega Nemca Guntherja z 10:6 in nato Sovjeta Ibragvimova z 10:5.
•	VATERPOLO. Z visoko zmago proti Kitajski (15:5) se je italijanska vaterpolska reprezentanca na kvalifikacijskem turnirju za OI v Rimu že uvrstila za Los Angeles. Italijanski vaterpolisti so v tem srečanju izredno učinkovito igrali, medtem ko so Kitajci povsem odpovedali.
•	TRAVAGLINI DAL OSTAVKO. E-
den najbolj znanih brazilskih nogometnih trenerjev Travaglini, ki je bil leto dni trener Sao Paula, je dal o-stavko, ker je moštvo zadnje čase dosegalo slabe rezultate.
temu brez težav zmagali in na tem Beograjčani tudi gradijo svoj optimizem pred odločilnim srečanjem v Zagrebu. Po drugi strani pa je težko verjeti, da bo Gibona tako netočno metala na koš kot v Beogradu in da bo celotna ekipa igrala nervozno in slabo, kot je bil slučaj v zadnji tekmi, čeprav so se v zagrebškem taboru pritoževali nad sojenjem, ki naj bi bilo po njihovem mnenju izrazito v korist Crvene zvezde, kar je povzročilo tudi nekaj nesporazumov in vroče krvi med igralci obeh ekip.
Na vsak način lahko od današnje
Večina tekmovalcev, ki se ukvarja z vodnimi športi, je letošnjo sezono že začela, konec tedna pa se bodo prvič pomerili tudi jadralci na deskah.
Koprski klub »Bum« bo namreč danes (v soboto) in jutri priredil mednarodno regato v razredu D H., ugodno vreme pa obeta zanimive obračune. Oba dneva se bo regata pričela ob 11. uri ob kopališču v Žusterni.
V Kopru se bodo zbrali tudi najmlajši atleti. Poleg obalnih predstavnikov je AK Koper k sodelovanju povabil tudi člane nekaterih klubov iz Istre, nastopili pa bodo tudi predstavniki tržaškega Bora.
Med ligaškimi obračuni bo ljubitelje športa gotovo pritegnil primorski nogometni derbi med Izolo in ajdovskim Primorjem. Obema e-kipama sta točki nujno potrebni, še posebej Ajdovcem, ki še upajo na beg z dna prvenstvene lestvice. Tudi novogoriška Vozila bodo nastopila na domačem igrišču ter se skušala proti Triglavu oddolžiti za visok poraz v Mariboru.
Če so nogometne in rokometne lige na višku, pa nekateri športi zaključujejo tekmovalno sezono. Tako bodo zadnja kola odigrali košarkarji in odbojkarji; do pomembnih sprememb na lestvici ne more več priti.
tekme pričakujemo, da bo za gledalce privlačna in napeta ter da bo o zmagovalcu odločalo športno znanje in ne morda različne odločitve sodnikov, ki so v preteklosti vse prevečkrat direktno odločali o zmagovalcu. Upati je, da bo v tej tekmi zmagala košarka in da bodo igralci obeh ekip pozabili na nesporazume do katerih je prišlo med njimi v zadnjih dveh tekmah in da bodo skušali na igrišču dokazati, katera od obeh ekip je boljša.
Košarkarski disciplinski ukrepi
Teofili suspendiran za tri leta
RIM — Italijanski košarkarski sodnik Alessandro Teofili, ki je bil vpleten v »škandal totobasketa«, je včeraj za svoje dvomljivo ravnanje prejel hudo kazen.
Disciplinska komisija, ki je včeraj obravnavala to kočljivo zadevo kar šest ur, je namreč suspendirala Teo-filija za tri leta.
tako da lahko pričakujemo sproščene in kakovostne nastope primorskih ekip.	Miran Kljun
V prijateljski nogometni tekmi
Danes v Repnu Kras - S. Giovanni
Kfasovi nogometaši bodo dvotedensko prekinitev prvenstva izkoristili s tem, da bodo danes, v soboto, ob 15. uri v Repnu odigrali zelo zahtevno prijateljsko srečanje s tržaško ekipo San Giovanni. Današnji nasprotnik Krasa je zelo solidna ekipa, ki že nekaj sezon uspešno nastopa v prvenstvu 1. amaterske lige. V dosedanjih dveh pred kratkim odigranih trening tekmah s Koprom in Primorcem so Kraševci zapustili dober vtis. Danes popoldne pa bodo pred izredno težko nalogo. Za primerjavo naj dodamo, da je San Giovanni pred nekaj dnevi v prijateljskem srečanju premagal Opicino s 3:0. Že ta podatek nam jasno kaže, da je razlika med današnjima tekmecema velika, a ne smemo pozabiti, da so Kraševci sposobni poleg razočaranj poskrbeti tudi za kakšno prijetno presenečenje.
