DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE X. - Stev. 165 (2784) SVETUJEMO CITATELJEM «DELA», NAJ VPRAŠAJO NJEGOVE UREDNIKE, ZAKAJ NE OBJAVIJO TUDI ONI NA PRVI STRANI NASLOVA CEZ SEST STOLPCEV, KAKRŠNEGA JE OBJAVILA «UNITA’» V PONEDELJEK: «SERVILIZEM SCELBE GLEDE RAZDELITVE STO JE BIL NAGRAJEN Z DRUGO KLOFUTO JUGOSLOVANSKEGA DIKTATORJA.« — VPRAŠAJTE JIH, ZAKAJ PIŠEJO V SVOJEM LISTU RAVNO NAROBE. IN KATERI NASLOVI — V »DELU« ALI V kUNITAd — IZRAZAJO VIDALIJEVO LINIJO? MORDA PA OBOJI? Poštnina platana v gotovini Spedlzione in abbon. post. I. gr. TRST, sreda 14. julija 1954 Cena 20 lir O JAMSTVIH nase nove. matic-maksi- Nismo, ne moremo in ni-°i ne bomo mogli pristati da- bo — kot najno-eJsi vedno bolj vztrajni gla-?Vl 0 tem pričajo - it ali jan-a imperialistična noga sto-Ma na naše ozemlje. Zato e ne moremo sprijazniti s pripravljenostjo ne države na rnalne žrtve za dosego spo- ° :aiasni rešitvi ir- Slovenci ***** tanko razumemo ža a ki .mednaro^ega polo-htevn \ na]veiie žrtve za- nočemo!° P°VTatka ltaUje ' tcfniJttBm izra™mo voljo. Sini CU$tVa Vernega bo7nrCZ 'n črnega svo-Rodoljubnega Tržačana, se - jati globoko zavedamo, v ”'vrSti l'Sl l-ržoški Sloven-> da je vodstvo naše na-,!cne domovine storilo vse, d je v lanskem oktobru ePreiil0 izuedbo diktata in * tem uporabo metode vred-J Hitlerja in Mussolinija, loč SB zavedamo, koliko od-dosti in smelosti, katero odobravalo vse napredno lik n° mnenJe sveta, in ko- o materialnih žrtev je bi- 0 potrebno, da je bil odvr-jen preteči vojni konflikt, j? ere9Q nedoglednih posle-,.c J1* mogel nihče predvide-X,' rav tako se sleherni naš ni'i.ek zaveda> koliko držav-s e Preudarnosti in zrele ir*P°l°žaja je bilo po-ebno, da se je ta preteči nflikt prenesel na diplo-■atsko področje, na uporabo u ,n.e metode, ki je za reše-Gnje mednarodnih sporov JJogibna, če hočemo ohra- 1 1 n tem delu sveta mir in doseči normalizacijo odvaja med državami. Zato smo !t vodstvu naše matične domovine hvaležni za vse nje-® napore, ki jih je storila, (j;, ntsm° padli z oktobrskim tim i-°!ri ponovno P°d peto sieh a lrnPerializma brez nr nih jamstev kot brez-VrdRna raja. at) zato na s spričo naj-nje ,fl. vesti 0 dosedanja'1 d!p^omatskem sondira-ian, !laib°lj zanimajo ravno sZo ' ki s0 omenjena ne temveč tud?0,me"1 tisku’ rednika Tanjuga Iz tpnn ? no 7e P°lrac'l° materialne ško-jnljrrr, Sm° pretrpeli pod Pon 07n zaradi požigov, ro-Poroi) ° “ vsake vrste, za- cij A T7’lacij in konjina--U n nfdpem *mo že ll"tridesete U Mori 1 ’ OHIU ZrC °- ob priliki Sti- da našega £*JCn'90 P031’ objavili smo turi/1*9/' doma; Polnih številk vr? xai Hep0' nis*o upoštevan tiste vtalne škode, ki ,1' ' ^nadaljn^ Pr°* •'l razvoj. Zato se PJ ihodnjič k temu šali tud.f f povrnili in sfcu* kulturne "ur* aospodarske tn rne ustanove požgali in ~“vi njihov n 1 Ju .* bomo vprašanj pon> * s te strani oceniti hočer°Ceno »kodo. Trenutno tplošnih p0vedati ‘e nekaj Mk „*mtsli 9lede omenje-Pre/ Vldenih jamstev, biti tn,Tl ne smemo pozavno ■ zlabih> ali bolje re-ima-3 ,l izkušenj, ki stoletij0 fl°venci v zadnjem nega m ° * naše0a narod-Pogledam°la POd Ita,ij°- Ce tistimi vio ravnanje Italije s ti- ki mi beneškimi bra-ttalim j* °d leta «6» pod sto k' OTOtno ugotoviti ti-s^a na strapeh na- p°Mariu a ie totikokrat totftt • nit* najmanjše na-s,°vencJraVl(:e. ni beneškim $3 letih * *ta**ja dala niti po pSV°ie vladavine nad dlkl n„! tu 19J« J« zavla-nenCet) vira stotisočem Slo- n Hrvatov. Citati sm0 obja n ih ‘akt-ot . oljene -L jenn-ih mestih °dgo,..0 jubc posamez-drZa-vnik0v J131 italijanskih znamo nasiu' toda vsl P°" ttami vršili 80 jih nad rapalske poBodPred Podpisom slla na oblast, se 1inti fašističn°tTebn° Ponav-nami. Sledil zl°bine nad tovna vojna * 36 dru0a st,B' zlom z novoln ^'stični bo, v kateri pogod- žlen, ki zadeva J ljfen tudl š‘ne v povojm ^arodne nianj-mD ~ kaiti Halljt■ v«* oe- ška stvarnost ma^ in.bene' Vorni _ ■ dovolj zgo- n,-. }e ta tlen očitno amT Premajhno umstvo, prt čemer ,e je iz. kazal kot tak tudi člen podobne vsebine v sami. italijanski ustavi. Ko torej govorimo o jamstvih ki naj bi tržaškim Slovencem bila poroštvo za naš nemoteni narodni obstoj in razvoj, moramo predvsem računati z naštetimi hudimi dosedanjimi izkušnjami. Zato je nujno, da morata biti naš nadaljnji razvoj mnogo. u-Činkoviteje zajamčena in da mora. biti za učinkovito uresničenje jamstev predvideno vse, kar je potrebno. Tu so na prvem mestu o-snovne pravice človeka, ki so vsebovane v znani resoluciji, sprejeti na generalni skupščini Organizacije združenih narodov, pravice, ki jih naši bratje v Italiji nimajo. Tu je naša zahteva in pravica po enakopravnosti na vseh področjih javnega življenja, ki nam je mednarodno že zajamčena, pa se za-ladi raznih jalovih in smešnih izgovorov ne izvaja. Tu je izvedba dvojezičnosti, obvezna proporcionalna zaposlitev Slovencev v vseh javnih uradih in ustanovah. Tu je preprečitev raznarodovanja našega ozemlja. Tu je težko poglavje zatiranja našega šolstva in dosledna izvedba vseh naših zahtev po njegovi samostojnosti. Tu je ukinitev protislovenske fašistične zakonodaje. Tu je gospodarska enakopravnost s povračilom storjene nam škode za časa fašizma. Tu je skratka vse ono, kar Italijani v coni B že devet let uživajo. Toda o vsem tem italijanski tisk piše zelo malo ali pa nič. Tukajšnji demokrist-janski, t. j. vladni tisk, pa kvečjemu vse te naše zahteve po jamstvih napada. Pri tem prednjači župan Bartoli, ki mu je že sama misel na dvojezičnost — naravnost odvratna. Omenjeni tisk se rajši ves posveča poudarjanju začasnosti bodočega sporazuma in trdi, da. je v tem njegovo bistvo. In kakšno je to bistvo, je Bartoli prav sinoči dovolj zgovorno raztolmačil: sporazum je zanj le prvi korak, ki naj bi mu sledil drugi. okupacija cone B. No, najlepše je pri tem dejstvo, da se sklicuje pri svojih bojevitih razlagah na izjave predsednika rimske vlade. Ce torej slednji v resnici misli tako kot Bartoli, nastane vprašanje, ali bo mogoče doseči našteta in podrobno ter konkretno izdelana ter formulirana jamstva? In če ne, ali je kakršen koli sporazum brez takšnih jamstev sploh mogoč? Prepričani smo, da ne. NEHHDIIH UMSKA PREVIDNOST fllede datuma zaključka poflalanl Uradna izjava rimskih odgovornih krogov, s katero se smisel petkovih Piccionijevih izjav glede datuma malone zanikuje (Od našega dopisnika) RIM, 13. — Vsem političnim opazovalcem je danes padla v oči objava obvestila «odgovornih političnih krogov«, kj je do določene mere delovalo kot hladna