TEDNIK GLASILO . I^^IM^ISTICNE DELOVNEGA LJUDSTVA Uto XXVII. št. 25 PTUJ, 5. julija 1974 Cena I din INŽ. MILOVAN ZIDAR NA OBISKU V PTUJU Večanje zemljišč družbenega sektorja -naloga v sredo, 26. junija 1974 je bil na enodnevnem obisku v Ptuju inž MUovan Zidar, republiški sekretar za kmetijstvo in gozdarstvo. Na Kmetijskem kombinatu Ptuj se je naprej pogovoril s predstavniki sestavljene organizacije združenega dela (KK Ptuj, Agrokombinata Maribor in Lenart ter tovarna mesnih izdelkov Maribor), ki skupno tvorijo Kmetijski prehram- beni kombinat Ptuj. Na razgovoru so sodelovali tudi predstavniki občinske skupščine in družbe- nopolitičnih organizacij ptujske občine. Na razgovoru je najprej glavni direktor SOZD Cvetko Doplihar seznanil republiškega sekretarja s sedanjo kmetijsko proizvodnjo na mariborskem območju in s programi razvoja. Branko Goijup, predsednik SO Ptuj je govoril predvsem o nerazvitem območju Slovenskih goric in Haloz, kjer je nujno potrebno asfaltirati cestno omrežje, urediti vodovod, elektriko in vrsto drugih komunalnih objektov, če hočemo ta zaostala območja agrarno dvigniti in organizirati sodobno tržno kmetijsko proizvod- njo na kooperantski podlagi. Oton Polič, podpredsednik SO Ptuj pa je predvsem govoril o dosedanjem razvoju kooperacije in o vlaganjih v modernizacijo kmetij. Inž. Milovan Zidar je izrazil zadovoljstvo nad dosedanjim raz- vojem kmetijstva na ptujško-mari- borskem območju. Pri tem je naglasi], da je nujno posvečati posebno skrb kmetijski pospeševalni službi, ki jo je treba bolj približati kmetu - neposrednemu proizva- jalcu. Za tem si je republiški sekretar ogledal farmo bekonov na Turnišču. Popoldne je inž /Milovan Zidai" imel še razgovor z vsemi komunisti iz sestavljene organizacije zdru- ženega dela, na katerega so povabili še komuniste_ iz Mesokombinata „Perutnina", Živinorej skb-veterinar- ^ega zavoda, ,,Petovie", KZ Nadaljevanje na 2. strani ' Milovan Zidar {prvi z leve) med gostitelji v Ptuju OB DNEVU BORCA NA KEBLJU Letošnja osrednja slovesnost v okviru praznovanj 4. julija, dneva borca je bila v organizaciji ZZB NOV in OK SZDL občine Slov. Bistrica v partizanski vasici Kebelj na bistriškem Pohorju, Slovesnosti so se pričele ob 11. uri. Franta Komelj je v svečanem govoru osvetlil do- godke izpred 30 let. V nada- ljevanju so pevski zbori in recitatorji DPD Svobode Slov. Bistrica izvedli bogat kulturni program, v katerem je sode- lovala tudi sindikalna godba na pihala IMPOL iz Slov. Bistrice. Svečanosti ob dnevu borca bodo tudi v vseh večjih krajih bistriške občine. .....__________H.. V Ormožu ob dnevu borca Občinska konferenca ZMS, občin- ska organizacija zveze rezervnih vojaških starešin in občinski odbor zveze borcev NOV Ormož so pripravili minulo nedeljo popoldan letošnjo proslavo v počastitev 4. julija, dneva borca. Po zboru pred gradom so borci na spomenik NOV položili venec nato pa je povorka udeležencev krenila ob zvokih ormoške godbe na prireditveni prostor pri vinski kleti Tu je bila proslava. Spomine na težke dni vojne in uspehe povojne graditve je obudil slavnostni govor- nik Martin Toplak, predsednik občinske organizacije zveze borcev NOV. V kulturnem delu programa so nastopili recitatorii, med temi se je predstavila tudi skupina mladin- skejga aktiva Loperšice z zborno recitacijo. Sledilo je srečanje mladine z udeleženci NOV in družabna prireditev s plesom. Polaganje venca na spomenik revolucije ob dnevu borca v Ormožu Foto: J. Rakuša Do nedelje, 7. juLiia 1974. Polna luna bo v četrtek, 4. ju- lija ob 13.40. Napoved: Vlažen zrak se bo umaknil proti vzhodu. Naše kra- je bo zajel suh in vroč zrak. zato pričakujemo v naslednjih dneh suho in vroče vreme. Dnevne temperature zraka se bodo giba- le okrog 28 stopinj C. v posa- meznih krajih celo do 34 stopinj C. Nočne temperature zraka se bodo gibale v mejah od 16 do 24 stopinj C. Alojz Cestnik s itran TEDNIK — PETEK, 5. julija 1974 Večanje zemljišč družbenega sektorja - naloga Nadaljevanje s 1. strani. Lovrenc in druge, ki v občini delajo na področju kmetijstva. Razgovor je bil o nalogah komunistov v kmetijstvu po^ VII. kongresu ZKS, X. kongresu ZKJ in pri uresni- čevanju ..zelenega plana". Poudar- jene so bile predvsem naslednje naloge: - Večanje kmetijskih zemljišč družbenega sektorja, to mora biti stalna in nenehna naloga vseh dejavnikov v občini. Gre predvsem za usposobitev neizkoriščenih kme- tijskih površin. Z melioracijami in z drugimi agrotehničnimi ukrepi je treba doseči, da bo vsak kvadratni meter kmetijskega zemljišča uspo- sobljen in intenzivno obdelan. Torej v prvi vazi gre za aktiviranje vsega obstoječega fonda kmetjjskih zem- ljišč v družbeni lasti. - Slediti je treba procesu deagrarizacije. Gre za kmetijska zemljišča v lasti nekmetov, to je proces, ki bo stalno sproščal kmečko zemljo. Gre izključno za zemljo nekmetov, ne pa za zemljo pol kmetov, kar se ponekod napak tolmačj. V zvezi s tem je nujno v občinski zemljiški skupnosti opre- deliti jasno politiko, na katerih območjih bomo razvijali kmetijsko proizvodnjo v družbenem sektorju in kje v kooperacijski proizvodnji Skladno s tem se je treba vključevati v odkup in zakup vseh sproščenih kmetijskih parcel in jih povezovati v proizvodne komplekse. Pri tem je inž /Milovan Zidar omenil takozvani ..družbeni sektor dve", ideja o tem je vznikla prav na ptujskem območju. V tem primeru gre za manjše kmetijske površine v družbeni lasti, kjer ni možno organizirati industrijske kmetijske proizvodnje. Take površine bi se naj dale v obdelavo lupinam koope- rantov, ne v zakup, temveč kot oblika proizvodnega odnosa na socialističnih samoupravnih teme- ljih- Posebno skrb je treba posvetiti razvoju kmetijstva v odročnih krajih, v hribovitih predelih Sloven- skih goric in Haloz, kjer ni možno organizirati družbene kmetijske )roizvodnje. Tu je treba pospeševati cmetijsko proizvodnjo s koope- racijskimi odnosi, da tako pove- čamo njihov dohodek in s tem tudi zagotovimo obstoj kmetij v hribo- vitih predelih. Povezano s tem je treba razvijati turizem in omogočati prebivalstvu vključevanje v delo v drugih dejavnostih. S tem bomo ohranjali poseljenost teh predelov, saj je urejenost kmetijskega prostora v našem nacionalnem interesu in posebnega pomena za našo obrambno sposobnost. Za tem je inž /Milovan Zidar obširneje govoril o nalogah pri uresničevanju dolgoročnega pro- grama razvoja kmetijstva v SR Sloveniji za obdobje do leta 1980, ki daje dovolj trdno plansko osnovo za oblikovanje zemljiške politike v občinah in krajevnih skupnostih. Danes imamo tudi določene finanč- ne institucije, obenem pa tudi dodatne intervencijske ukrepe občin in republike za krepitev družbenega sektorja kmetijstva, imamo izdelan sistem premij in podobno, kar vse ustvarja kmetijstvu povsem dru- gačne perspektive razvoja, kot ga je' imelo pred leti. Ob končuje republiški sekretar za kmetijstvo in gozdarstvo poudaril še poseben pomen povezovanja kme- tijstva v SOZD na ptujsko-maribor- skem območju, kar mora iti še naprej na celotno oodročje prede- lave in trgovine, to je izrednega pomena za živinorejsko finalizacijo in za prehrambeno bilanco celotne Slovenije. F. Fideršek Slovenika bogati podobo bistriške občine Ugodne vremenske razmere so bi)e glavni vzrok, da so dela na lepotici med slovenskimi cestami, Sloveniki, ugodno napredovala. Po krajšem premoru, kije vladal od lanske jeseni do pred nedavnim, je sedaj nova trasa Slovenike ponovno zaživela v popolnejši in bogatejši podobi tudi na ■ območju vzhodnega dela bistriške občine, pri VelenScu. Počasi, toda vztrajno se po utrjeni osnovi premika eden najsodobnejših strojev za polaganje asfaltne površine TITAN, ki ga je pred nedavnim nabavilo podjetje Slovenija ceste, sedaj pa za seboj že pušča iz dneva v dan večjo dolžino prve asfaltne prevleke v bistriški občini skozi Bistričanom dobro znani gozd Velenik, ki ga je Slovenika razdvojila, vendar s tem ni odvrnila od njega pozornosti števibiili obiskovalcev, predvsem pa gobarjev. V. HORVAT Koliko novih stanovanj bo v Ptuju? Na II. zasedanju skupščine samoupravne stanovanjske skupno- sti (SSS), ki je bila v petek, 21. junija 1974 v Narodnem domu, so sprejeli in potrdili več pomembnih sKlepov, ki se nanašajo na gradnjo družbenih in zasebnih stanovanj. Iz informacij o delu organov samo- upravne stanovanjske skupnosti Ptuj je razvidno, da so do sedaj svoje nalloge v redu izpolnjevali, bodoče naloge pa nam obetajo v krajšem obdobju več novih stanovanj, pa naj bo družbenih ali zasebnih. Tako sije upravni odbor za upravljanje z združenimi sredstvi za stanovanjsko graditev postavil obširen in" bogat program bodočih nalog. Ena izmed glavnih je še zmeraj sproti zasledovati izvajanje programa kre- ditiranja graditve druz Inih najem- nih stanovanj in individualnih stanovanjskih hiš. V tekočem letu (1974) je predviden naslednji program, katerega realizacijo bodo omogočila iz družbenih sredstev dodeljena posojila ob lastni udelež i posojilojemalcev in zasebnikov. 