Z. S.
obvestila
ŠD Breg
smučarski odsek organizira v torek, 24. t.m., ob 20. uri v Boljuncu Na jami zaključni praznik z zakusko. Vabljeni vsi tekmovalci in udeleženci izletov.
Planinska odseka pri SK Devin in ŠZ Sloga
organizirata na velikonočni ponedeljek, 23. t.m., družinski izlet z osebnimi vozili na Slivnico (1114 m) - nad Cerkniškim jezerom. Zbirališče ob 9. uri v Senožečah pri spomeniku.
Kontovelci pred zadnjimi boji
Kontovelovi košarkarji so v promocijskem prvenstvu dokaj ugodno presenetili. Po začetnih poprečnih nastopih so naši košarkarji nanizali vrsto presenetljivih zmag, tako da imajo v zadnjih preostalih tekmah možnost, da se rešijo pred izpadom. Na sliki: posnetek s tekme Kontovel - Libertas
(ADRIA®]
NAJBOLJ PRODANE V EVROPI
NAJBOLJ UGODNE CENE
OD 3.800.000 LIR DALJE
Nauticaravan
MILJE - Rio Ospo Telefon: 271256
Navratilova premagala Mimo Jaušovec
AMELIA ISLAND — V osmini finala mednarodnega teniškega turnirja v Amelia Islandu je ameriška teniška igralka, češkoslovaškega porekla No-vratilova premagala jugos’.ovanko Mimo Jaušovec s 6:1, 7:5. Navratilova pa proti Jaušovčevi ni imela lahkega posla, predvsem v drugem setu, ko je zmagala le po »tie break«.
IZIDI OSMINE FINALA: Navratilova (ZDA) - Jaušovec (Jug.) 6:1, 7:5; Evert Lloyd (ZDA) - Rina’di (ZDA) 7:5, 6:1; Hanika (ZRN) - Phelps (ZDA) 4:6, 6:4, 6:3; Tanvier (Fr.) - Kohde Kilsch (ZRN) 7:5, 6:3; Mandlikova (ČSSR) - Bassett (Kan.) 6:3, 6:2; Horvat (ZDA) - Hobbs (VB) 6:2, 6:2; Garrison (ZDA) - Vasquez (Peru) 6:0, 7:5; Malejeva (Bol.) - Jordan (ZDA) 7:6, 6:4.
Mednarodna kolesarska dirka po Španiji
F. Moser še v vodstvu
šport na primorskem
Sezono začenjajo deskarji
ODBOJKA UNDER 15
Več naših igralk v širšem izboru
Po predhodnih skupnih treningih i-gralcev in igralk under 15 sta deželna odbojkarska inštruktorja Bernes m Pelizzer opravila izbor odbojkarjev in odbojkaric, ki bodo sodelovali na naslednjih skupnih treningih na katerih bodo izbrali igralke in igralce. ki se bodo udeležili skupnih treningov na državnem nivoju.
Na širšem spisku 21 odbojkaric je tudi pet slovenskih igralk, pri fantih Pa je med 18 izbranimi igralci en naš odbojkar in sicer Hrovatin od Sloge.
Pri dekletih so bile izbrane nasled nje naše odbojkarice: Žerjal Lajris (Breg), Foraus Sandra (Bor), Zavadlav Raffaela in Roner Ivana (Dom) ter Kokorovec Sonja (Sloga).
Dekleta bodo imela pred dokončnim izborom še dva skupna treninga v Fari, fantje pa se bodo zbrali še trikrat.