prha na prehitevanje dogodkov s pisanjem vladnega italijanskega tiska glede skorajšnje objave sporazuma o tržaškem vprašanju. Omenjeno obvestilo se glasi; ((Odgovorni politični krogi poudarjajo, da izjave ministra Pic-cionija pred zunanjepolitično komisijo opravičujejo razumen optimizem glede poteka tržaških pogajanj, po drugi strani pa se morajo vzeti z rezervo tolmačenja glede določitve datuma, ko bi se mogla pogajanja zaključiti Minister se je omejil le na to, da je dejal, da ni izključen ugoden izid v kratkem času. Ne več ne manj. Bilo bi napačno izpreminjati podobne izjave v gotovost, kakor so tudi svojevoljna vsa namigovanja glede vsebine, ki se tiče ozemlja ali pa druge prirode ureditve, ki je predmet pogajanj«. Zanimivo je tudi, kako ocenjuje tednik «Relazioni inter-nazionali«, ki je glasilo zavoda za mednarodno politiko v Milanu, predvidevano rešitev: ((Ta rešitev — v kolikor se zdi — odgovarja v bistvu odloku od osmega oktobra (z določenega vidika je celo boljša, v kolikor bo imela odobritev Beograda), njen značaj bo začasen in vse kaže, da se bo težko ponovil v bodoče v istem okviru«, Nato list, ki je doslej vedno hudo napadal balkansko zvezo, to zvezo nenadoma hvali in predvideva takoj po sporazumu sodelovanje z balkansko zvezo in ne izključuje niti vstopa Italije vanjo, kar da bi italijansko javno mnenje kaj hitro razumelo in odobrilo. Omembe vredno je tudi dejstvo, da se je glasilo tako Datum podpisa balkanske zveze BEOGRAD, 13. — Po vesteh iz Beograda še niso dokončno določili dneva za sestanek zunanjih ministrov Jugoslavije. Grčije in Turčije, na katerem bodo podpisali balkansko vojaško zvezo. Datum te konference je bil predviden na podlagi izjave grškega zunanjega ministra Stefanopulosa od 17. do 21. julija. imenovanih julijskih in dalmatinskih beguncev, ki ga vzdržuje rimska vlada, zelo močno zagnalo proti morebitnemu sporazumu. Ti julijski in dalmatinski begunci želijo, da bi se vsaj v zadnjem trenutku zgodilo nekaj, kar bi sklenitev sporazuma vrglo v zrak. V takšno pisanje — in prav to je zelo značilno — se je zagnal nihče drugi kot fašistični videmski «Messaggero Veneto«, ki sicer precej v rokavicah, toda zelo odločno obsoja pisanje svojih julijskih in dalmatinskih bratcev. Tudi uvodničar turinske «La Stampa«, ki po navadi piše po sugestiji rimskih vladnih krogov, poudarja v svojem včerajšnjem uvodniku, da je balkanska zveza postala nenadoma tako dobra, da je pravzaprav neizogibno, da Ita. lija kot njen morebitni bodoči član edina lahko posreduje med atlantskimi državami in Jugovzhodno Evropo. V istem časopisu, pa tudi v ostalem italijanskem tisku, se opaža zelo močan poudarek vprašanju morebitne spremembe demarkacijske črte pri Hrvatinih v korist Jugoslavije. Zanimivo je. da ponavljajo skoraj vsi iste stavke: da je prebivalstvo te vasi pripravljeno zapustiti svoje domove v primeru domnevne spremembe meje. Zelo očitno je, da gre za načrtno kampanjo po navodilih odgovornih krogov v Rimu. s pomočjo tiska doseči čim manjše spremembe meje med dvema conama v korist Jugoslavije. A. P. Britanska bela knjiga o vzhodnonemški policiji LONDON. 13. •- Britanska vlada je objavila belo knjigo, v kateri pravi, da šteje vzhodnonemška policija 200 000 mož, med katerimi so tudi oddelki, opremljeni z novim ruskim orožjem. Policijske sile so takole razdeljene: 1. civilna policija S5.000 mož; 2. varnostna policija 12.000; 3. obmejna policija 25.000; 4. policija za primer sile — vojaški in polvo-jaški oddelki 100.000 moz. Policija vsebuje tudi pomorske in letalske oddelke. Kopne sile razpolagajo baje tudi z okoli 1000 tanki in samogibni-mi topovi ter s 1500 poljskimi, protitankovskimi in protiletal. skimi topovi. Letalska policija pa razpolaga s sovjetskimi letali za vežbanje «-JAK» in šteje okoli 7500 mož. Bela knjiga pravi dalje, da je v Zahodni Nemčiji približ- no 110.000 policijskih agentov 1 je turške goste pozdravil na- brez vojaških enot in težkega I čelnik štaba jugoslovanske orožja. vojne mornarice kontraadmi- ral Ljubo Truta. Turška delegacija, ki bo ostala v Jugoslaviji do 19. t. m., bo obiskala nekatere edinice in ustanove jugoslovanske vojne mornarice. LONDON, 13. — Zunanje ministrstvo javlja, da je angleška vlada poslala francoski in zahodnonemški vladi poročilo o delu angleško-ameriške študijske skupine, ki je zaključila svoje delo v nedeljo. O rezultatih teh razgovorov bodo obvestili tudi vlade držav Beneluxa. Delegacija turške vojne mornarice na obisku v FLRJ BEOGRAD, 13- — Danes dopoldne je dopotovala na prijateljski obisk k jugoslovanski vojni mornarici delegacija turške vojne mornarice pod vodstvom viceadmirala Rigvana Korala. Na senjskem letališču Razgovori o trgovini PARIZ. 13. — Danes zjutraj so se začeli razgovori med podtajnikom v francoskem zunanjem ministrstvu De Beaumontom in ravnateljem FOA Haroldom Stasse-nom v zvezi s trgovino med Vzhodom in Zahodom. Po današnjem razgovoru izjavljajo, da so ugotovili enakost pogle- Diplomatski advokati Italije in njihovi načrti na Balkanu mmamamammm^mmmammaammmmm^mmammmammammammammvmamaammmammmmmmmammmmmaamazmmmmm Sumljiv preokret v pisanju italijanskega tiska in kdaj je to pisanje neodgovorno > 0 ugibanjih o odgoditvi blejske konference v Beogradu molčijo (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 13. — Ni dolgo tega kar je italijanski tisk pisal v zvezi s tržaškim vprašanjem, da je za rešitev istega potrebna še dolga pot. Ni dolgo tega. kar je italijanski tisk dokazoval, da je balkanska zveza nekonstruktivna, nekorektna in celo sumljiva stvar. To je bilo v času, ko je Italija upala, da bo z zavlačevanjem rešitve tržaškega vprašanja onemogočala u-resničenje balkanske zveze. Po konferenci v Atenah, ki je napovedala podpis zveze na bodočem sestanku treh zunanjih ministrov, ki bi se po izjavi Stefanopulosa moral pričeti 17. t. m. na Bledu, se je pisanje italijanskega dov Francije in ZDA o števil- ^.5^3 jn zadržanje Italije spre-nih vprašanjih, k. se tičejo Italijanski novinarji trgovine med Vzhodom m Za- J hodom s0 naen'n'at uvideli, da je tržaško vprašanje zadnja leta tako zaposlilo italijansko zunanjo politiko, da je zanemarjala druge probleme in da je za to potrebno čim prej rešiti tržaško vprašanje. Ali ni to indirektno priznanje, da je nerealistična iredentistična politika na škodo same Italije, kot je Jugoslavija to vedno trdila? Tako bo tudi v bodoče, dokler Italija ne bo zamenjala iredentističnih tendenc v svoji zunanji politiki z realizmom, prav tako so italijanski