1. Do januarja 1975 bo zgrajenih 29 najemnih stanovanj (pooblaščen investitor je v imenu posojilojemal- cev SSS), 2. Do decembra 1974 bo zgrajenih 28 stanovanj (investitor TAP Ptuj, ki je dobil posojilo v višini 1.500,(X)0 din). 3. Do junija 1975 bo zgrajenih 13 stanovanj v Majšperku (investitor TVI Majšperk, ki je dobil posojilo v višini 1.500,(X)0 din). 4. Do junija 1975 bo zgrajen 40-stanovanjski blok (investitor mesokombinat Perutnina Ptuj, ki bo prejel posojilo po drugem natečaju v januarju 1975). 5. Do decembra 1975 bo dokončan peti 29-stanovanjski blok v CM drevoredu, kjer bo polovica stanovanj iz združenih, polovica pa iz sredstev solidarnostnega sklaaa. 6. V sredini leta 1975 bo pričetek gradnje 45 stanovanj v kompleksu predvidenih 250 najemnin in solidarnostnih stanovanj ob Volk- merjevi cesti. 7. V letu 1974 bo dokončanih cca 100 zasebnih stanovanjskih hiš, za katere je bilo po prvem natečaju dodeljenih 3,100,000 din posojila. Tudi v letu 1975 predvidevajo Vselitev v cca 100 zasebnih hiš, za kar bodo porabili okoli 30 % vseh sredstev iz 6 % prispevka za stanovanjsko gradnjo. K vsemu temu velja pripomniti, da bo v kratkem zgrajeno v ptujski občini skoraj 1000 novih stanovanj, pri tem pa do sedaj ni programirana niti ena otroŠca vzgojnovarstvena Ustanova, da ne govorimo o drugih objektih, ki zadovoljuejo druž tne in eksistečne potrebe. V ilustracijo še tole; že sedaj je v vzgojnovarstve- nem centru v Ptuju nad 200 nerešenih prošenj za varstvo otrok. M. OZMEC Višina nagrad učencev v gospodarstvu Nagrajevanje učencev v go- spodarstvu je pri nas še precej neurejeno, saj o tem še ni sprejet družbeni dogovor, niti ni ustreznega zakonskega predpisa Zaradi tega se je pri občinskem svetu ZSS Ptuj, v torek, 25. junija 1974, sestala komisija za usklajevanje višine mesečnih nagr»i učencem v gospodarstvu. Na seji so se dogovorili o predlogih višine mesečnih na- grad in enkratnih nagrad za dosežen učni uspeh. V skladu s tem dogovorom se je občinski svet ZSS Ptuj s posebnim pismom obrnil na vse temeljne in druge organizacije združenega dela v občini Ptuj, ki imcOo učence v gospodarstvu - s predlogom o višini mesečnih nagrad učencem v gospodarstvu, ki naj bi znašale: 500 din za prvi letn K, 600 din za drugi letnik in 700 dinarjev za tretji letnik. Za čas, ko se učenci v gospodarstvu nahajajo v šoli pa naj bi vsi prejemali enotno nagrado 500 din mesečno. Prav tako predlagajo enkratne nagrade za dosežen učni uspeh in sicer letno 300 din za dober, 400 din za prav dober in 500 din za odličen uspeh. Za učence, ki se nahajajo na praktičnem delu v organizaciji združenega dela predlagajo, da bi jim naj dajali enak regres za družbeno prehrano, kot ga imajo delavci v rednem delov- nem razmerju. Predlagajo tudi, da bi naj učencem v gospodar- stvu izplačali še regres za letni oddih, ki naj znaša 50 % zneska, katerega bodo prejeli delavci v rednem delovnem razmerju. Komisija predlaga, da bi naj po tem predlogu začeli izplače- vati nagrade že od 1. julija 1974 dalje. Ce bo pa sprejet zakon ali družbeni dogovor o nagradah učencev v gospodarstvu pa se je treba ravnati po zakonu oz. družbenem dogovoru. F. F. TEDNIK — PETEK, 5. julija 1974 stran 3 KEBELJ NA BISTRIŠKEM POHORJU Vas, partizanska gostiteljica Vas Kebelj, z nekaj nad sto prebi- valci, ki se preživljajo izključno s kmetijstvom, leži na bistriškem delu Pohorja, stisnjena visoko nad dolino Čadramice. Nekaj značilnih kmeč- kih hišic se stiska ob cerkvi iz leta 1200. Vaščani jo imenujejo cerkev sv. Marjete. Vehka oddajenost nase- lja od večjih in razvitejših vasi je os- novni vzrok, da tudi sedaj v tem kra- ju življenje zelo počasi koraka v smeri napredka. Ves čas pred vojno so biU ti kmetje pod pritiskom premožnejših priseljencev ali gospode. Druga sve- tovna vojna je bila prva večja prilož- nost, da so se prebivalci tega kiaja in okolice odločno postavili na stran pravice, v boju proti domačim izko- riščevalcem in sovražnikom. Mnogi so dočakaU začetek vojne zelo pre- senečeni, vendar so takoj spoznali njen namen in stopili na stran pra- vice ter boja za svobodo. Medtem ko se je več mlajših vključilo v NOB, predvsem na območju Pohor- ja, so starejši po svojih močeh sode- lovali v nudenju pomoči: v obutvi, oblekah in še posebno luani, ki so je tukaj pohorski partizani dobili ved- no dovolj. Medtem ko so ženske opravljale kuharske in šiviljske nalo- ge, so možje sodelovali kot obvešče- valci, pa tuai aktivni borci. Ob tem niso nikoli pomišljali na posledice in nevarnost, v katero se je pohorski kmet spuščal v sodelovanju s parti- zani, ko so v mnogih nočeh gostili in oblekli lačne in premražene borce NOB na Pohorju. Tako naselje Kebelj kakor tudi bližnji Kot sta bila skoraj vsak dan gostitelja mnogih pohorskih partiza- nov, borcev Pohorskega bataljona, Pohorske brigade in diugih. Mnogi kmetje iz teh področij še sedaj živo opisujejo dogodke izpred 30 let. Med najbolj živimi je gotovo ostal vsem spomin na miting pohorskih partizanov in domačinov v središču vasi Kebelj, v domačiji pri Fakuci (po domače), sicer pa pri Antonu Kumru na Keblju 22. Bilo je ob koncu leta 1943, ko se je v hiši Antona Kumra zbralo blizu 40 pohorskih partizanov ui domači- nov. Zbrali so se neopazno. Mnogi med njimi do trenutka, ko so prišli v hišo, niso vedeli, kaj se bo odločalo, čeprav so na miting prihajali iz zelo oddaljenih pohorskih naselij in gozdnih zavetišč. Kmalu po prihodu na miting je nezaupanje med udele- ženci miniJio, saj so se po večini med seboj že poznali, saj so se skupaj bo- > rili ah počivali v zavetiščih in si po- magaU z obleko in hrano. Strah pred izdajstvom je bil odveč, sicer pa so okrog hiše imeU zanespvo stražo domačinov Miting je bil za prebivalce Keblja in širše okolice posebno pomemben, saj so tako dokazali še zadnjim Anton Kumer: V moji skromni hiši se je zbralo veliko ljudi, vendar je bilo za vse dovolj pro- stora in hrane. Prihajali pa so k nam partizani tudi vse do konca vojne in po njej. omahljivcem, da so se trdno odločili premagati okupatorja in domače iz- dajalce. Tu so ustanovili tudi organi- .zacijo OF, za sekretarja pa so izvolili danes še živečega Antona Brgleza. Na mitingu sta imela dva partiza- na govore, temu pa je sledil sprejem nalog in zadolžitev posameznikov in skupin za nadaljnji boj proti okupa- torju in vsestransko pomoč partiza- nom. Ta dogodek je bil motiv, daje letošnja osrednja proslava 4. julija, Dneva borca, bila prav v tej parti- zanski vasici, visoko na bistriškem Pohorju. V. HORVAT Partizanska vasica Kebelj Anton Brglez, sedaj 77-letni kmetovalec, se zelo dobro spo- minja, ko je bil na mitingu izvo- ljen za sekretarja OF. Fakucova domačija, kjer je bil miting ORMOŽ: Samouprava po določilih ustav KOMITE OBČINSKE KONFERENCE ZKS ORMOŽ OCENIL SAMOUPRAVNO ORGANIZIRANOST DELOVNIH ORGANI- ZACIJ Organizacije in temeljne organi- zacije združenega dela območja občine Ormož so že pred sprejet- jem, še bolj pa po sprejetju nove republiške in zvezne ustave pričele urejevati svoje samoupravne akte z določili ustav. Po oceni in sklepu članov komiteja občinske konferen- ce ZKS Ormož, ki so to, problematiko obravnavali na svoji 8, seji minuli ponedeljek, so samo- upravni akti OZD in TOZD glede na kratek čas po sprejetju obeh ustav z le-tema kar dobro usklajeni. Poseb- na komisija pravnikov, ki jo je komite imenoval za pregled statu- tov, je v svojem poročilu zapisala sicer vrsto pripomb in priporočil, ki predvsem opozarjajo na pravice delovnih ljudi, a so jih pri sprejemanju statutov in drugih samoupravnih aktov v OZD in TOZD morebiti spregledali ali nanje pozabUi. Pri pregledu samoupravnih spora- zumov in statutov se je komisija zadržala predvsem pri vprašanju delitve sredstev in virov sredstev pri konstituiranju TOZD, ugotavljanju in delitvi dohodka, skupnih službah v organizacijah združenega dela ter odgovornosti in arbitraži. Obravna- vane so vse delovne organizacije, razen nekaterih manjših obratov, katerih matična podjetja so izven območja občine Ormož. Tu velja posebej omeniti MODO Gornja Radgona - obrat Tomaž, kjer ni bilo moč dobiti samoupravnih aktov. Člani komiteja so ob koncu sklenili posredovati ugotovitve ko- misije v obravnavo osnovnim organizacijam ZKS, ki bi naj poskrbele, da bodo ugotovitve in priporočila našla ustrezno mesto v statutih in drugih samoupravnih aktih OZD in TOZD, Posebno pozornost bo v bodoče potrebno nuditi manjšim TOZD in delovnim organizacijam s sedežem izven občine, da bodo prišle do ustrezne zakonodaje. Enotno je bilo tudi mnenje, da je komisija, ki je po pooblastilih članov komiteja opravi- la pomembno nalogo, lahko v veliko pomoč posebni stalni komisijza pregled statutov in drugih samo- upravnih aktov, ki je bila imenovana na zadnji seji skupščine občine Ormož. V nadaljevanju razgovora so člani komiteja poslušah vtise udeleženca X. kongresa ZKJ Stanka Lepeja iz Ptuja, ki je govoril tudi o smernicah tega kongresa. V razpravi so komunisti menih, da je uresniče- vanje resolucij kongresov odvisno od aktivnosti članov, zato so sklenili dosledno uresničevati svoj program dela, ki je že dopolnjen s sklepi obeh kongresov. 