V ženski odbojkarski D ligi
Uspešna sezona za obe ekipi
Sloga in Friulcxport sta se letos v ženski odbojkarski D ligi dvakrat pomerila in vsaka ekipa je enkrat slavila. Na končni lestvici je bil Friulcxport uspešnejši
V 3. amaterski nogometni ligi
Danes derbi med Ga jo in Primorcem
Zaradi praznikov so vsa amaterska Prvenstva prekinjena, vendar bodo nogometaši Gaje in Primorca danes Popoldne odigrali na Padričah zaostalo tekmo prvega povratnega kola nogometnega prvenstva 3. amaterske uge, ki je bila odložena pozimi zaradi Poledenelega igrišča na Padričah. Po- * krajinska nogometna zveza je sicer odločila, da se ta derbi igra 1. maja, vendar sta se društvi sporazumeli, da tekmo igrata že danes popoldne. So-deč po zadnjih nastopih ekipi nista v najboljši formi. Gaja je v devetih tekmah povratnega dela prvenstva osvojila le 6 točk (2 zmagi in dva remija), Primorec pa je v desetih nastopih osvojil 9 točk (3 zmage 3 remi je). Na začasni lestvici je trenutno Primorec na 8. mestu s 23 točkami, Gaja pa je na desetem mestu s lb
točkami. To jasno dokazuje, da derbi morda ne bo tako privlačen kot po navadi, ko se je za ta vzhodnokra-ški dvoboj zbralo okrog igrišča res rekordno število navijačev obeh strani dn tudi tistih, ki jih je ta derbi pritegnil predvsem zaradi velike rivalitele, ki je vladala med tema dvema enajstericama. Morda letos derbi vzbuja zanimanje, ker ni .favorita, saj je danes na padriškem pravokotniku možen vsak izid. Zmagati v derbiju, pomeni tudi podvig s katerim se laliko ponašaš do prihodnjega spopada in zato smo prepričani, da bosta ekipi dali vse od sebe. V zadnjem medsebojnem srečanju, 25. septembra lani, je zmagal Primorec z golom, ki ga je dosegel Edvin Kralj 3 minute pred koncem. (Rupelj)
Pred derbijem smo za kratko izja-
vo zaprosili trenerja Gaje Alda Kralja, ki gotovo pozna razmere v obeh taborih, saj je bil tudi več let član Primorca.
»Kaj pričakujete od današnje tekme?«
»Imamo velike težave s sestavo ekipe in še danes ne vem na katere igralce lahko račvtam. Povedati moram, da smo se pri Gaji odločili, da letos nastopamo le z domačimi igralci, kar pa nas je večkrat postavilo v težave pri sestavi ekipe zaradi poškodb in odhodov k vojakom, vendar pa mislim, da smo z igralci, ki jih imamo na razpolago uspešno nastopali. Upal sem, da bomo na derbiju s Primorcem lahko pokazali kaj več toda zaradi že omenjenih problemov z ekipo nisem prevelik optimist.«
Italijansko odbojkarsko prvenstvo v zaključni fazi
Travica: »Italijanska odbojka med boljšimi v Evropi«
V četrtfinalu ni bilo večjih presenečenj. Turinska Kappa je dvakrat premagala Kuti bo, Bartolini iz Bologne pa je izločil Riccadonno iz Asti ja. Dvakratni italijanski prvak in evropski prvak Santal iz Parme je imel precej težav z Edilcuoghi jem, saj je bilo potrebno odigrati tretjo tekmo, ki se je v Parmi končala s 3:1 v korist Kima in tovarišev.
Tako se bodo v polfinalu pomerili Kappa in Bertolini ter Santal in Panini.
Letos igra za Panini iz Modene tudi dolgoletni jugoslovanski reprezentant Ljubomir Travica s katerim smo imeli pred prvim polfinalnim nastopom s Santalom v Parmi kratek razgovor.