novinarji kar čez noč spremenili svo-^ je mnenje o balkanski zvezi. Prej so dokazovali, da je balkanska zveza nekonstruktivna. in sumljiva in da ima Italija vodilno vlogo na Balkanu, da bo Italija z «vetom» v atlantskem paktu preprečila sklenitev zveze in podob- V ŽENEVI KAŽEIO OPTIMIZEM v zvezi z razgovori o Indokini Danes nov sestanek treh zahodnih ministrov * Vrsta važnih razgovorov v Ženevi Sovjetska delegacija ostro obsoja pariški sestanek in očita Združenim državam, da izvajajo pritisk na Francijo in Anglijo - Omenja se možnost samo vojaškega sporazuma, razgovori o političnih vprašanjih pa naj bi se nadaljevali v Delhiju 70.000 ljudi brez strehe zaradi poplav v Avstriji in Nemčiji Nevarnost na Bavarskem iu na Bunaju je še vedno velika - Tudi v ClHB in na Madžarskem velike poplave DUNAJ, 13. — Ameriške in sovjetske č«te so skupno na delu na Dunaju, kjer utrjujejo nasipe Donave. Voda v Donavi je ie bolj narasla. Ponoči in zjutraj so nadaljevali z evakuacijo nekaterih krajev ob reki in nekaterih predelov prestolnice. Ponekod so nasipi popustili in več hiš je bilo poplavljenih. Avstrijski kancler Raab se je zahvalil Rusom in Američanom za njihovo pomoč v zadnjih petih dneh. Skoda se ne da popolnoma ugotoviti. Tudi iz CSR in iz Madžarske javljajo o novih poplavah. Praški radio je javil, da je na Češkem in Moravskem morala priti vojska na pomoč prebivalstvu več vasi, ki jih je voda obkolila. Več krajev blizu Prage so evakuirali. Poljski radio pa javlja, da so viharji na Poljskem terjali več človeških žrtev. Vzhodnonemške oblasti javljajo, da se sovjetske čete in nemška policija trudijo, de zajezijo vodo reke Labe v De-sau. Grozi nevarnost, da bo treba evakuirati mesto, ki jte- Huda nesreča v Kolumbiji BlOGOTA, 13. — Huda nesreča, ki se je včeraj dogodila blizu Medelina v Kolumbiji, je terjala večje število človeških žrtev. Včeraj zjutraj še je na neko hišo usul plaz zemlje, pri čemer je zgubilo Življenje 7 oseb. Na kraj nesreče je prišlo veliko število radovednežev. Nenadoma je pridrvel drugi plaz in čez četrt ure še tretji, ki sta pod seboj pokopala radovedneže, zdravnike, bolničarje, avtomobile in pripadnike reševalnih skupin. Po prvih vesteh znaša število mrtvih baje 30, ranjenih pa okoli 100. Nekateri pa trdijo, da bi utegnilo število mrtvih znašati tu(( 300. je 120.000 prebivalcev. Nevarnost je tudi v Leipzigu, Eilen-burgu in Bitterfeldu. Na Bavarskem je ponoči več nasipov med Regensburgom in Deggendorfom popustilo. Na splošno pa je začela tu voda upadati. V Passauu, kjer je vodostaj v zadnjih urah padel za 1.50 m, se je začel zopet dvigati. Blizu Osterhofen so danes evakuirali 14 vasi. Okoli 15.000 prebivalcev tega kraja so preselili. Tudi živino so odpeljali bolj na varno. Na Bavarsko so danes poslali nove ameriške helikopterje in okoli tisoč inženirskih čet. Število do sedaj ugotovljenih žrtev na poplavljenih področjih Avstrije, Zahodne in Vzhodne Nemčije znaša 37. Skupno je okoli 70.000 ljudi brez strehe. ..Atomska11 konferenca v Glasgowu GLASGOW, 13. — Danes se je začela tehnična konferenca 30Q znanstvenikov, ki se ba-vijo z atomsko energijo in ki so prišli z vseh krajev sveta. Otvoritveni govor je imel prof Dee s tukajšnje univerze, ki je poudaril velik razvoj jedrne fizike v zadnjem desetletju ter potrebo ustanovitve mednarodnega organizma, ki naj bi omogočil uporabo pridobitev atomske znanosti za izboljšanje pogojev človeštva. Konference se ni mogel udeležiti znani ameriški znanstvenik prof. Oppenheimer, ki je bil tudi povabljen. Delo ECOSOC ŽENEVA. 13. — Na današnji seji gospodarskega in socialnega sveta OZN je sovjetski delegat predložil resolucijo, ki zahteva od vlad «vseh držav, v katerih vlada brezposelnost, naj povečajo možnosti zaposlitve delovne sile z razvojem civilne proizvodnje in z zmanjšanjem vojaških izdatkov«. Resolucija predlaga dalje, naj se skliče konferenca, ki bi razpravljala o ukrepih za zmanjšanje brezposelnosti. W ASHINGTON, 13. — Ameriški -veleposlanik v guate malskem mestu Joyn E. Peu-rifory je včeraj obvestil gvatemalskega zunanjega ministra Carlosa Salazara, da 50 Združene države priznale novo gvatemalsko vlado. ŽENEVA, 13. — Danes popoldne je bilo ozračje v Ženevi izredno napeto in polno pričakovanja. Gre za odločilne trenutke v zvezi z Indo-kino. Že kratek pregled današnjih sestankov in razgovorov med predstavniki posameznih delegacij, priča, da je konferenca prišla v odlociino fazo. Britanski zunanji minister Eden je ob 10.45 sprejel vietnamskega zunanjega ministra, ob 11.30 je obiskal Ču ?'.r Laja, ob 12.30 pa ,ie sprejel Molotova, ob 13. se je na kosilu razgovarjal s Krišno Menonom. Mendes-France pa je ob 10.30 obiskal Cu En Laja. pozneje se je že tretjič sestal z voditeljem vietminške delegacije Fan Van Dongom, Cu En Laj se je pred sestankom z Edenom razgovarjal eno uro z Molotovom in z viet-minškim predstavnikom Fan Van Dongom. .Krišna Menon pa je obiskal tudi voditelja ameriške delegacije Johnsona. Zlasti pa se poudarja važnost prvega razgovora, do katerega je prišlo med voditeljem vietminške delegacije Fan Van Dongom in voditeljem vietnamske delegacije. V ženevskih poluradnih krogih so še vedno optimistični glede rezultatov konference. Toda danes popoldne se je z odhodom Edena in Mendes-Francea vsa pozornost obrnila v Pariz, kamor sta odpotovala tudi Krišna Menon in namestnik vietnamske delegacije Tran Van Čuong. V Ženevi se govori, da bo v prihodnjih dneh verjetno dosežen izključno vojaški sporazum o prenehanju sovražnosti v Indokini. To bi bil prvi konkreten uspeh konference, ki bi bila nato prekinjena in bi se nadaljevala čez en mesec v Novem Delhiju, kjer naj bi razpravljali o političnih vprašanjih, ki so v zvezi z obnovitvijo miru v Indokini. Splošno mnenje je, da bi ta szačasna rešitev« bila sprejemljiva za Francijo, medtem ko bi se središče konference preneslo v Azijo za nadaljevanje političnih razgovorov. Govori se tudi, da sta glavne določbe premirja v splošnih obrisih že sprejeli obe vojskujoči se stranki. Francija baje vztraja, 1 Mendes-France in Eden si stiskata roko po razgovoru, ki sta ga imela v ponedeljek v Ženevi. naj bi demarkacijska črta, ob kateri bi se ustavile sovražnosti, potekala ob 18. vzporedniku, z vietminške strani pa se vztraja, naj bi ta črta tekla ob 16. vzporedniku. Hanoj bi verjetno bil prepuščen viet-minškim silam in področje ob ustju Rdeče reke bi bilo praktično evakuirano. Kakor rečeno, sta Mendes-France in Eden takoj, ko sta zaključila ženevske