4 stran TEDNIK — PETEK, 5. julija 197^ Uspešno delo v organizacijah ZKS Na posvetovanju s sekretarji osnovnih organizacij ZKS, teh je v ptujski občini trenutno 65, ki je bilo v torek, 25. junija 1974, so najprej obravnavali naloge ZK po X. kongresu ZKJ. V zvezi s tem so sklenili, da bodo v vsaki organizaciji podrobneje preučili uvodni referat tov. Tita, seznanili . članstvo z vsebino vseh 18 resolucij, ki jih je sprejel X. kongres, podrobneje pa bodo obravnavali naloge iz resolucij, ki se neposredno nanašajo na področje dela komunistov v posa- meznih organizacijah. Prav tako bodo vse članstvo seznanih z našo zunanje-politično usmeritvijo. Posebej so obravnavali analizo dela osnovnih organizacij ZKS, ki jo je na podlagi vprašalnikov pripravil Dimče Stojčevski, organizacijski sekretar komiteja Analiza se nanaša na delo organizacij po volilnih konferencah, to je za obdobje šestih mesecev. Iz podatkov je razvidno, da so gradivo za oba kongresa ZK obravnavali v 86,4 organizacijah, v 3/4 organizacij pa so ob tem ocenili tudi lastno delo, tako organizacije kot celote, kot posa- meznih članov. Le 55 7c organizacij pa je ob tem pripravilo tudi lastne akcijske programe dela Precej slabši je rezultat pri izvrševanju temeljnega programa idejno-političnega izobraževanja ko- munistov. Delno je vzrok v tem, ker so biJe organizacije obremenjene z operativnimi nalogami in tako ni bilo časa še za študijske sestanke, delno pa tudi pomanjkanje preda- vateljev. Tako so letni program v polletnem obdobju uresničili le z, 22 %. Sklenih so, da bodo zamujeno nadoknadili do konca letošnjega leta Na vprašanja, ki obravnavajo delo komiteja in posameznih njenih članov je kar 43 % organizacij odgovorilo, da se v tem obdobju član komiteja ni udeležeU niti enega njihovega sestanka, vendar jih 27 % navaja. da zadolženega člana komiteja sploh niso vabili na sestanek. Programsko usmerjenost občinske konference ZKS je obravnavalo 80 % osnovnih orga- nizacij, načela kadrovske politike pa 82 9c v glavnem dobro, ostalih 9 % pa pravi, da bi lahko bilo še boljše ah da to delo premalo poznajo. Program sprejemanja v ZK imajo v 68,2 % organizacij, kar se tudi odraža v praksi, saj je bilo v tem obdobju sprejetih nad 160 novih članov v ZK in tako povečano število članstva v občini za 12,5 %. O pojavih klerikalizma so razprav- ljali v 61 % organizacijah, vendar so se le v 39 % srečali s konkretnimi pojavi delovanja klerikalizma Vsi navedeni in številni drugi podatki iz analize vprašalnikov bodo komiteju občinske konference ZKS uspešno vodilo pri nadaljnjem usmerjanju in usposabljanju osnovnih organizacij ZKS za uspešno samostojno delo- vanje. Posebej so na posvetovanju obravnavali nalpge in organiziranost ZK na področju splošne ljudske obrambe. Pri tem je bilo poudarje- no, da je nadaljnje poglabljanje idejno-političnih temeljev in razvi- janje koncepta SLO sestavni in trajni del aktivnosti ZKS v okviru programa in enotne politike ZKJ. Z uveljavljanjem samoupravnih sociali- stičnili odnosov in razvijanjem koncepta SLO v driž dho-poli- tičnih, gospodarskih, samoupravnih in drugih organizacijah postaja SLO dejavnik množičnega in ustvar- jalnega obrambnega delovanja vseh ljudi. Na posvetu so se dogovorili, da bodo s temi nalogami podrobneje seznanili vse članstvo, predvsem pa se bodo aktivno vključih v delo SZDL, ki je glavni nosilec koncepta SLO in drUž Šne samozaščite v krajevni skupnosti, in v sindikate, ki imajo enako vlogo v organizacijah združenega dela Prvenstvena dolž- nost komunistov je, da bodo s svojim neposrednim delom prispe- vali za kar najboljše delovanje odborov za SLO v krajevnih skupnostih in v organizacijah združenega dela, kjer je treba družbeno samozaščito povezati tudi z delom samoupravne delavske kontrole. F. Fideršek Stiki s kraji, kjer živijo naši delavci V ponedeljek, 1. julija ponoči se je vrnila iz Wolpertshausena v ZRN 14-članska gasilska delega- cija iz KS Gorišnica, pretežno iz PGD društva Formin. Udeležila se je v tem kraju letošnjega praznovanja domačega praznika na povabilo prirediteljev in pokrovitelja občine Wolperts- hausen. To je bil vrnjen obisk po lanskem obisku godbe na pihala iz tega kraja na povabilo PGD Formin sporazumno s KS Gorišnica in Temeljno kulturno skupnostjo Ptuj. Delegacija gostov iz ptujske občine, vštevši 5-članski ansam- bel ,.Spomin" iz Ptuja namesto povabljene in na lepakih za prireditev npovedane godbe na pihala iz Ptuja, je bila v Wolpertshausenu od petka po- poldne do ponedeljka zjutraj deležna vse pozornosti priredi- teljev in udeležencev prireditve. Prireditev je bila po svoje zanimiva in kaj več o njej, njenem obsegu in vsebini ter udeležbi v naslednji številki. Na prireditvi in ob odhodu delegacije domov je bila posebej poudarjena dragocenost iz- menjav obiskov med kraji iz )tujske občine in z Wolperts- lausenom, z izjnenjavo kultur- nih programov in s spoznavan- jem naših in njihovih krajev, posebnosti in ljudskih običajev. Ne gre samo za delo in kruh naših delavcev daleč zdoma, temveč tudi za spoznavanje njihove okolice s posebnostmi domovine, od koder so prišli ter s posebnostmi njihovega novega okolja Predsednik občine Wolperts- hausen g. Kuno Haberkern je naročil pozdrave prebivalstvu iz ptujske občine, zlasti iz Gorišni- ce in Formina in je obljubil, da se bo tudi sam udeležil naslednjega obiska iz tega kraja v naših krajih. J. V. PTUJSKI SINDIKATI DOKONČNO POPOLNIH SVOJE VRSTE Pod predsedstvom Janka BEZ- JAKA, je bila v petek, 28. junija 1974 druga seja plenuma občin- skega sveta ZSS Ptuj. Obširni dnevni red je obsegal predvsem vprašanja organiziranosti in delovanja občin- skega sveta in njegovih organov. Najprej so sprejeli začasni poslov- nik, iz katerega velja omeniti predvsem podrobnejšo razmejitev dela in pristojnosti predsednika in obeh podpredsednikov, saj bodo vsi trije te odgovorne dolžnosti oprav- ljali kot zunanji sodelavci, tj. neprofesionalno. Prav tako je v poslovniku podrobneje določeno jodročje dela obeh sekretarjev, ki 30sta naloge opravljala kot profe- sionalna politična delavca v občin- skem svetu ZSS. Že na prvi seji plenuma je bil izvoljen Danilo MASTEN kot sekretar za orga- nizacijo dela, na tej seji pa so izvolili še Jožeta KAUCEVICA, ki bo opravljal funkcijo sekretarja za operativno delo. Plenum je imenoval tudi pred- sednike in člane osmih stalnih komisij pri občinskem svetu ZSS, komisije štejejo od 7 do 11 članov. Vsak predsednik komisije je ple- numu predložil v potrditev tudi kratko programsko zasnovo delo- vanja komisije. Predsedniki komisij so: Janko Bezjak, Ivo Granda, Jožica Širovnik, Jože Segula, Jože Sotlar, Feliks Bagar, Franc Kle- menčič in Edo Hojnik. V delegacijo za medobčinski svet zveze sindikatov podravskih občin so izvolili 5-člansko delegacijo, kije bo kot stalni delegat vodil Marjan Ostroško, ostale delegate pa so določili po področjih in sicer po en član iz ožjega predsedstva, po eden od sekretarjev ali strokovnih sodelavcev in po 2 predsednika tistih občinskih sindikalnih konfe- renc, katerih področje bo predmet razprave na medobčinskem svetu ZSS podravskih občin. Nazadnje so na seji potrdili še družbeni dogovor o osnovah in merilih za določanje mesečnih nadomestil osebnih prejemkov volje- nim in imenovanim funkcionarjem v občini Ptuj ter določih višino mesečnih nadomestil osebnega do- hodka funkcionarjem in delavcem v občinskem svetu ZSS Ptuj. Poleg že konstituiranih 6 občin- skih odborov sindikatov posameznih dejavnosti, 9 občinskih sindikalnih konferenc in 6 samostojnih orga; nizacij sindikata v občini, so na tej seji bili kadrovsko popolnjeni in imenovani vsi organi, ki bodo delovali v okviru občinskega sveta ZSS Ptuj. S tem so ptuj^i sindikati v celoti organizirani po novem, v skladu z novo ustavo in bodo lahko začeli z doslednim izvajanjem sklepov in stališč 12. občnega zbora ZS občine Ptuj na vseh področjih