»Dragoljub ali nam bi za naše bralce povedal nekaj osebnih podat kov?«
»Rodil sèm se 1. septembra 1954 v E verniku blizu Knina. Deset let sem igral za Mladost Monter iz Zagreba, ki je bila letos državni prvak že četrtič zapored. Za zagrebški AOK Mladost Monter sem odigral preko 500 tekem in 183-krat oblekel modri dres jugoslovanske reprezentance. Visok sem 196 centimetrov in igram kot tolkač v coni štiri.«
»Kako so te sprejeli v Modeni in ali si zadovoljen z lastno igro?«
»Sprejeli so me odlično in počutili se izvrstno v novem okolju. Glede igre pa ni tako. Pri Paniniju je letos precej novosti v ekipi, od trenerja, dolgoletnega reprezentanta, Andrea Nannini ja, podajača Venturi ja, glavnega italijanskega tolkača Berteli ja do drugega tujca Argentin ca Estebana Martineza. To je za eno sezono preveč novosti, da bi šesterka lahko pokazala svojo real-
no moč, saj nam manjka uigranosti. Vsekakor pa zadnje čase igramo vse boljše in pred odločilnimi razpleti sem optimist.«
»Vse svoje vrline pa boste morali pokazati že v torek zvečer ko gostu jete pri Santatu. Ali ni tako?«
»Res je, vendar nismo brez možnosti za uspeh. Dvakratni prvak je odlična šesterka. Južni Korejec Kirn Ho Chul pa odličen tehničar. V sredo smo jih gledali, ko so igrali odločilno tretjo tekmo z Edilcuoghi jem. Glavno orožje bo servis s katerim lahko opravimo polovico dela in tako onemogočimo Korejcu hiter in kombinatoren napad.«
»Kakšna je razlika med italijansko in jugoslovansko odbojko?«
»Prav gotovo je italijansko moško prvenstvo med najbolj kakovostnimi ■ v Evropi in po kvaliteti malo zaostaja le za poljskim in sovjetskim. Pri vseh klubih so odlično, organizirani in zelo dobro se trenira. Kvaliteta je narasla tudi s prihodom drugega tujca, saj vsak prinese nekaj novega, kar je za vsako ekipo izredno dragoceno. V Jugoslaviji ni take organizacije in izstopajo le Mladost Monter, Partizan in Vojvodina. Telentov ne manjka, a to ni dovolj. Potrebo bi bilo dosti več in boljše delati.«
»Igranje v klubu in za reprezentanco zahteva od vsakega igralca izreden napor. Potem ko končaš s prvenstvom, je na vrsti reprezentanca...«
»Do odbojke imam izredno veselje in še zdaleč se ne mislim odreči dresu jugoslovanske reprezentance. Če nam ne uspe v polfinalu play-offa, bom nastopil za Jugoslavijo že na tradicionalnem turnirju za ’'Lovoriko Jugoslavije” v začetku maja v Zagrebu.« (G.F.)
^Na mladinskih igrah na Goriškem
Številni nastopi naših šol
Pred velikonočnimi počitnicami so se zaključila številna tekmovanja v okviru mladinskih iger in študentskih prvenstev, ki so se jih udeležile tudi ijakmje in dijaki slovenskih šol. ajvečji uspeh so dosegle odbojkarice owje srednje šole »I. Trinko«,- ki so ^magale na pokrajinskem prvenstvu, «smučarji ^ceja »P- Trubar«, ki so sodelovali na državnem prvenstvu.
Na ostalih tekmovanjih naše ekipe joso dosegle vidnejših uspehov, med-tem ko je bila moška odbojkarska eki-p (ločena z disciplinskim ukrepom.
rvič se je zgodilo, da slovenskim solarn niso dovolili da bi nastopale s skupnimi ekipami, saj je število naših m jakov neprimerno nižje od števila na italijanskih šolah. Verižno reakcijo uKrepa so sprožili odgovorni na tehničnem zavodu »G. Galilei.«
v ponedeljek, 16. t.m., so dijakinje m dijaki naših goriških šol vrnili o k . študentom, ki so vpisani in obi-^ojejo Zavod združenega sveta v , ovinu. Odigrali so dve odbojkarski elani in obakrat sta zmagali naši ekipi.