razgovore, odpotovala z letalom v Pariz, kamor je prispel tudi ameriški državni tajnik Dulles. Ob prihodu v Pariz je Dulles izjavil, da se bodo njegovi razgovori z Mendes;Franceom in Edenom nanašali predvsem na vprašanje organizacije skupne obrambe v Južnovzhodni Aziji. Dodal je. da bo po njegovem mnenju to pomagalo Franciji, da si v Ženevi zagotovi ((pravične in častne pogoje za mir«. Ponovil je tudi, da ((Amerika ni vojskujoča se stranka v Indokini« in zato ni neposredno prizadeta pri številnih plateh vprašanja, o katerih se razpravlja v Ženevi. Vendar pa ima velik interes do skupne angleško _ francoske - ameriške akcije v Južnovzhodni Aziji. Poudaril je, da se bodo o vsem tem ter o vseh važnejših' evropskih vprašanjih raz-govarjali na današnjem sestanku. Mendes-France je takoj po svojem prihodu v Pariz imel najprej razgovor z ministrom za tuniška in maroška vprašanja ter je nato obiskal predsednika republike Cotyja. Ob 19.40 pa se je v ameriškem poslaništvu sestal z Dullesom. Njun razgovor je trajal do 20.35. Po strogo privatnem razgovoru, lri sta ga Mendes-France in Dulles imela v ameriškem poslaništvu, sta ob 20.40 odšla v hotel Mattignon, kjer ju je čakal Eden Večerje so se u-deležili poleg treh zunanjih ministrov samo njihovi najožji sodelavci. Po večerji so se razgovori nadaljevali pri kavi v bližnji sobi. Razgovori so se končali 15 minut po polnoči in za jutri zjutraj je določen nov sestanek. Mendes-France je novinarjem izjavil, da so nocoj g ril? o določenem številu vprašanj, o katerih se je razprav-lialo v Ženevi. Na vprašanje, ali je z razgovori zadovoljen, je odgovoril: «Zelo zadovo- ljen«. Na vprašanje, ali bo Dulles šel v Ženevo je Mendes-France odgovoril, da bo Sutri o tem objavljeno poročilo. Izjavil je tudi, da so govorili samo o vprašanjih, ki so v zvezi z ženevsko konferenco, ter je dodal, da se namerava jutri popoldne vrniti v Ženevo Tudi Eden je izjavil, da se bo v Ženevo vrnil jutri popoldne. Kakor že javljeno, so se voditelji delegacij sovjetskega bloka zjutraj sestali na posvetovanj«. Cu En Laj in Fan Van Dong sta namreč obiskala Molotova in se z njim razgo-varjala več časa. Kmalu po odhodu Mendes-Francea v Pariz pa je sovjetska delegacija objavila po agenciji «Tass» dolgo izjavo, v kateri pravi, da sestanek treh zahodnih zunanjih ministrov v Parizu u-tegne predstavljati poizkus za preprečitev sporazuma o miru v Indokini in izvajanja pritiska na Francijo in Veliko Britanijo. Izjava pravi med drugim; «Odhod Dullesa iz Ženeve pred začetkom razprave o Indokini in nasprotovanje, da bi se vrnil v Ženevo, kamor so ostali zunanji ministri že prispeli, da nadaljujejo z delom, obračata nase splošno pozornost. Tu v Ženevi se ugotavlja, da je Dulles prišel v Pariz v trenutku, ko je postalo očitno zbližanje stališč držav udeleženk ženevske konference in ko s« je odpirala možnost pozitivnih re-zutatov. V krogih sovjetske delegacije se pripominja, da bi javno mnenje lahko tolmačilo to Dullesovo obnašanje kot poizkus za oviranje sporazuma o vzpostavitvi miru v Indokini, in poizkus izvajanja pritiska v ta namen na Francijo in Veliko Britanijo. Hkrati kažejo ločeni razgovori med Dullesom in nekaterimi člani ženevske konference, da se ameriški vodilni krogi želijo izogniti v okviru ženevske konference odkritim razgovorom o stališču, ki ga ameriški delegati zavzemajo glede indo-kita.iskega vprašanja«. Izjava pripominja, da je treba to razlagati s tem, da so tudi ((najmanjše možnosti sporazuma o vzpostavitvi miru v Indokini in zmanjšanja mednarodne napetosti v nasprotju z nekaterimi ameriškimi napadalnimi krogi«. Izjava izreka nato upanje, da «ti poizkusi ne bodo preprečili konstruktivnih rezultatov v okviru ženevske konference«. V zahodnih krogih pa tolmačijo to izjavo kot nezadovoljstvo Molotova nad odhodom Edena in Mendes-France a iz Ženeve ker ta odhod tolmači kot nevljudno dejanje. Vendar pa poudarjajo vljuden ton današnjih razgovorov Mendes-Francea m L-dena s predstavniki delegacij sovjetskega bloka in dodajajo, da je to dokaz, da Kitajci in Hošiminh res želijo sporazum. Zdi se tudi, da sta Eden Molotov kot predsednika konference na današnjem razgovoru izrazila željo, da bi za nekaj dni prišlo samo do privatnih sestankov med voditelji posameznih delegacij, zato da se zajamči tajnost pogajanj. Glede današnjega razgovora med vietminškim in vietnamskim predstavnikovi pa se pripominja, da sta govorila o politični rešitvi v Vietnamu, zlasti o splošnih volitvah, ki bi jih razpisali po sklenitvi premirja. V programu so baje še nadaljnji razgovori med obema predstavnikoma. Razgovori v Trung Gia HANOJ, 13. — V Trung so se tudi danes nadaljevali tajni razgovori. Predstavnik francoskega visokega poveljstva je izjavil, da se mu zdi, da so danes prvikrat govorili o praktičnih ukrepih za prenehanje sovražnosti v Indokini. Do sedaj so namreč govorili samo o vprašanjih, ki se tičejo ujetnikov. Obveščeni krogi trdijo, da se v Trung Gia med drugim raz-govarjajo tudi o morebitni evakuaciji Hanoja v primeru sporazuma o prenehanju sovražnosti. Medtem pa se pritisk viet-minških sil na severu in severozahodu novega obrambnega sistema ob ustju Rdeče reke vedno bolj čuti. Dvanajst viet-minških bataljonov, okoli deset tisoč mož, je sklenilo jeklen obroč okoli mesteca Hung Jen, ki je zadnje mesto v francoskih rokah južno od Hanoja. Francoski tanki skušajo razbiti obroa okoli mesta in priti na pomoč obkoljeni posadki. Pritisk se je povečal tudi pri Son Taj zahodno od Hanoja in francosko letalstvo je začelo bombardirati nasprotne sile in položaje na tem področju. Na anamski obali so Francozi zgubili neki položaj 12 milj južno od Tourane. Pogajanja o Suezu KAIRO. 13. — Egiptovska delegacija, ki vodi pogajanja o Suezu z Keliko Britanijo, je danes nadaljevala proučevanje zadnjih angleških predlogov. Po seji ni hotel egiptovski ministrski predsednik Naser dati nobene izjave. Zunanji minister Favzi pa je pozval na razgovor ameriškega poslanika Jeffersona Cafferyja in se z njim razgovarjal o nekaterih točkah novih angleških predlogov. Nocoj pa so na seh vlade razpravljali o zadnjem razvoju pogajanj. V ttre tednu se bosta obe delegaciji ponovno sestali Nocoj pa se je v Kairu izvedelo, da je vlada zavrnila nekatere točke britanskih predlogov. Baje obstajajo nasprotja o sledečih točkah: 1. Velika Britanija predlaga zopetno obnovitev oporišč ob Sueškem prekopu, če bi grozila vojna nevarnost proti Turčiji, Iranu ali pa kaki drugi arabski državi. Egipt se strinja s tem predlogom, iz-vzemši glede Irana. 