dejavnosti sindikatov. K. Fideršek Integracija ptujskih gradbenih podjetij v prostorih ptujskega magistrata je bila 27. junija 1974. L seja skupne komisije za pripravo analize o integraciji ptujskih gradbenih podjetij. Najprej so izvedli konsti- tuiranje komisije. Za predsednika je bil izvoljen Viktor Krajnc iz gradbenega podj. ,,Drava", za podpredsednika pa Cimerman iz gradbenega podjetja „Gradnje"; tajniške posle pa bo opravljala Marija Špolar. Sprejeli so tudi prodam ciela komisije. Komisija ima težko nalogo, saj mora pripraviti vse potrebno za uspešno integracijo. Rreferendum, ki bo odločal o integraciji, bo predvidoma sep- tembra ali oktobra Resolucija o problemih prosvete člani občinske konference delav- cev v vzgoji, izobraževanju in znanosti, ki deluje pri občinskem svetu zveze sindikatov Ormož, so se zbrah prejšnji teden, v sredo, na skupnem razgovoru o materialnem položaju šolstva in prosvetnih delavcev v občini Ormož. Po zavzeti razpravi in vsestranski oceni polo- žaja so odločili imenovati posebno komisijo, ki bo o problemu sestavila posebno resolucijo. Poslali jo bodo nekaterim republiškim organom, med njimi Izobraževalni skupnosti SR Slovenije. jr ŠE: AKCIJA ZBIRANJA POMOČI KONČALA V POTOKU Nekateri posamezniki in orga- nizacije so na osnovi prispevka z naslovom AKCIJA ZBIRANJA POMOČI KONČALA V POTOKU BISTRICA v 24. številki Tednika na več načinov pripisovali neuspelo akcijo zbiranja odpadnega papirja in blaga občinskemu odboru RK Slov. Bistrica Dolžan sem oporekati tem, navedbam in sočasno navesti nosilca akcije. To je bila akcija pod naslovom DARUJTE PAPIR IN KRPE V SKLAD ZA IZGRADNJO SPLOŠNE BOLNIŠNICE MARI- BOR - PTUJ. V Slov. Bistrici je bila ta akcija 14. 6. 1974. Pobiralo je podjetje ,,UNIJA" papir servis iz Maribora, v organizaciji in vodstvu sklada za izgradnjo splošne bolnišnice Maribor - Ptuj. To je bilo dobro razvidno tudi iz propagandnih letakov. Material v bistriškem potoku je iz neznanih vzrokov neuspele akcije s področja Zagrad in okolice. Viktor Horvat TEDNIK — PETEK. 5. julija 1974 stran 5 Za podpis sporazuma o štipendiranju Na pobudo občinskega poli- tičnega aktiva se je v ptujski občini začela široka akcija za podpis samoupravnega sporazuma o štipen- diranju učencev in študentov. V akcyo so se vključile vse družbeno- politične organizacije in občinska skupščina, glavni nosilec pa so sindikati. Gre za to, da se s podpisom samoi5)ravnega spora- zuma vse temeljne organizacije združenega dela zavežejo, da bodo mesečno odvajale pol odstotka od bruto osebnih dohodkov v skupni štipendijski sklad v občini. Komite občinske konference ZKS Ptuj je o tem že razpravljal na posvetu s sekretarji osnovnih organizacij ZKS, ki je bil v torek, 25; junija 1974. Ugotovili so, dado tedaj v organizacijah združenega dela še ni bilo napravjjeno ničesar, čeprav je predlog samoupravnega sporazuma bil objavjjen v posebni prilogi Delavske enotnosti že 8. junija letos. Štipendiranje je eden od pomembnih dejavnikov kadrovske politike, zato ZK mora aktivno sodelovati v političnih pripravah, da bodo samoupravni organi v sleherni TOZD ta samoupravni sporazum tudi sprejeli. Na posvetu so sklenili, da se bodo sekretarji OZKS takoj povezali s predsedniki osnovnih organizacij sindikatov in samo- upravnih organov, da pravočasno začnejo in demokratično izpeljejo postopek za sprejem in podpis samoupravnega sporazuma najka- sneje do konca julija 1974. O tem vprašanju je razpravljala tudi komisija za štipendije pri občinskem svetu ZSS Ptuj, na seji 27. junija 1974 in sklenila, da se s posebnim pismom obrne na vse predsednike samoupravnih organov v delovnih in drugih organizacijah in interesnih skupnostih ter na vse izvršne odbore osnovnih organizacij sindikatov v ptujski občini, z nalogo, da precflog samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov. To nalogo morajo opraviti najkasneje do 20. julija 1974 in sporočiti svoj sklep komisiji za štipendije pri občinskem svetu ZSS Ptuj, Komisija bo potek akcije sproti spremljala in po potreH nudila pomoč, vendar so prepričani, da bodo delovni ljudje povsod imeli polno razumevanja za to nalogo, ki je življei\jskega pomena za nadaljnje šolanje naših dijakov in študentov. Ko bodo samoupravni organi sklenili ta sporazum, bodo vsi pooblaščeni povabljeni na skupni svečan podpis, ki bi naj bil opravljen n^kasneje do konca julija 1974. Samoupravni sporazum o štipen- diranju učencev in študentov bo veljaven in obvezen za vse, ko ga bodo sprejeli in podpisali poobla- ščeni organi dveh tretjin delavcev in drugih delovnih ljudi v občini. Samoupravni sporazum določa za območje Slovenije povsem enotne kriterije, ki naj prispevjgo k zmanjšanju odliva kadrov iz manj razvitih območij in obenem zago- tavljajo enakopravne možnosti ka- drovanja organizacijam združenega dela glede na njihove potrebe. To določilo je za ptujsko, kot manj razvito občino še posebnega po- mena, zato lahko upravičeno pričakujemo, da ne bo delovnega kolektiva, ki ne bi postal podpisnik tega sporazuma. Skrb za pravilno delitev združenih sredstev za štipendiranje v občini bo prevzela posebna komisija, ki se bo oblikovala na enak način kot zbor združenega dela občinske skup- ščine. Da bo delo olajšano samoupravni sporazum določa tudi enotna merila za dodeljevanje štipendij, ki poleg socialnih razmer upoštevajo predvsem učne uspehe. Določena je enotna lestvica točkov nfli vrednosti štipendij, ki znaša za dijake in učence srednjih šol od 350 točk za zadosten uspeh do 500 točk za odličen uspeh. Za študente na višjih in visokih šolah pa so predvideni razponi glede na učni uspeh od 450 do 850 točk. Štipenditorji iz manj razvitih območij lahko tudi povečajo štipendije do največ 200 točk. Vrednost točke je za letošnje leto predvidena 1 dinar in se bo vsako leto usklajevala glede na porast življenjskih stroškov. V samoupravnem sporazumu so podrobneje opredeljena štipendijska razmerja, obveznosti štipendistov, način izračunavanja mesečnih živ- ljenjskih stroškov, obveznosti star- šev glede na družinski dohodek, javnost in evidenca podatkov ter tudi sankcije za neizvajanje določiL O vsem tem bodo delovni ljudje na, zborih podrobneje seznanjeni. Za konec je treba še povedati, da se s prvim septembrom že začenja novo šolsko leto, zato je nujno, da vse postavljene naloge pravočasno opravimo, ker le tako bo možno enotno urejati štipendiranje. G d tega pa je v marsičem odvisen uspeh naših učencev, dijakov in študentov, izbira njihovega poklica v skladu s programom kadrovskih potreb v občini in končno tudi naš hitrejši ekonomski in drUI dhi razvoj. F. Fideršek /--^ ORMOŽ. 219 Otrok ob morje Končno je napočil težko pričakovani čas počitnic. Otroci so se ga veselili, posebej še tisti, ki so ali bodo lahko odšli s starši ali kako drugače letovat ob morje. Tokrat nas zanimajo tisti, ki jim bo letovanje omogočeno „kako drugače". Minuh ponedeljek zjutraj je odšla na počitnice v Biograd prva skupina 15 otrok posebne osnov- ne šole Ormož. Letujejo skupaj z učenci ptujske POS. Druga skupina 80 otrok iz občine Ormož bo odpotovala v Biograd 20. julija. 60 otrok tretje skupine, ki bo odpotovala 27. julija, bo letovalo v Poreču. Za 10-dnevno bivanje ob morju je treba plačati 550 dinarjev za posameznega otroka. Prav zato je razumljivo bilo treba zbrati precejšnja sredstva, ki pa jih v občini Ormož ni v izobilju, vendar so skupna prizadevanja obrodila doslej enega največjih sadov zadnjih nekaj let. Denar so prispevaU vsak po svojih močeh. Slovin - skupnost TOZD „Jeruza- lem" Ormož je prispeval za 30 otrok svojih delavcev in kmetov kooperantov. Drugi delovni kolek- tivi in organizacije - Ograd, Zarja, Jože Kerenčič, Zdravstveni dom. Bolnišnica, občinski odbor ZB NOV, občinski odbor RK, posamezne osnovne šole. Temelj- na izobraževalna skupnost, druš- tvo za pomoč duševno nezadostno razvitim osebam in Temeljna skupnost otroškega varstva pa so prispevali sredstva za dva do štiri otroke. Občinska zveza prijateljev mladine, ki je organizator letova- nja otrok občine Ormož, prispeva za vsakega otroka 50 dinarjev. Povsem razumljivo je, da so morah seči v žep tudi starši nekaterih otrok. Razen navedenih letovanj, ki se jih bo skupno udeležilo 160 otrok, bo socialna služba občine Ormož omogočila dvanajstim socialno in zdravstveno prizadetim otrokom 3-tedensko letovanje v Punatu. Tudi komunalni zavod za socialno zavarovanje Maribor - izpostava Ormož bo poslal na 3-tedensko letovanje v Punat 47 socialno in zdravstveno prizadetih otrok iz občine Ormož. Skupno bo v teh skupinah tako odšlo na počitnice ob morje 219 otrok, kar se že dolgo ni zgodilo. Otroci so letovaU vsako leto, vendar tako