Zadnji dan pouka pred počitnicami 7°,?® na šolskem stadionu na Rojcah vršila atletska tekmovanja. Udeleži-
lo se jih je več kot osemdeset dijakinj in dijakov vseh štirih goriških višjih zavodov. Pomerili so se na 80 m, 400 m, 1.000 m, 4 x 100 m, daljini, višini, krogli in disku. Najboljše izide so zabeležile Luvisutti na 80 m, Roner v daljini, Legiša v višini, Vižintin L. v krogli med naraščajnica-mi; Antoni na 80 m, Hoban v daljini, Mažgon v višini in Terpin K. v krogli med mladinkami, ekipa učiteljišča pa je zmagala v štafeti 4 x 100 m. Pri fantih so bili najboljši : Vižintin D. na 80 m, Rupel na 400 m, Bratina 1.000 m, Cej v daljini, pri naraščajnikih, Grusovin na 80 m, Cotič in Špacapan na 400 m, Tommasi na 1.000 m, Terpin S. v višini, Mosetti v krogli, Nicolasi v daljini in Ferfo-lja v disku med mladinci; v štafeti 4 x 100 m, pa je zmagalo moštvo klasične gimnazije.
V maju se bodo dijaki naših šol udeležili še pokrajinskega prvenstva v atletiki, DOSP v Postojni in deželnega prvenstva v ženski odbojki za nižje srednje šole.
Tudi osnovne šole bodo v soboto, 26. maja, priredile športna srečanja v poligonu, igri med dvema ognjema in v treh disciplinah atletike. - (R- A.)
V Sesljanu tečaj za upravljanje kajutnih jadrnic
Jadralci Cupe se pripravljajo na sezono
Na sliki: jadrnica, ki so jo člani Čupe dali na razpolago za opravljanje tečajev
UN 1287 0
V Sesljanskem zalivu pravkar poteka praktični del tečaja za pridobitev dovoljenja za upravljanje kajutnih jadrnic. Tečaj je organizirala mladinska sekcija Jadralnega kluba Čupe.
Vodi ga kapitan Bruno Lisjak-Vol-pi in na njem sodeluje 24 članov, po večini mladih in nekateri bodo delali izpit na tržiški luški kapitaneriji že konec tega meseca. Zaradi odziva, ki ga je imel tečaj letos, ga misli organizator prihodnje leto ponoviti.
Nekateri od tečajnikov se bodo ude ležili še izpopolnjevalnega tečaja, ki bo v Piranu od 27. aprila do 6. maja.
Naj omenimo še, da bo čupa priredila prvo regato za kajutne jadrnice v tej sezoni 20. maja v Sesljanu.
AVTOKAROSERIJA
Edi Stipandoli Dolina — Krmenka 143 Tel: 827050
POPRAVILA IZPUŠNIH CEVI LICANJE V PEČI
lovensko planinsko društvo iz Tr-f Je na svojem 30. rednem obč 'to zboru predstavilo svoj letošnji vV'nj. program izletov. Kot smo apisali, je ta program pač okviren, Rjado 86 ga b° lahko tudi spremi-
Gotovi so le tisti datumi, ki se naša jo na razna srečanja, na slo-esnost ob otvoritvi prenovljene koče (Č Plahni Jezero ter izleti, ki jih dnU-t° prireja skupno z drugimi rustvi in organizacijami. Organi-«jo drugih izletov in pobud pa se j® .usklajevalo z zamislimi in pred Ijali 86 hodo tudi sproti pojavni časovnem zaporedju bo najprej i velikonočni ponedeljek, 23. apri-. tradicionalni velikonočni izlet na r jak (1106 m), ki spada v Istrski P. marski put. Izlet bo z osebni-1 avtomobili, vodita pa ga Ervin ombač in Franc Armani. Še ta v esec bo tudi izlet na Kras, ki ga vodil Mario Milič. Izlet za osnov-°s°lce in srednješolce v okviru pro-
grama Športne šole - Trst bo 13. maja na Grmado, vodita pa Mario Milič in Zvezdan Babič. Teden kasneje bo avtobusni izlet v Žabnice, na Višarje, na Lovce ter spet k Domu Mangart, kjer bo srečanje s pobratenim društvom PD Integral iz Ljubljane (vodita Milič in Gombač). V dneh 25., 26. in 27. maja bo izlet po Istarskem planinurskem pu tu in sicer na Slavnik ter nato v Moščeniško drago, vodita pa Armani in Gombač. Še prej, 13. maja, se bodo planinci SPDT pod vodstvom Uga Margona udeležili srečanja zamejskih in obmejnih planinskih društev na Trstelju.