2. Velika Britanija predlaga evakuacijo okoli 80.000 britanskih vojakov s tega področja v dveh letih, Egipt pa predlaga, naj se ta evakuacija izvrši v 18 mesecih. 3. Velika Britanija predlaga desetletno pogodbo v zameno za angleško-egiptovsko pogodbo iz leta 1936, Egipt pa predlaga, naj bi ta pogodba veljala 7 let. Nove egiptovske predloge je v London poslal britanski poslanik Stevenson. Takoj ko bodo prišla navodila iz Londona, bo določen nov sestanek obeh delegacij. no Danes pa priznavajo konstruktivnost balkanske zveze, priznavajo, da Italija ne more preprečiti z evetom» sklenitve zveze. Zavzemajo se celo za enakopravno in tesno sodelovanje s članicami balkanskega sporazuma. Ce ne verjamete, berite «Relazioni internazionali«! To je res velik preokret, ki pa ne more preslepiti tistih, ki dobro poznajo pre-vejanost italijanske diplomacije, da ne bi oprezno razmislili, kaj se za to skesanostjo, oziroma preokretom skriva. Jugoslovani so opozarjali zahodne odgovorne kroge na nemiroljubno in nekonstruktivno pisanje italijanskega tiska. Le-ti so odgovarjali; Ne ozirajte se na pisanje italijanskega tiska, ki je neodgovorno. Ali je tudi sedaj pisanje italijanskega tiska neodgovorno? Tako se sprašujejo v Beogradu, ker ne verjamemo, da so na Zahodu tako naivni, da bi verjeli v neresnost italijanskega tiska, si ne moremo kaj, da ne bi pomislili, da tako pisanje začasno ustreza nekaterim zahodnim diplomatskim advokatom Italije oziroma tistim, ki s pomočjo te ali one bolj ali manj od njih odvisne države skušajo uresničiti svoje načrte na Balkanu. Ko so na zadnji tiskovni konferenci novinarji vprašali zastopnika državnega tajništva za zunanje zadeve, ali bi lahko potrdil izjavo grškega zunanjega ministra Stefanopulosa, da bo balkanska zveza podpisana 21. t. m. na Bledu, je Branko Draškovič odgovoril: «Kar se Jugosla- vije tiče, menim, da bi do konfereore moralo priti in da b; morila biti zveza podpisana v roku, ki ga je napovedal gospod Stefanopulds«. Ali ni ta diplomatska izjava pomenila, da se po konferenci v Atenah, ki je potekala v popolnem soglasju, in po izjavi Stefanopulosa 5. t. m., ki je napovedal podpis balkanske zveze za 21. t. m. na Bledu, nastopile neke težave, zaradi katerih ni mogoče potrditi, da bo zveza podpisana na dan, ki ga je napovedal Stefanopulos? V inozemskem tisku se pojavljajo razna ugibanja o morebitni odgoditvi blejske konference. V Beogradu pa o tem molčijo. Zaenkrat pa je vendarle jasno, da je za Jugoslavijo podpis balkanske zveze, to je besedila, o katerem so se sporazumeli v Atenah, samo svečan akt. Prav tako je jasno, da bo balkanska zveza, ki jo bo Jugoslavija podpisala, instrument neodvisne, miroljubne in konstruktivne politike neodvisnih balkanskih držav, a r.e privesek nekega ze obstoječega pakta. B. B. TRPKI KOMENTARJI TISKA na račun Dullesove politike Pariški, londonski in ameriški tisk danes zelo obširno piše o sestanku treh zunanjih ministrov v Parizu. Francoski desničarski tisk poudarja predvsem, naj bi prišlo do manifestacije zahodne solidarnosti, socialistični tisk pa poleg tega tudi kritizira ameriško stališče, zlasti kar se tiče azijske politike. Skrajni levičarski tisk pa poudarja, da niso ZDA tiste, ki morajo odločati, kaj je za Francijo bolj primerno in kaj ne. «Figaro» piše, da bosta Mendes-France in Eden skušala prepričati Dullesa o nujnosti ameriškega aktivnega sodelovanja v Ženevi, ker da bi sporazum brez udeležbe ZDA koristil kitajski in sovjetski propagandi, ki bi poudarjala, da ameriška navzočnost ovira vsak sporazum, medtem ko je ta mogoč ob odsotnosti ZDA. «Aurore» pravi med drugim, da se v Ženevi bojijo, da bi manifestacija enotno-sti zahodnimi vladami povzročila večjo nepopustljivost sovjetskega bloka. «Franc Tireur« poudarja «popoln sporazum med Edenom in Mendes-Franceom« in potrebo «izčrpne razjasnitve z Dullesom«, «Combat» pa napada politiko ivashingtonske vlade in pravi, da se ta boji miru v Indokini. «Zdi se, piše list, da hoče VVashington vojno v Aziji pod edinim pogojem, da najde plačance: Sing-mana Rija, Cangkajška ali pa francoski ekspedicijski zbor«. ((Liberation« pravi, da je mir lahko samo kompromis in ta kompromis mora upoštevat; realni politični in vojaški položaj v Vietnamu, ki ne dopušča postavljanja pogojev, pač pa samo izbiro med sporazumom in vojno, ki bi uničila vse in ki bi lahko imela pogubne posledice. »Konec koncev bj pomanjkanje ameriškega podpisa morda nudilo več koristi kakor neugodnosti«. Londonski laburistični list «Daily Herald« izraža mnenje, da «Dulles ostane vedno Dulles, in ga sestanek Ei-senhovver-Churchill prav gotovo m menjal. To je človek, ki je obrnil hrbet ženevski konferenci in ki hoče preprečiti vsako možnost sporazuma s Kitajsko«. «New Chronicle« izjavlja, da tudi če Mendes-France nima popolne podpore Američanov, bo imel vsaj angleško podporo, in da je Eden to jasno povedal v ponedeljek, na kosilu s francoskim vladnim predsednikom. Ameriški «New York Herald Tribune« pravi, da preživljajo odnosi med Francijo, Veliko Britanije in ZDA kritično razdobje, ter odobrava Dullesovo potovanje poudarjajoč nujnost, ««da se ne dovoli povečanje nasprotij ■med zavezniki«. Tudi «New York Times« piše v tem smislu in pravi, da hi bilo v Ženevi la«e odpraviti ta nasprotja, če bi lahko ločili premirje od končnega sporazuma o miru, kakor je to predlagala francoska vlada. List pravi, da je prav v tem jedro spora med zahodnimi vladami. sc I a* 14. julija 1891 MIMLUINMHI 1>%K VI Na današnji dan je bila leta 1889 ustanovljena v Parizu Druga internacionala. VČERAJŠNJA OBČINSKA SEJA V VZDUŠJU TRŽAŠKEGA VPRAŠANJA |S*ja g|ameqa 0(ib0ra OF DANES, sreda 14. Julija Bonaventura, Svobod in Sonce vzide ob 4.28 in zatone ob 19.53. Dolžina dneva 15.25, Luna vzide ob 18.55 in zatone ob 2.36. JUTRI, četrtek 15. julija Henrik, Vladimir MOREBITNI PRIHOD ITALIJE V TRST ZA ŽUPANA PRVA ETAPA NADALJNJEGA OSVAJANJA Zaskrbljenost «sociaiista» Teinerja zaradi izgube cone B - Intervencija tov. Dekleve za popravilo ceste v Devinščini - Županova zadrega glede obljubljenih ladij Včerajšnja seja tržaškega ob črnskega sveta se je pričela v vzdušju, ki vlada zadnje dn spričo zadnjih vesti o reševanju tržaškega vprašanja. Svetovalec italijanske komvnfor-movske socialistične stranke Teiner je v imenu svoje in Vidalijeve stranke vprašal župana, ali namerava dati v diskusijo resolucijo proti razdelitvi Tržaškega ozemlja. Nato je Teiner prebral resolucijo ki še enkrat pribija