množičnega odziva že dolgo ni bilo. Ormoški otroci bodo v drugi izmeni v celoti zasedli počitniški dom v Biogradu. Or ganizatorji letovanja otrok sc poskrbeh tudi za vodiče, pedago- ško in drugo osebje za varne in prijetne počitnice naših najmlaj- ših. Vsem žeUmo veliko sonca. V___> Letovanje za otroke POŠ Pred kratkim je odpotoval v otroško letovišče Debeli rtič na 14-dnevni letovanje 60 socialno ogorženih in zdravstveno šibkih otrok, učencev Posebne osnovne šole Slov. Bistrica. Pod vodstvom pedagogov uporab- Ij^o otroci ta čas razen za kopanje in sončenje še za osebno usposab- ljanje, Udeležujejo se plavalne šole, dejavnosti v ročnih spretnostih in čitanju. Posebno pozornost posve- čajo športnim aktivnostim, ki so prav za zdravstveno šibke otroke posebnega pomena. Sredstva za letovanje otrok so delno omogočili starši, večji del pa so prispevale delovne organizacije, kjer so starši zaposleni, sekcija za otroško varstvo pri skupščini občine ter tudi sklad občinske skupščine Slov. Bistrica. Manjši del sredstev pa so letos zagotovili tudi nekateri zasebni obrtniki, S tem v zvezi se postavlja vprašanje, zakaj s prošnjo za finan- čno pomoč za letovanje otrok POS Slov. Bistrica niso naleteli na razu- mevanje pri komisiji za letovanje ZPM Slov. Bistrica niso naleteli na razumevanje pri komisiji za letova- nje ZP.M Slov. Bistrica Letovanje otrok POS Slov. Bi- strica bo trajalo od 22. junija do 6. julija 74. Medtem in tudi pozneje pa bodo 15 otrokom te šole zagotovili sredstva na področju zdravstva. VH Šola v Laporju uspešno zaključila šolsko leto Na osnovni šoli GUSTAVA Sl- LIHA v Laporju so zaključih šolsko leto zelo uspešno. Kljub stari šolski zgradbi, ki bo letos adaptirana, in težjim delovnim pogojem, so se učenci in učitelji s starši potrudili realizirati učni uspeh, ki si gaje šola zastavila v akcijskem programu. Od 223 učencev jih je izdelalo 219 ali 98,8 %. Od 8 oddelkov jih je 5 izdelalo 100 % in če ne bi bilo v 1, in 2. r. dveh učenk, ki sta kategorizirani in nista izdelali raz- reda, bi bil tudi v teh dveh oddelkih uspeh 100 %. Le v 6. r. sta dva kandidata za popravni izpit. S skupnimi prizadevanji tudi na lapor- ski šoh želijo uresničiti zahtevo, naj bi sleherni normalno razvit otrok izdelal osnovno šolo. Od 223 učencev je 39 odličnjakov, od tega samo v 8. r. osem, ki bodo vsi nadaljevali šolanje na srednjih šolah. Na zaključni prireditvi so vsi odličnjaki prejeli najvišje jugoslo- vansko priznanje za odličen uspeh - značke in medalje Fonda Brače Ribar. Učenci, ki so se posebej izkazali v prostovoljnih dejavnostih, pa so prejeli pismena priznanja. Omenimo naj tudi, da je skupaj tekmovalo za Ingoličevo bralno značko 184 učencev ali 82,5 %. 25 učencev je zapustilo 8. r. in ob tej priložnosti so pisali tudi spis VSTOP V ŽIVLJENJE. Najboljši spis je napisala učenka Jožica Kovačič, ki je zapisala takole: VSTOP V ŽIVLJENJE Pred menoj se razprostira življe- nje, ki seje komaj začelo, čeprav je otroštvo večidel že za mano. Svet sanj se mi oddaljuje, kakor se majhni reki oddaljuje izvir z vsakim dnem, z vsako sekundo. Kakor reka hiti proti morju, tako jaz hitim nasproti življenju, ki se mi naglo približuje; enkrat si ga želim, drugič me spet odbija, a ostati tam, kjer sem, je nemogoče, samo naprej, naprej. Svet je prepoln lepot in tegob. Svet ustvarja življenje in lepoto, ustvarja človek, civilizacija pa . tegobe, kljub temu, da brez njih ne bi mogli v današnjem času živeti. Kot otrok sanjam o prihodnosti in ni mi mar sedanjosti, ki mi je danes najpomembnejša. Preteklost je le še sen, ki ga izpodriva misel bodoč- nosti. Daleč na obzorju se mi svetlika sreča, a pot do nje je dolga, polna ovir in neštetih preprek. Kakor labirint je. Nekaj si želim, cilj pa je še vedno zavit v meglo, njegova pot je nejasna, še vedno nemarki- rana in okrog mene je polno previsnih skal, ki me vabijo. Čez nekaj mesecev bom stopila na to pot, ki me bo, upam pripeljala do sreče. Ni me strah stopiti v življenje, ki si ga bom ustvarila sama brez tujih vplivov, saj ga bom lahko dosegla le s svojo trdno voljo in. željo nekaj postati, opravljati poklic, ki me veseli in me osrečuje. Samo nekaj kratkih, prekratkih let in ustvarila si bom življenje, ki bo samo moje. Morje, prispodoba življenja, ne približuj se tako naglo, saj se ne morem tako hitro posloviti od sanj. Jožica Kovačič, VIII. r. 6 stran TEDNIK — PETEK, 5. julija 1974' Krajevna samouprava po novem Občinska konferenca SZDL Or- mož nadaljuje prizadevanja za reorganizacijo krajevnili skupnosti po delegatskem sistemu. O začetkih tega dela smo v Tedniku že poročali. Sedaj gre predvsem za poenotenje nekaterih določil v osnutkih statutov krajevnih skup- nosti in za dokončni predlog oblikovanja vezi med delovnimi ljudmi posamezne ali skupine vasi in zborom delegatov, kot najvišjim organom samoupravljanja v krajevni skupnosti Pred časom te stvari še niso bile tako dodelane. Posamezna vas ali skupina vasi bo po tem predlogu izvoli|a svoj vaški svet, v mestu ulični svet, ki bo pošiljal svoje delegate v zbor delegatov krajevne skupnosti, ki bo štel od 30 do 50 članov, odvisno od vehkosti krajevne skupnosti. V tem zboru bodo poleg že .izvoljene delegacije krajevne skupnosti, ki pošilja delegate v občinsko skup- ščino, tudi delegati organizacij in' temeljnih organizacij združenega dela, krajevne skupnosti, družbe- nopolitičnih organizacij kraja in delegati samoupravnih interesnih skupnosti Zbor delegatov bo izvolil tudi svoj izvršilni organ, to je svet krajevne skupnosti in ustrezne komisije; nekatere od teh bodo delovale pri svetu KS. Najvišji organ vsake izmed krajevnih skupnosti pa še bo vedno zbor občanov. Priprave na novo organiziranost krajevnih skupnosti bodo potekale še ves mesec julij in avgust. Septembra bo izvedena javna razprava o predlogih statutov, tako da bodo krajevne skupnosti ob- močja občine Ormož v novi obliki zaživele še pred koncem letošnjega leta Vse krajevne skupnosti so že pripravile prve osnutke svojih statutov, najdalje pa so v Središču ob Dravi, Tomažu in Veliki Nedelji jr TGA KIDRIČEVO: PODPIRAMO AKCIJO - VENDAR! Na razširjeni seji predsedstva tovarniškega odbora sindikata TGA, na katerem so sodelovali tudi sekretarji 00 ZK, je med drugim bilo tudi mnogo razprave o gradnji rekreacijskega centra TGA Kidriče- vo, h temu je bilo dodano vprašanje sofinanciranja I. etape izgradnje turistično rekreacijskega centra v Ptuju. Prisotni so se temeljito seznanili s pismom, ki je bilo naslovljeno na direktorje delovnih organizacij, predsednika DS, pred- sednika sindficata in sekretarje vseh TOZD v TGA Kidričevo. (Omeniti je treba, daje bilo posredovano tudi vsemOZD). Najprej so prisotni razpravljali o programu in načrtu KS Kidričevo glede izgradnje bazena. Pri tem so poudarili, da gre za rekreacijski center TGA Kidričevo. Podprta je bUa akcija za izgradnjo novega bazena v izmeri 50x25 m. Vsi so to enotno podprli in bodo svoj sklep tudi posredovaU vsem članom delovne skupnosti po TOZD-ih. Zapletlo pa se je pri nadaljevanju razprave o sofinanciranju I. etape^ izgradnje turistično rekreacijskega centra v Ptuju. Prevladovalo je namreč mnenje, daje to problem, ki bi ga bilo potrebno obravnavati povsem drugače, kot se je pričelo. Ko so se vsi člani, prisotni na tej razširjeni seji seznanili s pismom, je bilo po burni in konkretni ter temeljiti razpravi sklenjeno: Odloč- no smo proti takemu načinu dogovarjanja in določanja višine sredstev po ostanku bruto OD in po članu kolektiva, saj je to potrebno razčistiti najprej na predsedstvu sindikata TGA in ZK TGA, ker se s takim načinom ne strinjamo. Načelno smo za akcijo zbiranja sredstev na osnovi dogovarjanja na nivoju sindikata in zveze komuni- stov TOZD. Rečeno je bilo, da smo prav vsi pripravljeni podpirati tudi take akcije, vendar le pod določenimi pogoji in ne tako, kot bi nam nekdo predpisoval. Delavci v TOZD-ih namreč morajo *biti temeljito seznanjeni, kam in za kaj gredo njihova sredstva in kaj bodo od tega imeli Franc Meško^ ZA VEČJO ODGOVORNOST V minulih dneh so bUi v tovarni glinice in aluminija „BORIS KI- DRIČ" v Kidričevem zbori delav- cev. Razpravljali so predvsem o letnem gospodarskem načrtu pod- jetja zaletošnje leto. Doslej je bilo opravljenih že vrsta zborov delavcev v TOZD-ih in lahko trdimo, da so biU zelo uspešni. Opaziti je, da se določeno števUo delavcev še vedno ni privadilo novemu načinu samo- upravljanja, ki ga daje nova ustava in da še mnogi ne morejo razumeti, kaj je delegatsKi sistem in zakaj sedaj za vsako zadevo že zbor delavcev. Kljub temu pa so dosedanji zbori dokazali, da delavci vse bolj dojemajo svoj pravi položaj in da ga bodo v bodoče vse bolj