Desetega junija bo v organizaciji PD iz Celovca 13. srečanje zamejskih planinskih društev s PD iz Slovenije. Ob tej priliki bo SPDT priredilo avtobusni izlet na Koroško (vodi Margon). V nedeljo, 24. junija, bo avtobusni izlet na Gamsspitze z vzponom za alpiniste in za planince (alpinistični del vodi Angelo Kermec, planinski pa Gombač).
V dneh 24., 25. in 26. junija bo na sporedu tudi tradicionalni tridnevni izlet za srednješolce. Vodita Pino Rudež in Mario Milič, program pa je sledeč: Logarska dolina, Robanov kot, Ojstrica, Planjava, Kamniško sedlo in Kamniška bi-strica, štiriindvajsetega julija pa bo obenem tudi avtobusni izlet v Logarsko dolino z ogledom Slapa Rinke in z vzponom do koče na Okrešlju, izlet pa vodi Zvezdan Babič.
Julij je seveda prepoln programa, saj bodo vse nedelje »polne«. 8. julija -bo avtobusni izlet v Lepeno z vzponom na Krnsko jezero, kjer bodo v organizaciji PD Nova Gorica slavnostno odprli kočo, ki jo gradijo že več let (vodi Pino Rudež). Teden kasneje bo avtobusni izlet z vzponom na Peralbo (Pot prijateljstva, 2694 m), vodi pa Gombač.
Letos poleti bo SPDT ob svoji 80-letnici priredilo kar dva tradicionalna »dolga pohoda«. Prvi bo od 21. do 29. julija, prireja pa ga Alpinistični odsek SPDT. Devetdnevni iz-
let za trenirane planince v Dolino Aoste bo zaobjemal vzpon na Mat terhorn (4478 m), Monte Roso (4634 m) in Gran Paradiso (4061) m). Izlet bodo vodili Lucijan Cergol, Davor Zupančič in Peter Suhadolc.
Preidimo sedaj na avgust, mesec,-v katerem sd tudi odborniki SPDT vzamejo malo dopusta ter planinarijo »po svoje«. Dne 26. avgusta je programiran izlet z osebnimi avtomobili na Prisojnik po zavarovani Hansovi poti za trenirane planince, vodi pa Pavel Fachin. Zadnji teden avgusta pa se bodo planinci SPDT pridružili članom prijateljskega Obal nega PD iz Kopra ter bodo z njimi odšli po planinah Bosne in Hercegovine, kakor so se jim že lani pri družili na dolgi turi po Makedoniji. Izlet vodi dober tržaški znanec Sandi Blažina.
V nedeljo, 2. septembra, bo na planini Jezero odprtje prenovljene koče pobratenega društva PD Integral. SPDT prireja ob tej priliki avtobusni izlet, ki ga vodi Ervin
Gombač, na pot pa bodo odšli že dan prej.
16. septembra bo izlet z osebnimi avtomobili v Val Montariaio, ki ga vodi Marinka Pertot, teden kasneje pa bo na sporedu tradicionalni Dan planincev SPDT s pohodom po Krasu in popoldansko tradicionalno slavnostjo z raznimi igricami in drugim. V oktobru bo še 8. avtobusni izlet v Dražgoše in v Kropo (vodi Milič), 22. pa bo izlet za osnovnošolce in srednješolce v okviru programa delovanja športne šole - Trst. Program predvideva vzpona na Kokoš in Medved jak, vodi pa Babič.
To je okvirni program izletov SP DT za to poletno - jesensko sezono. Jeseni se bodo seveda zvrstili še razni krajši izleti v bližnjo in daljno tržaško okolico, vendar bodo te izlete, katerih »duše« so Armani, Gombač, Rudež in nekateri drugi, prirejali sproti. Nato pa bo spet — neverjetno — nastopila smučarska sezona.