nasprotovanje razdelitvi in zahteva samoodločbo prebivalcev Tržaškega ozemlja z zajamčenim demokratičnim plebiscitom Pač stara pesem kominformi-stov, ki bi radi dosegli s plebiscitom, česar ne morejo na drug način. Zupan je odgovoril, da ne meni, da bi bilo nujno dati resolucijo na dnevni red, ter da jo bo občinski odbor proučil. Ker je Teiner omenil, da bi pomenila razdelitev katastrofo za Tržaško ozemlje, je župan dejal, da odločno izključuje, da bi pomenil prihod Italije v Trst katastrofo in da je že sama taka misel žalitev patriotičnih čustev vseh Tržačanov. Sporazum bo določal jamstva za Italijane v coni B, bo začasen ter ne bo zaprl vrat za bodoče zahteve. Poudaril je, da je glede pristanišča dobil kategorična zagotovila Scelbe, ki izključujejo odstopitev kakršnih koli pristaniških naprav Jugoslaviji. Odprto ostane torej osnovno vprašanje in z navzočnostjo Italije v Trstu bo v bodočnosti laže doseči plebiscit za celotno ozemlje. Po županovem mnenju pomeni prihod Italije v Trst le en korak naprej za uresničenje daljnosežnejših ciljev. Nato je župan še dodal, da razume zaskrbljenost prebivalcev tistih zaselkov, ki bi u-tegnili biti začasno priključeni k coni« B, da pa so prav ti prebivalci svoj čas kričali: «Kočemo Tito«. Končno je še enkrat pribil, da kot Istran in tržaški župan odločno odklanja misel, da bi pomenilo za Trst katastrofo, če se vrne v Trst domovina. Te županove besede so Teinerja ganile, da je takoj izjavil, da s svojimi besedami ni mislil, da bi prihod Italije pomenil katastrofo za Trst, marveč katastrofo za cono B. «Ce je namreč župan iz Rovinja in čuti po njem domotožje, sem jaz iz Pulja in mi je Istra prav tako ljuba«, je zaključil svoje besede Teiner. Svetovalec MSI Morelli je protestiral, ker niso povabili vsaj na posvetovanje tudi predstavnikov njegove stranke jn monarhistov, ko so sklepali, da pojdejo predstavniki štirih strank v Rim. Dejal je, da mi-sini odobravajo vsako akcijo, ki skrbi za blaginjo Trsta, da pa so nasprotni takemu ravnanju, ko jih odrivajo vstran. Čeprav so za priključitev obeh področij Italiji in gredo njihove zahteve mnogo dalje, pa z navdušenjem pozdravljajo prihod Italije v Trst. Zupan mu je odgovoril, da ni šlo za nekorektno obnašanje proti mi-sinom. ker je šlo za delegacije štirih strank, ne pa občine. Saj tudi on sam ni bil v Rimu, pa zato vendar ni užaljen. Monarhist Presti je dejal, da je šlo za interese vseh Italijanov in da so tudi misini in monarhisti Italijani. O tržaškem vprašanju je govoril še indipendentist dr. Be-lihar ter dejal, da se sklicuje na odpor, ki vlada v mestu proti delitvi ozemlja in je predlagal naslednjo resolucijo: «U-poštevajoč glasove, ki se širijo o sedanjih pogajanjih, ki stremijo po razdelitvi obeh področij STO, poziva meščanstvo, naj mirno manifestira svoje nasprotovanje proti usodnemu dogodku«, Nato je dodal, da rešitev tržaškega vprašanja ni pametno politično dejanje in da gre v resnici za dokončno delitev. Ko je dejal, naj bi v Trstu napovedali stavko ali zaporo trgovin, je župan ironično dodal: «Ali ne tudi petarde?« Nato je dejal, da je ze vir, iz katerega prihajajo ti predlogi, kalen in da morajo biti zato dobri Italijani pred takimi predlogi oprezni. Male teritorialne spremembe med obema conama so le začasne in bi jih lahko napravila ZVU, kadar bi bila hotela. Vprašanje STO in Istre se ne zaključi in ostaja odprto. »Mi se ne odpovedujemo dvanajsti uri«, je zaključil župan. S tem se je končal politični del vprašanj in so prišla na vrsto vprašanja upravnega značaja. Svetovalec Gentili je vprašal, kdaj bodo v okolišu Sv. Antona starega odprli občinski otroški vrtec, na kar je dobil odklonilen odgovor. Tol-loy je vprašal župana, kdaj bo napravil z občinskim odborom in svetovalci obljubljeni ogled raznih javnih del. Zupan je obljubil obisk za prihodnji teden. Nato je tov. dr. Dekleva postavil naslednje vprašanje: »Vprašanje cest na Proseku sem v tem občinskem svetu že načel. Ko sem v nekem izmed svojih prejšnjih vprašanj zahteval popravilo dela ceste, ki gre od pokrajinske Ceste do meje zgoniške občine: dela, ki je dolg 800 m in ki se po njem vozi mnogo avtomobilov, mi je gospod podžupan odgovoril, da gre za pokrajinsko cesto. Iz kasnejših informacij sem zvedel, da cesto upravlja naša občina, ki bi jo morRla zato popraviti. Ponavljam, da je ta cesta v takem stanju, da bi jo morali zapreti avtomobilskemu prometu, ker dviga njihov prehod prave oblake prahu. Po drugi strani pa teče za časa deževja voda s ceste na dvorišča in v stanovanja. Zato prizadeti stanovalci upravičeno vprašujejo, kdo bi moral plačati škodo, ki nastaja zaradi popolne zanemarjenosti ceste, ki je pod občinsko upravo. Ponovno vprašam gospoda podžupana, če bo končno poskrbel za popravilo ceste, kar ne bi povzročilo prevelikih stroškov. Hkrati opozarjam podžupana, da prebivalstvo Lonjerja in Katinare že dolgo zahteva popravilo ceste, ki gre od zadnjega avtobusnega postajališča na Katinari mimo pokopališča do križišča z novo cesto. Inž. Visintin je odgovoril, da še sedaj ni rešeno vprašanje, kdo mora skrbeti za omenjeno gesto na Proseku, občina ali pokrajina ter da je treba upoštevati, da mora občina popraviti še polovico ulic in cest v mestu. Glede ceste na Katinari pa je dejal, da so že bili predloženi tehničnemu uradu načrti za njeno popravilo. V vidno zadrego je spravilo župana vprašanje Radicha, kaj je z obljubo, da bodo vrnili Trstu ladji »Saturnio« in «Vulcanio», ko bo obnovljena ladja »Cristoforo Co-lombo«. Ta ladja odpluje 15. julija v Ameriko in bi torej bil že čas. da se Trstu vrneta omenjeni ladji. Zupan se je začel sklicevati na neko pismo ministra italijanske trgovske mornarice Tambro-nija, k’ da ga bo prihodnjič prebral. Nato je svetovalec Teiner povedal, da sta obe omenjeni ladji že rezervirani s polnim številom potnikov v Genovi do konca leta in naj zato občinski svet sprejme čimprej resolucijo, da naj se obe ladji dodelita Trstu vsaj s 1. januarjem 1955. Svetovalec Agneletto je dejal, da bi bilo treba napraviti v kriškem portiču zaradi velikega števila kopalcev stranišče, na kar mu je župan dejal, da ima prav sedanja občinska uprava največje zasluge pri gradnji stranišč v mestu. Po še nekaterih vprašanjih o popravilu cest in podobnega v mestu je prišlo še na vrsto vprašanje stanovanjskih izgonov, pri čemer je odbornik Dulci povedal, da so od 15. julija dalje vsi ti izgoni začasno ukinjeni. Končno so prišli na vrsto občinski sklepi. Prve tri sklepe ki so se tikali trinajste