izpopolnje- vali in dopohijevali. Pri tem je seveda treba opozoriti na tiste, ki iim tak načjnše^vedno ne ugaja in iščejo svoje poti, ki pa jih ne bodo našli, tudi s prepričevanjem tistih delavcev, ki se še niso mogli povsem vživeti v novi sistem samouprav- ljanja in odločanja o svojem delu ne. Dosedanji zbori delavcev so pokazali, da so delavci vse bolj pričeli misliti o svoji perspektivi, saj je prav po vprašanju letnega gospodarskega načrta bila iznešena vrsta konkretnih predlogov, pri- pomb, pa tudi zaskrbljujočih vprašanj glede nabave surovin in večletne perspektive. Delavec je sprevidel, kje je njegov življenski prostor in se je nekolilco bolj pričel zanimati tudi za svojo prihodnost. Predvsem velja to za TGA. kjer so težave z nabavo osnovne surovine boksita iz leta v leto težje. S tem še seveda ne gre za preplah. F. Meško Spomenik skladiščnemu delavcu Foto: M. Ozmec 20 tet Panonije Ptuj Ljudski odbor mestne skupščine Ptuj je 29. junija 1954 izdal odločbo o ustanovitvi trgovskega podjetja PANONIJA, katerega os- novna sredstva so tvorila prevzeti del osnovnih sredstev likvidkanih podjetij Izbire, Preskrbe in Želez- nine, za obratna sredstva pa je bil odobren kredit piri podružnici Narodne banke v Ptuju. Za vršilca dolžnosti novoustanovljenega pod- jetja je bil postavljen Martin Klemenčič. V novoustanovljeni Panoniji je bUo takrat zaposlenih 57 delavcev, učencev v tej stroki ni bilo. Pred petimi leti, tik pred priključitvijo k Mercatorju je bilo zaposlenih 400, letos pa se to število giblje med 670 in'690 delavcev. Za trgovski poklic se to leto pripravlja 186 učencev. Delovni kolektiv Panonije ni bil v začetku svojega razvoja deležen večjih investicijskih vlaganj, zato je nekaj let posloval brez večjega napredka. Leta 1958 se je pripojilo kolektivu še osem prodajaln iz Ptuja, ena iz Kidričevega in ena iz Majšperka. Vseh deset prodajaln je še isto leto ustvarilo 30 % celotne realizacije. Takoj naslednje leto je podjetje dobilo prve prodajalne na podeželju, ki jih je bilo pravtako deset. Panonija je postajala vse močnejša kljub temu, da so bile vse prodajalne na podeželju zastarele in neprimerne. K kolektivu se je vključevalo vse več prodajaln, tako da je postajal tudi najširša trgovska organizacija v ptujski občini. Prelomnica v dvajsetletnemu raz- voju Panonije je bila odločitev za pripojitev k Mercatorju, ki je bila dokončna v avgustu 1970. Dvajset let je kratek jubilej, vendar je Panonija v tem času postala bogatejša, polna napredka, razvoja, uspehov pa tudi težav, skratka mlad kolektiv, poln načrtov za prihod- nost. Osrednja slovesnost ob 20-letnici Mercatorjeve TOZD Panonija Ptuj je bila v petek, 28. junija 'pri novih centralnih skladiščih na Rogozniški cesti v Ptuju. Ob tej priložnosti je bil odkrit spomenik skladiščnemu delavcu. Zbranim delavcem Panonije in drugim Ptujčanom je najprej govorila o 25-letni razvojni poti Mercatorja njegova članica Ivanka Vrhovšakova - generalna sekretarka slovenskih sindikatov. Slavnostni govornik pa je bU Branko Gorjup, direktor Mercatorjeve TOZD Pano- nija Ptuj in novi župan ptujske občine. V svojem govoru je orisal 20-letno razvojno pot trgovskega podjetja Panonija in posebej pouda- ril, uspešnost po združitvi z Mercatorjem. Povedal je tudi, da so vrata za povezovanje odprta za vsakogar znotraj in zunaj ptujske občine. Stanko Trbuc, visoko kvalificiran trgovski delavec, ki je pri Panoniji po delovnem stažu eden najstarejših in prvi predsednik delavskega sveta Panonije, je nato svečano odkril spomenik skladiščnemu delavcu z vozičkom, ki bo vedno spominjal na težke delovne pogoje, ki so v glavnem že mimo. Spomenik je delo mladega ptujskega "kiparja Branka ZORCA, študenta likovne akademi- je v Zagrebu. Svečanost je bila zaključena s kulturnim programom, v katerem so sodelovali komorni moški pevski zbor iz Ptuja pod vodstvom Branka Rajšterja, folklorna skupina in učenci osnovne šole Franca Osojni- ka ter ptujska godba na pihala, ki je bila za to svečanost opremljena z napisi Mercator - Panonija. M. Ozmec TEDNIK — PETEK, 5. julija 1974 stran 7 KOG Z OKOLICO DOBIVA NOVO PODOBO Nemogoče postaja resničnost OBISKALI SMO KOG IN SE POGOVARJALI O CESTI, ASFALTU IN 207 STARIH MILIJONIH Asfaltiranje ceste od Gomile proti Bajzeku. Na vrhu hriba je znana gostilna, kjer se je vse skupaj pričelo. Sliši se nenavadno, vendar je resnica, da se je pričelo siJa preprosto. GostUničar na Bajzeku jri Kogu, Franček Belovič si je lotel urediti dvorišče in prostor pred lokalom, da ne bi sam, pa tudi gostje požirali prahu. V gostilni pa se ljudje lahko tudi kaj pametnega dogovorijo. Tako je padla ideja, da bi asfaltirali kar kOometer ceste (od gostilne do križišča z republiško cesto Ormož Ljutomer na Gomili). Nato se je utrgal plaz. Vmes so posegli prizadevni delavci in od- Dorniki krajevne skupnosti ter prevzeli iniciativo: ..Asfaltirali bo- mo celotno traso 5908 metrov ceste od Vitana do Koga in naprej mimo. Bajzeka do GomDe" S9 rekli In res, dela so stekla in te dni so potegnili že prve kilometre asfalta. Ce pomislimo, da je prvi sestanek za ta posel bil 27. aprila in da smo danes 5. julija, potem se iahko tako hitri akciji samo čudimo. ZBRANIH 93 MILIJONOV Delovni ljudje na Kogu in okoliških vaseh niso presenetili jrvič. Vsi se še dobro spominjamo, cako so pred leti stopili skupaj" in asfaltirali svoje krajevno središče, ne med prvimi, temveč prvi v občini Ormož /Od 207 mihjonov starih dinarjev, koliko je predračunska vrednost letošnje rekonstrukcije ceste so morali občani zbrati na osnovi pogodbenih prispevkov kar 107 milijonov. V krajevni skupnosti živi 1170 ljudi v 325 gospodinjstvih - pa si izračunajmo! Naj povemo, da so do prejšnje sobote imel podpisanih pogodb za nekaj nad 93 starih milijonov, kar je vsekakor razveseljivo. Obrnih so se tudi na vse Kogovčane, ki živijo sirom naše domovine,,a še vedno v srcu nosijo podobo domačega kraja. Ti so prispevali več, kot so na Kogu pričakovali - skoraj 12 starih milijonov. Tu so tudi lastniki vikendov, ki jih niso izpustili. Ko smo že pri sredstvih še dodajmo, da bo Slovin - TOZD Kmetijski kombinat Ormož prispeval za to cesto 20, cestni .skl^d piiSO On^^ož pa 80 starih mihjonov dinarjev. CESTA - LEGENDA ,,Slep je, nima nobenih rednih dohodkov, pa je dal za cesto. Po svojih močeh, a dal je. In kaj je rekel? Rekel je, da je videti ne bo mogel, bo jo pa potipal. Takšnih pogovorov je na Kogu vse polno. Kako tudi ne, saj se ljudje odpovedujejo od svojega da bi pridobih skupno korist, zato je cesta prešla v običajno in vsakdanjo govorico, ki se v njej marsikaj plete, mogoče včasih tudi neresničnega. Pa dajmo besedo ljudem. Štefana Lukmana na Kogu in okolici vsi poznajo. Star je 69 let in preživlja 4 družinske člane (vsi stari nad 60 let) na enem hektarju zemlje. Podpisal je za 250.000 SD: „Racl sem dal za cesto; raje kot bi kaj kupil za v hišo. Mi smo vsi že stari in vsi radi gremo po lepi poti. Prej je bila cesta močno gramo- zirana pa nisem mogel s kravami po njej voziti, sedaj se bom lahko peljal na njivo in v gozd po lepi cesti, to mi veliko pomeni. Nekaj nad Z vitanske strani je bilo nekaj težav prav na tem odseku, kjer je nekakšno kogovsko tromo- stovje. Sedaj je tudi tu že asfalt. Foto: J. Rakuša polovico svojega prispevka sem že vplačal, drugo pa bom tudi kmalu." Z šefom krajevnega urada na Kogu Jožetom Prapotnikom se nismo pogovarjali o tem, koliko je sam prispeval, temveč so nas zanimali nekateri „naj". Povedal je: „Največ je gotovo prispeval naš največji kogovski kmet Stanko Curin. Za cesto je dal kar 2,5 stara milijona Tudi drugi so relativno veliKo prispevali, nekateri več kot smo mislili, da zmorejo. Tu bi rad omenil, na primer, Franca Petka iz Lačavesi. Mi ga nismo bremenili, ker je delovni invalid brez rednih dohodkov. Sam je prišel na krajevno skupnost in prinesel nekaj gotovine ter bil skoraj užaljen, ker smo ga hoteli izpustiti. Včasih se dogajajo res neverjetne stvari." Ob koncu našega obiska na Kogu se povrnimo na začetek tega sestavka, v gostilno na Bajzeku in k Frančeku Beloviču: ,,So tudi takšni med nami, ki bi laliko dali za asfalt, pa nočejo. Na srečo jih je samo okrog 3 odstotke. To sploh ni dosti, toda, ko vidiš druge, kako težko, a vendar z veseljem dajo, se ti za malo zdi. Res da je akcija prostovoljna, vendar menim, da bi take morali javno razkrinkati. Ce je večina ZA, potem bi morali biti vsi. Ne vem, tudi, kaj čaka republika s cesto Ormož-Miklavž-Ljutomer. Ce bi to cesto naredili, potem bi bili mi povezani z asfaltom proti Ljuto- meru in Ormožu. To tudi napišite" je pribil moj sogovornik, -jr Štefana Lukmana in njegovo ženo smo srečali pri pospravljanju