Dušan Jelinčič
Naročnina: Mesečna 10 000 lir - celoletna 120 000 lir V SFRJ številka 15.00 din. naročnina za zoseb mke mesečno 180,00, letno 1 800.00 din, za organizacij in podjetja mesečno 250,00. letno 2.500.00*
Poštni tekoči račun za ltoll|o
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Za SFRJ - Ziro račun 50101 603 45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi Ob delovnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st , viš. 23 mm) 43.000. Finančni in legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20% IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST Trst. Ul. Montecchi 6 tel 775-275. tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
TRST Ul Montecchi 6 PR 559
Tel (040) 794672 (4 linije) - Tlx 400270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel (0481)83382 85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samse
Izdaja L A ZTT	lEìflll ^'*n ',al,'*nske
in tiskaj ^ Frsf	[NI Jll zveze časopisnih
zelolmkov FIEG
21. aprila 1984
KMALU PODRAŽITVE POŠTNIH STORITEV
RIM — Prihodnji mesec,, točneje 16. maja, bo Italija zopet zasedla eno prvih mest v... cenah poštnih storitev.
Znamka za pismo (vse podražitve se nanašajo na notranje storitve) bo tako stala 450 lir namesto dosedanjih 400 lir. Podražitev je majhna, tudi zato, ker je znamka za pismo vključena v »košaro«, na osnovi katere računajo draginjsko doklado, in vendar je Italija na četrten) mestu v EGS, za Zahodno Nemčijo (500 lir), Irsko (495 lir) in Dansko (460 lir). Najcenejša je znamka v Luksemburgu (300 lir).
Dopisnice bodo stale 400 lir, manj kot na Danskem (460 lir) in na Irskem (420 lir). Najcenejši je tudi tu Luksemburg (210 lir).
Poštnina za tiskovine je v Italiji sorazmeroma nizka: 250 lir. Cenejša je samo v Belgiji (240 lir) in v Luksemburgu (120 lir), povsod drugod pa je dražja. Najdražja je na Irskem (420 lir).
Priporočene pošiljke bodo od 16. maja stale 1.500 lir, kolikor stanejo tudi v Luksemburgu. Te pošiljke so naj-
dražje v Veliki Britaniji (2.360 lir) in v Franciji (2.350 lir), najcenejše pa v Zahodni Nemčiji (1.240 lir).
Če sedaj pogledamo, kolikšne so v odstotkih podražitve za posamezne storitve, bomo dobili naslednjo sliko: poštnina za pisma se bo podražila za 12,5 odstotka za prvih 20 gramov in za 18 odstotkov za težja pisma; poštnina za rokopise se bo podražila 18-odstotno, za periodične tiskovine pa za 15-odstotno. Poštnina za komercialne fakture ostane nespremenjena. Poštnina za periodični in dnevni tisk se bo podražila za 75 odstotkov, za dopisnice, razglednice in vzorce za 30 odstotkov, za pakete 9,9 odstotka do teže 3 kg in 18 odstotkov za dodatno težo, denarne storitve se bodo podražile za 15 odstotkov (poštne položnice) oziroma 20 odstotkov (položnice za tekoče račune). Telegrafske storitve pa se bodo tako podražile: telegrami do 16 besed za 13 odstotkov, dodatno besedilo za 18 odstotkov, telefoto za 12 odstotkov, teleks pa za 9 odstotkov.
(BBR)
Tudi elektronski možgani se zmotijo
SANREMO - Ko je 73-letni bivši boksar Michele Marini iz Sanrema preč ital na telefonski položnici, da mora za dvomesečno naročnino plačati kar 125 milijonov lir, je gotovo menil, da ga je zadel k.o. Toda možakar je z njemu prirojeno borbenostjo odšel na SIP, povedal nekaj gorkih uradnikom, ti so pa vzeli v precep elektronske možgane.
Veliki računalnik je kmalu »priznal« svojo zmoto in je zapisal, da je Marini dolžan le 97.000 lir.
Tako je Marini, bivši prvak Eritreje, na stara leta odločil še en krog v svojo korist.
Gverilci »Unita« v Angoli bodo kmalu izpustili talce
LIZBONA — Vodstvo gverilske organizacije Unita v Angoli je sporočilo, da bo izpustilo več kot sto talcev iz raznih evropskih in azijskih držav, ki jih ima trenutno v svojih rokah. Vest o teh razpletih na jugu Afrike niti ni preveč presenetljiva, saj so mnogi že pričakovali ta korak.
Unita zadržuje v svojih rokah že več kot leto dni 110 tujih civilnih talcev, med katerimi so 4 Bolgari, 15 Filipincev, 16 Britancev, 20 Čehoslovakov in 55 Portugalcev. Med temi je neugotovljeno število žensk in otrok.