plače bivšim občinskim profesorjem, razpisa javnega natečaja za imenovanje ravnatelja občinskega knjigovodstva in brezplačne dobave vode občinskim paznikom v občinskih stanovanjih, so svetovalci sprejeli brez diskusije. Zelo dolga diskusija pa se e razvila glede pokojnin občinskega osebja, ki je bilo v dnevničarski službi pred 1. junijem 1923 in ki je bilo po tem datumu sprejeto med stalne uslužbence. Najprej je na dolgo razlagal vprašanje odbornik Cumbat, nakar je sledila dolga diskusija, v katero so posegli predvsem Morelli, Dulci, Novelli in Ra-dich. Vsi svetovalci so se nato strinjali, da je treba tem uslužbencem, ki jih je samo riintrideset, popraviti krivico, ki se jim je zgodila glede štetja službenih let pri dodelitvi pokojnine. Pred glasovanjem je dr. Dekleva podal tudi kratko glasovalno izjavo, v kateri je rekel, da so zahteve teh uslužbencev tudi juridično popolnoma o-snovane. Prihodnja seja bo v petek. Hondine«, štev. 00713, serija A/4, blagajna C, bel listek. 1*. Junija: m. nagrada: »zaboj likerjev Stock«, stev. 00389, serija A/4, blagajna E, bel listek 19. junija: lil. nagrada: »zračni prečiščevale« Arieflux», stev. 01125, serija A/4, blagajna D, bel listek. 29. junija: 1, nagrada: »jedilnica Žerjal«, štev. 03451, serija A/4, blagajna B. bel listek; II. nagrada: »kuhalnik Fargas - dva in pol plamena«, štev. 01414, ae rija A/4, blagajna D, bel listek. 21. junija: II. nagrada: »kuhal- nik Fargas . dva plamena«, štev. 02803, serija A/4, blagajna C, bel listek; III. nagrada »fotoaparat Rondine«. štev. 02503, serija A/4, blagajna B. bel listek. 22. junija: II, nagrada: «Ex- press za kavo Foemina«, štev. 02933. serija A/4, blagajna D, bel listek; III. nagrada: «zaboj li- kerjev Stock«, stev. 03014, serija A/4, blagajna C, bel listek. 23. junija: I. nagrada:. «salon Camponovo«, štev. 12656, serija A/4, blagajna E, zelen listek; III. nagrada: »volneno toplo ogrinjalo tvrdke Rossi«, štev. 03288, serija A/4, blagajna C, bel listek. 24. junija: II. nagrada: »kristalni kompletni servis«, štev. 01602, serija A/4, blagajna B, bel listek: III. nagrada: »zaboj likerjev Stock«, štev. 01606, serija A/4, blagajna B, bel listek. 27. junija: I. nagrada: »harmonika 80 basov Farlisajj, štev. 05907, serija A/4, blagajna E, bel listek; II. nagrada »kuhalnik Fargas _ dva in pol plamenu«, Stev. 02101, serija A/4, blagajna C, zelen, listek; III. nagrada: «desetdnevno bivanje v Bressa-none, hotel El ef ant e«, štev. 05087, serija A/4 blagajna E, bel listek 29. junija: 1. nagrada: »radio-aparat Magnadyne S. 95», štev. 07015, serija A/4, blagajna D, bel listek; II. nagrada: »foto- aparat Rondine«, štev. 11783, serija A/4, blagajna E, zelen listek; III. nagrada: »likalnik C,G.E.», štev. 03270, serija A/4, blagajna C, zelen listek. 3». Junija: I. nagrada: »motor Guzzj mod. 75», štev 13216, serija A/4, blagajna E, zelen listek. 1. julija: volneno toplo ogrinjalo tvrdke Rossi«, štev 16200, serija A/4, blagajna E, zelen listek. 3. julija: III. nagrada: »fotoaparat Rondine«, štev. 08468, serija A/4, blagajna E bel listek. 4. Julija: I. nagrada: «hladilnik električni tipa R 85 San Gior-gio S. p. A.», štev 09348, serija A/4. blagajna D, bel listek; II. nagrada: »kolo Campioncino 18 Frejus«, štev. 06375, serija A/4, blagajna C, zelen listek; III nagrada: «zaboj likerjev Stock«, štev. 09803, serija A/4, blagajna C, bel listek. za openski okraj Sinoči je bil na Opčinah sestanek glavnega odbora Osvobodilne fronte za openski o-kraj, na katerem so razpravljali o tržaškem vprašanju. Zaradi pomanjkanja prostora bomo obširnejše poročilo o tem sestanku objavili v naši jutrišnji številki. Omenimo naj le sklep odbora, da bodo ta in prihodnji teden sklicali sestanke OF po vseh vaseh, ki spadajo v območje openskega okraja. IZPRED ZAVEZNIŠKEGA VOJAŠKEGA SODJŠCA ZARADI TRITOLA IN PUŠKE dva obsojena, a le eden v zapor 25. I. m. druqi poskus dobave loka s 50 periodami Vodstvo ACEGAt sporoča da bo 25. t. m. ižveden dru gi posku’s dobave električnega toka s 50 periodami, Poskus bo trajal dve uri, medtem ko je prvi trajal le eno uro. 25. julija v nedeljo bodo ob 9. uri izklopili tok za tri minute, nakar bodo uvedli tok s 5Q periodami. Druga izklopi-tev toka za tri minute bo ob 11. uri, po preteku katere bodo zopet vključili normalni tok z 42 periodami Cirkus Togni ne sprejema živali za prehrano zveri V zvezi s prihodom cirkusa Togni v naše mesto, opozarja veterinarska policija prebivalstvo, da cirkus ne bo sprejemal psov, mačk in drugih živali za brano zverem, ker je to v nasprotju z veljavnimi zakoni. KI.aVRiM IZID KIIUIITUKIIIIISIII: IIUPB RIALI STIČNE ROBOTE VEČINA DELAVSTVA V MILJAH ne verjame kominformovskim parolam! JPovprečno se je t obeh večjih pod jetjih wFelszegyw in „H. Koeco "odzvala le polovica delavstva, medtem ko so organizirane skupine silile trgovce naj zapro lokale Stavka, ki so jo napovedali Neprevzeti dobitki izžrebani na velesejmu Uprava tržaškega velesejma sporoča, da je na upravi še vedno večje število nagrad, ki so bile izžrebane v času velesejma, ki pa jih dobitniki do sedaj še niso prevzeli. Te nagrade so naslednje: Žrebanje 16. junija: I. nagrada: «radioapurat Super Nicolet-ta», štev, 00010, serija A/4, blagajna D, bel listek. 17. junija: II. nagrada: »sesa lec za prah Fcdletto«, štev. 00126, serija A,/4, blagajna A, zelen listek; III. nagrada: »foibaparat kominformovskl sindikati v Miljah, je le delno uspela. Ce pa pomislimo, da so Milje nekakšna kominformovska »trdnjava«, saj imajo kominfor-movci med drugim tudi občino v rokah, lahko imamo ta delni uspeh za neuspeh, ki potrjuje, da se omenjena «trdnjava» ru_ ši. Šibka točka napovedane stavke je že bila v tem, da se ji Delavska zbornica ni pridružila, ker obe sindikalni organizaciji tekmujeta, katera bo imela večje zasluge za »itali-janstvo« in Delavska zbornica ncče priznati bivšim Enotnim sindikatom enakih zaslug ter jim očita, da so šele po letu 1948 postali tako vneti za Italijo. Ker torej ne trpijo, da bi jim kdo zmanjševal njihove usluge na imperialističnem in šovinističnem torišču, so voditelji Delavske zbornice pozvali svoje člane, naj se stavke v Miljah ne udeleže. Glavni vzrok, da stavka ni imela uspeha pa je ta, da večina delavcev ne verjame kom-informovskemu vodstvu, da na. poveduje stavke v obrambo STO in proti razdelitvi tega ozemlja, da bi ne prišla cona A pod Italijo, marveč se nasprotno večina delavstva zaveda, da kominformovsko vodstvo protestira le zato, ker ne more spraviti pod Italijo tudi