sena, fotografirali pa smo ju pred njihovo hišo lako se je asfaltna plast stisnila ob hiše na Kogu 8 stran TEDNIK — PETEK, 5. julija 1974! Dominik GLUSIČ SPOMINI NA PTUJSKE ZAPORE 25 Od novih zapornikov sem zvedel, da so tudi zbežali iz Nemčije, kjer so delali na Bavarskem na kmečkih posestvih, gladovali niso, vendar jim narodna zavest ni dopuščala, da bi hlapčevali tujcu! Dejali so, da imajo svojo zemljo, ki čaka na njihove roke. Poleg tega je prispela v Nemčijo vest, da se je naš narod uprl sovražniku. Najstarejši med njimi je vedel povedati, daje bil že borec pri preboju solunske fronte med prvo svetovno vojno. Takrat je čistU svojo zemijo „od sovraga" in tudi sedaj upa, da bo lahko pomagal izgnati sovražnika. ,.Bolje grob, nego rob", je dejal. Glede obersturmfirerja Goergerja, o katerem sem precej napisal, kako je kot šef varnostne policije v Ptuju nadzoroval naše zapore, moram povedati še to, daje Ptuj zapustil 1. aprila 1943, kakor se pač spominjam. Odpotoval je v Berlin. Vse je kazalo, daje ta samopašnež presedal samim hitlerjevcem, predvsem pa Otmarju Scheisheneauerju, ki gaje najbrž spravil s poti. Tako je minulo skoro dveletno delovanje tega odurnega človeka, narodnega izdajalca v Ptuju. Njegove posle v zaporih je prevzel policijski inšpektorat pri uredu deželnega soltnika v Ptuju. UMETNIKOVA DELAVNICA Bilo je v pozni jeseni 1941, ko se je neka ptujska mladenka pogovarjala v ptujski zaporni pisarni z ječarjem Jermanom. Dekle sem poznal. Pred vojno ni bila nemčurka. Mikalo me je zvedeti, kaj jo je privedlo na pogovor v zapore, a vpraševati nisem hotel. Prav začudil sem se, ko sem naslednjega dne opazil spet tisto dekle, kako prihaja v družbi dveh gestapovcev proti zaporom in celo v prijaznem pomenku. Ko so vstopili, je eden izmed gestapovcev izvlekel iz žepa ključ posebne sobe, ki je nismo uporabljali in je pred vojno služila za poslovni prostor preizkovalnega sodnika. Sobo je odkleni! in vsi trije so se vanjo zaklenili. Tega dne sem opazil še nekaj nenavadnega Jerman je namreč naštel enega jetnika več, kakor je bilo vpisanih imen. Na to sem opozoril, ko sem nadrejenim predal seznam dnevnega stanja, misleč da gre za očitno pomoto pri seštevanju. Ko pa sem postal pred vratmi, za katerimi je izginila trojica: dva gestapovca in dekle, me je prešinila misel, da bi bil v tej sobi lahko tajno zaprt še en jetnik, za katerega ve le Jerman in gestapovci. Jerman sestavlja tudi dnevne sezname. Na podlagi števila jetnikov, dobiva kot upravnik zaporov primerno količino živil! Zaradi vseh teh ugotovitev sem začel oprezati, da bi zvedel resnico. Ko^ me je naslednje jutro zamenjal v službi kolega Pihler, sem ga opozoril na vse nenavadno. Tudi on ni vedel prav nič, če imajo gestapovci tajnega jetnika v prostoru, od katerega ključ je hranil Jerman. Čeprav so Jerman in gestapovci nekaj pred nama s Pihlerjem prikrivali, se jim to za dolgo ni posrečilo. Nekega dne je hotel Jerman neopazno v tisto sobo. Šel sem za njim in mu ključ, ki ga je pustil v vratih, izmaknil. Ko je Jerman odšel iz sobe in hotel za seboj zakleniti, ni našel ključa v ključavnici. Name ni pomislil, da bi ga izmaknil. Menil je, da so videli v vratih ključ gestapovci in ga oni odnesli. Jerman je hitro naročil nov ključ in zanj je bilo to opravljeno. Jaz pa sem čakal prilike, da v odsotnosti Jermana in gestapovcev, odprem vrata skrivnosti. Kaj kmalu se mi je ponudila taka prilika. Ko sem odprl vrata, sem zagledal v sobi moža s čopičem v roki, ki se me je hudo prestrašil. STal je pred slikarskim stojalom. Nagovoril sem ga slovensko: „Kaj - umetnika imamo v naši hiši? " Mož je bil bolj majhen, slaboten, bledoličen, oblečen v oguljeno obleko, čevlje je nosil na bosih nogah. Spoznal sem, da ni Slovenec, kajti rezumel me ni. Zato sem vprašanje ponovil v nemščini. Spoznal sem, da tudi nemščine dobro ne obvlada, kakor je tudi sam nisem. Vendar pa sva se sporazumela, da je on politični jetnik, jaz pa jetniški paznik. V sobi sem opazil posteljo. Slikarsko stojalo je stalo pri oknu. Na njem je pravkar slikal portret gestapovca Hansa Hupfaufa K steni prislonjeno je bilo še nekaj platen ptujskih gestapovcev v začetnih obrisih. Videl pa sem končan porgret .Armbrusterja in omenjene Ptujčanke, ki je prišla najprej k Jermanu, nato pa v to sobo z dvema gestapovcema'Najlepše je bilo upodobljeno dekle. (Dalje prihodnjič) Komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vpra- šanja skupščine občine Ptuj razpisuje v skladu z določbami 40. člena statuta osnovne šole Juršinci, 35. člena statuta osnovne šole Zetale in 28. člena statuta Zgodovinskega arhiva Ptuj, naslednja delovna mesta: 1. RAVNATELJA ZGODOVINSKEGA ARHIVA V PTUJU, 2. RAVNATELJA OSNOVNE ŠOLE JURSINCI, 3. RAVNATELJA OSNOVNE SOLE ŽETALE. Kandidati morajo poleg splošnih pogojev še izpolnje- vati naslednje pogoje: pod 1) da ima visoko strokovno izobrazbo z diplomo filozofske ali pravne fakultete in najmanj pet let ustreznih delovnih izkušenj; pod 2—3) da izpolnjuje pogoje po 89. členu zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS št. 9-51/68). Kandidati od 1—3 morajo biti družbeno-politično ak- tivni in neoporečni. Pismene priglasitve, kolkovane z 2 dinarja upravne takse in z dokazili o izpolnitvi razpisnih pogojev, naj pošljejo kandidati v roku 15 dni po objavi tega raz- pisa komisiji za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja skupščine občine Ptuj. Delovna organizacija Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj — TOZD Bolnica Ptuj, razpisuje sledeče Štipendije 4 za studu na vszd — oddelek za medi- cinske sestre 3 za Studu na vSzd — oddelek za rtg tehnike 1 za šolanje na srednji šoli za farmacevtske tehnike ,2 za šolanje na medicinski srednji šoli — otroška smer 2 za šolanje na srednji administrativni šoli. Prosilci morajo prošnjam priložiti naslednje doku- mente: 1. potrdilo o šolanju oziroma statusa študenta ali ab- solventa 2. prepis dokazil o učnem uspehu 3. izjavo, da ne sprejemajo drugje štipendije ali po- sojila. Prošnje z zahtevano dokumentacijo je nasloviti na TOZD Bolnica Ptuj, Rok prijave je 15 dni od dneva objave razpisa. VRSTA POMEMBNIH VPRAŠANJ Problem stanovanj v tovarni glinice in aluminija še vedno ni rešen ter se vse bolj pojavlja. Ne bi sicer mogli govoriti o zaskrbljujočem stanju, ker so na spisku prosilcev tudi taki. ki stanovanja že imajo, pa že drugič prosijo za zamenjave in podobno. Problem je verjetno iskati v tem, da še vedno koristi precejšnji del stanovanj določeno število članov delovne skupnosti, ki so dobili od podjetja kredite za izgradnjo svojega lastnega stanova- nja. Znano je, da so težki problemi z gradbenim materialom, da pa je tudi vrsta takih, ki jim trenutno veliko bolj ustreza nizka najemnina v družbenih stanovanjih. Morda je tudi tukaj iskati vzrok, da se nekateri še vedno niso izselili ter prepustili stanovanj tistim, ki jih resnično potrebujejo. Na zadnji seji sveta za samouprav- ljanja, življenjska vprašanja delavcev in obveščanje so prav tem problemom posvetiti največ časa. (Nadaljevanje na 13. strani) rfEDNIK — PETEK, 5. julija 1974 stran 9 Kljub težavam uspešni goclbenili. Neznani storilec Pred tedni sva z očetom uredila brajdo iz železnih cevi ob gospodarskem poslopju. Trsi, ki jih je oče zasadil pred tremi leti, so krasno UspevaJL Letos bi že obrali prve sadove. Bili so potrebni skrbne nege, zato sem jih vsak večer zalival, oče pa jih je lepo obrezoval. Vse bi bilo lepo, če ne bi v noči z 18. na 19. junij prišel nepridiprav in kratkomalo trsov pri zemlji porezal z enim rezom ostrega noža. To sem'opazil šele popoldne, ko so oveneli listi. Lahko si mishte, kako sem bil jezen. Najbrž bi tistega, kije to storil, zdrobil v prah. Nisem vedel, kaj naj storim; ah naj grem po miličnike ali kaj, vendar vse skupaj ne bi nič pomagalo, ker je pač po toči zvoniti prepozno. Nimam besed za brezvestnega storilca. Upam le, da mu bo slej ko prej izstavljen račun za njegovo hudobijo. Vlado Zagoršek Dornava 145 ____________ .....: . 62271 ' OD IZPITA V SMRT Lepo je gledati rožice cvetoče, kadar nam kinčajo polje in vrt; kosec pa pride jim glavce odseče, v brstenju najlepšem jim cvet je odprt. Enako je tudi v človeškem življenju, mnogo jih v cvetu mladosti umre. Tako so na avto mehanski šoli v Mariboru, 21. 6. 74 čakah, dobro pripravljeni, razvijajoči se mla- dinci, na končni izpit. Med kandidati je bil tudi Alojz Emeršič, roj. 37. 3. 