Voditelji Unita se bodo v teh dneh sestali s predstavniki mednarodnega Rdečega križa, da bi se z njimi dogovorili o repatriaciji talcev, med katerimi se bodo morda nekateri že v kratkem vrnili v svojo domovino.
Gverilsko vodstvo te organizacije je tudi opozorilo vse tiije strokovnjake in misionarje, naj takoj zapustijo tista področja v Angoli, kjer so v teku spopadi med uporniki in vladnimi četami.
Reagan na kitajskem krožniku
Kitajski porcelan je med poznavalci zelo cenjen in zato ni čudno, če bodo kitajski voditelji izročili Reaganu, ki bo v kratkem njihov gost, bi njegovi ženi krožnika, katera je pekinški umetnik ovekovečil z njuno pobodo (AP)
Filipinski veliki petek
MANILA — 36-letni Filipinec Donald Rexford se je tudi letos na veliki petek pustil križati, kot v štirih prejšnjih letih. Izjavil je, da bo to počel tudi v bodoče, dokler ne bo našel očeta, ki ga je zapustil po drugi svetovni vojni (in je baje ameriški državljan). Rexforda so križali z 8 cm dolgimi nerjavečimi žeblji in so ga po približno pol minute zopet sneli s križa.
Baje bo na Filipinih še več prostovoljnih križanj, čeprav jim tamkajšnja cerkvena hierarhija nasprotuje.
Na sliki: križani Rexford	(Telefoto AP)
Potres razkril starinski zaklad
■MOSKVA — Potresi so naravne ujme, ki v glavnem ne prinesejo nič dobrega, škode pa kar precej. Toda sovjetski arheologi se s tako oznako trenutno ne bi strinjali, vsaj glede na to, kar se je pripetilo v sovjetski Osrednji Aziji.
Tam je namreč prišlo v preteklem mesecu do hudega potresa, ki je povzročil tudi več zemeljskih usadov. Ko je neki delavec odstranjeval grušč takega usada je naletel na pravi zaklad: odkril je zaboj s 4.500 starinskimi novci, ki so bili zakopani v zemlji od kdo ve kdaj.
Znanstveniki so se morali precej potruditi, da so ugotovili starost te najdbe. Šele ko so na nekaterih srebrnikih odkrili letnici 1041 in 1042 so lahko zanesljivo ugotovili, da sodijo novci v enajsto stoletje, kovani pa so bili v Buhari in Samarkandu.
□ LA VALLETTA —- Malteški parlament je z enim samim glasom večine (po osmih urah razprave) izglasoval zakonski načrt, s katerim obvezuje tudi zasebne šole, da morajo nuditi svojim učencem brezplačen pouk.
Prodaja, servis, nadomestni deli
VOLVO
ekskluziva za tržaško pokrajino
je poverjena zastopniku
LOVE CAR s. n. c.
TRST - Str. della Rosandra 50 (Ind. cona) Tel. 820398 - 830308
^Vladimir Herceg DcSpOTailO JoRQUÌD Murietta
(50.)
STRAŽAR SE OE II RAHLE" DREMAVICE PRESELIL V SMRTNI SEM..
OOE IN 30-HN N A3 OPRAVITA S STRA1AR.3FM!
30AQUIN, ZAZDELO SE Ml SE, DA 3E STRAŽAR ZAHROPEL ...
KO BOM DAL ZNAK, DIH ZASUOTE Z O&NDEMJ
pasuse;
-/ CAKRAMBA!
-/ OBVESTI BRŽ L3UDI! A	VSI K 0R0Ž3U1
Neposredna prodaja -od proizvajalca do potrošnika sveže in zmrznjeno svinjsko meso kuhana - surova šunka
pršut v kosih - pleče - kotleti - jetra - srce - ledvica -jezik - tace - repi - rebrca - sveže svinjske klobase -kuhan pršut praga - hrenovke - kranjske klobase -vse vrste kuhanih in surovih salam.
INDUSTRIJSKA CONA - TRST Strada Monte d’oro 332 (Dolga krona)
Tel.: 820334-5-6 Telex: 460237
avtobus: 23 - 40 - 41 PROSTORNO PARKIRIŠČE
DllIcE
grandi marche