1955 v ^korišnjaku 33 pri Leskovcu v Halozah. Omenjeni se je po uspešno opravljenem zrelostnem izpitu za avtomehanika, poln veselja in zadovoljstva, popoldne vrnil na dom k staršem, njima razkril svoje veselje in zado- voljstvo ter dodal: „Sedaj bom vama lahko nekaj vračal za trud in žrtve, ki sta jih vlagala v dosego mojega cilja." Tako jima je hotel lajšati težavni kmečki položaj na stara in onemogla leta, saj je bil med enajstimi otroki najmlajši. (OstaU so že razkropljeni.) „Bil je dobrodušen, miroljuben in hvale- žen otrok, ki ni nikdar staršev žahl, ne z besedo ne z dejanjem," je izjavil njegov oče. Ker je omenjenega dne slavil tudi svoj praznik, je zvečer okrog 9. ure, v spremstvu soseskih fantov, odšel od doma malo po vasi čil in zdrav v najlepšem razpoloženju, se poslovil od staršev z lepim pozdravom: „Lahko noč, pa na svidenje!" Toda zadnje besede se niso uresničile, kajti čez dobri 2 uri je prenehalo utripati njegovo pleme- nito srce, ker mu ga je smrtonosna krogla prebila in v trenutku pretrgala nit njegovega madega življenja. Ob tej grozni novici se je oče v hipu zgrudil nezavesten, a so ga po 3. urah težkega napora le spravili zopet k zavesti. Na zadnji poti, tako tragično preminulega fanta, je bila velika množica ljudi, kar je dokaz, kako dober in priljubljen je bil in ob večnem slovesu, ko se je poslavljalo od njega staro in mlado, je ostalo le redko oko suho; padale so sozle in rosile prerano gomilo. Za strašno dejanje je bilo več osumljenih, vendar so jih po zashševanju, ob pomanjkanju dokazov, izpustih. Končno pa je prišlo od okrožnega sodišča iz Varaždina uradno obvestilo, da je smrtonosno kroglo poslal narav- nost v srce blago pokoj nega Alojza Emeršiča: S. P. 23 let iz Vinice v občini Ivanec. Prerano, nesrečno preminulemu naj bo domača žemljica lahka, žalujoči družini pa iskreno sožalje. ,V Leskovcu, 29. 6. 74 JM.^ 12 stran TEDNIK ~ PETEK, 5. julija V spornih jezikoslovcu Oroslavu Cafu, učenjaku svetovnega slovesa in tragični osebnosti - ob stoletnici njegove smrti (3. JULIJA 1874 - 3. JULIJA 1974) Sredi ptujskega pokopališča, levo od pokopališkega križa, se obisko- valcu, ki ga je na pokopališče pripeljala morda radovednost, kateri znameniti Ptujčani so našli na njem svoj zadnji dom, pogled zaustavi na zapuščenem grobu z nagrobnim spomenikom, na katerm mu dobro ohranjen napis preprosto pove,da v tem grobu počiva OROSLAV CAF, umrl 3. julija 1874. K sreči so prav te dni, ob stoletnici njegove smrti, grob povsem prekrili rdeči cvetovi čisto navadne vrtnice, ki jo je nanj zasadila bogve katera roka. To je> vse. Pač, še nekaj se nas v Ptuju spominja moža, ki počiva v tem grobu - kratka, s kamenjem tlakovana ulica, ki se ob gimna- zijskem poslopju spušča proti Dravi in kije poimenovanje po njem. Naslednje vrstice pa naj bi vsaj ob stoletnici Cafove smrti povedale nekaj več o človeku, za katerega podrobni podatki pripovedujejo, da sodi med najbolj nadarjene slo- venske jezikoslovce 19. stol..in da bi bil med največjimi izmed njih, če bi mu nc bilo usojeno tako tragično življenje. Po rojstvu Oroslav Caf sicer ni Ptujčan, saj se je rodil 13. aprila 1814. leta v Spodnji Ročici v Slovenskih goricah (blizu sv. Trojice, današnjega Gradišča). O Cafovi mladosti vemo le malo. Po uspešno končani ljudski šoli pri sv. Trojici je nadaljeval šolanje na - gimnaziji v Mariboru, ki jo je končal z odliko. Na vseučiUšču v avstrijskem Gradcu je potem študiral najprej modroslovje. Poleg ljubezni do slovenskega jezika, kije živela v njem že iz rojstnega kraja in iz rojstne hiše, si je tu razširil svoje jezikovno znanje še s študijem slovanskih jezikov. Tedaj pa se je materi na ljubo vpisal na bogoslovje, kakor prenekateri kmečki sin tistega časa (spomnimo se samo na Gregorčiča in Aškerca pa na Prešerna, Valjavca, Jenka in še koga, ki so ravno zaradi nasprotne odločitve morali prestati marsikaj bridkega), kljub izrednemu talentu za jezikoslovje. V tej njegovi odločitvi tiči bistven vzrok za njegovo poznejše nesrečno življenje in tragično smrt Ob študiju za duhovniški poklic je bilo Cafovo osrednje zanimanje slejkoprej posvečeno študiju je- zikov: poleg grščine in latinščine ter nekaterih slovanskih jezikov (že v gimnaziji) še hebrejščini, arabskemu in sirskemu jeziku, pozneje, verjetno šele v Framu pa Sanskrtu, ki zavzema v razvoju evropskega in zgodovinskega in primerjalnega jezikoslovja 19, stoletja 1. mesto. Med pobudniki tega njegovega študija naj bosta samo mimogrede omenjeni imeni Cerovčana Stanka Fraza in Koroškega rojaka Urbana Jarnika Po posvetitvi v duhovnika je Caf služboval najprej kot kaplan v Lebringu, nato pa ravno tako kot kaplan 2C let v Framu pod Pohorjem. To so bila najbolj plodna in hkrati najbolj srečna leta njegovega življenja. Napisal je celo nekaj pesmi (večinoma prigodnice, - ena izmed njih poje o Framu, njegovih ljudeh in pokrajini). l4edvsem pa je za Strekljevo veliko zbirko ljudskih pesmi zapisal in zbral 300 ljudskih pesmi iz okoliša, v katerem je služboval (več jih je za svoj okoliš zbral samo še Stanko Vraz). Bil je tudi med prvimi prevajalci na slovenskem-Štajerskem (iz češčine je prevedel Campejevega „Robinsona mlajšega"; prevedel oziroma priredil je tudi ,,Življenje svetnikov' za mesec april in po nemški predlogi neznanega avtorja svojo ,,Romarsko palico , . !'/). Tudi sicer je bil delaven. Pomagal je ustanoviti občinsko bolnico, šolo, novo cerkev, drevesnico in žup- nijsko knjižnico. Težišče njegovega študija in ljubezni pa je ostalo jezikoslovje. Razvil se je v pravega zgodovinskega in primerjalnega jezikoslovca - indoevropista, ki bi lahko tekmoval s samim Franom Miklošičem, največjim slovenskim in slovanskim jezikoslovcem za Slovencem J. Kopitarjem in pred Hrvatom Vatroslavom Jagičem, če ga ne bi ovirale in strle neugodne življenjske razmere, ki so usodno vplivale na Cafa kot človeka. V Framu ga je poleg drugih obiskal tudi Miklošič - a se nista našla v skupnem jeziku. Vzbudil je pozornost v širokem slovanskem svetu - a odklonil povabili za predavatelja na praško in petrograjsko univerzo. Bil je preveč rahlega, občutljivega značaja, pravi tihi samotar - učenjak samouk. V tiho, samotarsko Cafovo življenje in delo pa je usodno posegel škof A. M. Slomšek, ki je 1859. leta kot labodski vladika prenesel sedež škofije iz Laboda v Maribor, Ob sebi je želel imeti za svoje narodnoprerodne načrte naj- boljše duhovnike. Izbral ie tudi O. Cafa. Ta je svojega škofa Kot vesten in zgleden duhovnik ubogal (saj je že 1831. leta v pisma staršem zapisal, da ,,Mesni stan mi samo Oroslaf Caf 1814-1874 smert more odzeti..." - kako drugače se je odločil in pisal prav tako svojim staršem Fr. Prešern samo nekaj let preje!). Srečen pa v Mariboru ni bil Opravljal je svoje poklicno delo, s srcem pa ie ostal pri knjigah, pri svojem jezikoslovnem delu. B. Raiču, ki ga je ob priložnosti obiskal, je potožil: ,,Bratec! Vidiš, koliko dela so mi naprtili, ka se skoro nič ne utegnem klanjati svojim knjigam ljubinkam in toliko milim mi naukom." V pismu dr, Bleiweisu v Ljubljani pa je leta 1861 med drugim zapisal: ,,Te žertve rad prenašam, ker je duhovnikov dosti, jezikoslovcev nj malo..." (kakšna ironija - danes bi skoraj lahko zapisali obratno!) Ko pa ga je nekoč v njegovi sobi dobil škof Slomšek ravno pri študiju sanskrtskih knjig in my v nemščini oponesel: „Das wuerde ich auf ihiei Stelle nicht studieren . . .', je bilo tudi ponižnemu, a občutljivemu Cafu zadosti. V Mariboru mu ni bilo več obstanka Škof gaje sicer skušaj zadržati, a ni nič pomagalo. Takoj je končno Caf znašel v našem mestu, kjer je potem preživel zadnjih 14 let svojega življenja, dokler si ni, utrujen od vseh bridkosti in napornega dela, ki gaje bilo zanj v tako neugodnih življenjskih razmerah preveč, v blaznosti sam vzel življenje in našel na ptujskem pokopališču svoj zadnji dom, prav tako skromen in tih, kot je bilo vse njegovo življenje. Ker so ta Cofova leta za Ptujčane posebno zanimiva, ker v gornjih vrsticah o Cafu ni bilo mogoče objasniti kaj več kot zgolj skeletni zapis njegovega življenja in ker smo mu konec koncev vsaj ob stoletnici dolžni še malo več kot samo ime skromne uUce in grob, na katerega smo doslej pozabljali, naj navedemo v celoti, kaj je o tem zadnjem obdobju Cafovega življenja v Ptuju napisal v svoji študiji o Cafu Mariborčan Franc Srimpf (gl. Fran §rimpf: Oroslav Caf, slovenski sanskrtist, filolog in tragična osebnost - Dialogi VIII. letnik 1972, št. 7-8, str. 498-515; poleg te obsežne, strokovno bogate in za Cafa kot človeka zelo zanimive razprave, po kateri so povzeti tudi našiv podatki, opozarjamo še na spominski članek Jožeta Stabeja v zadnji sobotni prilogi ,Pela') Odlomek iz Dialogov bomo zaradi pomanjkanja prostora objavili v prihodnji številKi „Tednika". ZGODOVINSKI ARHIV V PTUJU namerava razširiti svojo dejavnost v prenovljenih prostorih, zato razpisuje prosti delovni mesti arhivista in arhivskega strol