cone B. Ce bi namreč stavka pomenila protest proti prihodu imperialistične Italije, tedaj bi se je prav gotovo udeležila ogromna večina delavstva ne le v Miljah, marveč tudi v Trstu. Največ delavcev je stavkalo v ladjedelnici Sv. Roka, in sicer dve tretjini. V ladjedelnici Eelszegy je stavkalo 50 odstot-kot delavcev, in sicer jih je od skupnegu števila 220, ki so sedaj navzoči, delalo 109. Popolna je bila stavka v občinskem podjetju ACNA, tako da ni vozil noben avtobus tega zveze s stavko. Ob 10. uri bi moralo biti na Trgu Marconi v Miljah zborovanje, na katerem naj bi govoril župan Pac-co. Policija pa je zborovanje prepovedala, tako da so se morali kominformovski voditelji zadovoljiti z zborovanjem v gledališču Verdi. Vse protijugoslovansko hujskanje kominformovcev torej ni imelo uspeha, kar pomeni, da ne morejo kominformovski kolovodje mobilizirati večine delavstva za svojo politiko niti v Miljah. Tekmovanje, kdo bo bolj »italianissimo« jim ne prinaša sreče. Tako se mora zgoditi vsakemu delavskemu gibanju, ki zaide na buržoazne in imperialistične pozicije ter vodi nenačelno nacionalistično in celo šovinistično politiko. Podpore ECA v juniju V razdobju od 1. do 30. junija je občinska podporna u-stanova ECA skupno z institutom za ubožne ter ostalimi odvisnimi ustanovami izdala naslednje podpore; za 1198 oseb (6966 odraslih in 502 otroka) v zatočiščih, ki so direktno odvisna od ECA in drugih v okviru njene mreže 22.360.558. lir; za podpore v denarju vključno s podporami za stanarino občinskim podpornikom za 5955 družin skupno 15.491.520 lir; za podpore v denarju za vojne oškodovanje za 3766 družin skupno 29.158.323 lir; za dnevno prehrano 1636 družin s 152.212 obroki skupno 9.407.594 lir; za 252 prenočišč v ljudskih bivališčih 247.115 lir; za zatočišča v ljudskih bivališčih za vojne oškodovance za 442 družin 1.284.000 lir; za oblačila in obutev ter posteljnino 291 družinam 933.732 lir. so odkrili v notranjosti nekega moža, ki je že spravil na mizo precejšnje količine čokolade, kave, masla, bonbonov in drugih stvari. Moža so identificirali za 30-letnega kovača Giuseppa Verzoga z Lo-njerske ceste 22. prt katerem so našli 4 ponarejene ključe in več vitrihov. Vrhutega so našli pri njem poleg 8.240 lir tudi 2.300 lir, o katerih je priznal. da jih je ukradel v mlekarni. Na mesto je prišla tudi lastnica mlekarne, ki je ugotovila, da ie hotel Vergoz ukrasti za približno T5.000 lir blaga. Vergoz je med zasliševanjem izjavil, da je kradel ker je nujno potreboval denar. U-gotovili so, da je možakar, ki se je že omadeževal s tatvinami in ropom, tuberkulozen. Moža so aretirali in ga prijavili sodišču. Medlem ko bo laslnik eksploziva moral presedeli eno leto, je bil drugi zaradi posesli puške obsojen pogojno Operna predstava včeraj na Gradu Junija letos je policija po dobljenih informacijah izve dela, da namerava v naslednjih dneh neki mladenič prodati nekaj tritola. Ta vest je alarmirala neki policijski odsek, ki se je takoj spravil na delo in 14. istega meseca so agenti aretirali v Ul. Lavatoio 20-letnega Ennia Viscovicha iz Ul. A. Caccia, pri katerem so našli pol kg tritola, vžigalno vrvico in detonator. Med zasliševanjem je slednji pojasnil. da je eksploziv hotel prodati svojemu 19-letnemu prijatelju Giorgiu Finziju iz Ul P. Diacono 4. Agenti so odšli v stanovanje Finzija in so med pregledom odkrili zračno puško »Floubert« s kalibrom, ki po zakonu ni dovoljen, kar pomeni, da bi moral imeti lastnik orožno dovoljenje. Ker pa Finzi tega ni imel je moral v zapor in sedaj še pred sodnika, kjer se je moral zagovarjati zaradi nedovoljene posesti strelnega orožja. Visco-vich pa je bil obenem obtožen posesti eksploziva in tudi, da je hotel tega prodati. Sodnik mr. Curry je po dopoldanski razpravi, med katero nobenden od obtoženih ni mogel zanikati krivde, spoznal oba za kriva obtoženih dejanj in obsodil Viscovicha za prvo obtožbo na leto dni zapora, za drugo pa na 6 mesecev zapora, Finzija pa na 6 mesecev zapora ter na plačilo 2.000 lir globe. Sodišče je odredilo takojšnjo aretacijo Viscovicha, ki bo moral presedeti leto dni v zaporu, kajti druga kazen je po praksi zavezniškega sodišča všteta v prvi. Finzija pa so izpustili na svobodo, ker je bil obsojen le pogojno, vendar bo moral denarno kazen vseeno plačati. Viscovich sT je s tem dejanjem zaprl pot Avstralijo, kamor je hotel v kratkem emigrirati. Neroden padec Zaradi udarca na desnem komolcu z verjetnimi kostnimi poškodbami so včeraj zjutraj sprejeli na ortopedskem oddelku 60-letno Teodoro Tu-rel iz Lonjerske ceste 22. katera je izjavila, da je pred lastnim stanovanjem nerodno padla. Ce ne bo komplikacij, bo Turelova okrevala v 8 ali v primeru kostne poškodbe v 30 dneh maknil na levo stran ceste, pri čemer mu je zaradi peščene ceste kolo zdrsnilo in zadelo ob zid. Ker se je Furlan pri nezgodi ranil se je z rešilnim avtom miljskega odseka Rdečega" križa zatekel v bolniš nico, kjer so ga morali zaradi rane na levi nogi, prask na levi roki in udarcev na stopalu pridržati s prognozo okrevanja v 2 dneh na opazovalnem oddelku. S kolesom med tračnice Med vožnjo s kolesom čez železniški tir v industrijski coni, je 14-letni Italo Valenti iz Jeriči jevega trga nerodno padel, za kar so ga morali odpeljati v bolnišnico, kjer so ga zaradi udarcev na o-brazu in omotičnega stanja pridržali na opazovalnem oddelku. Okreval bo v 7 dneh. Prsti v stroju Med popravilom neke vespe v mehanični delavnici v Ul. F. Severo je 18-letni mehanik Celestin Hrovatin iz Elerjev pri Miljah vtaknil roko med kolesje motorja, ki mu je precej razmesarilo 2 prsta leve roke in odtrgalo tudi nohte. Z avtom podrl kolesarja in poniglavo pobegnil Z rešilnim avtom so včeraj ob 15. uri pripeljali v bolnišnico 26-letnega delavca Antona Bergnacha iz Gornjega Tribila št. 20, katerega so morali zaradi ran nad levim o-česom in gornji ustnici ter drugih prask in zloma zoba sprejeti s prognozo okrevanja v 8 ali 10 dneh na I. kirurškem oddelku. Bergnach je pojasnil, da ga je med vožnjo s kolesom v bližini Devina podrl na tla neznan šofer, ki ga je tedaj prehitel s svojim avtom. Šofer je po nezgodi nadaljeval pot in mu ni priskočil na pomoč. Ponesrečenec ni mogel dati prometni policiji, ki je uvedla preiskavo, nobenih podatkov za identifikacijo nesramnega šoferja. Z motorjem v zid zaradi gramoza na cesti Ob 17.30 je 42-letni Ignac Furlan iz Plavij vozil s svojim motorjem «Guzzi» po cesti, ki pelje iz Doline proti Domju. Prav na mostu čez Glinščico se je Furlan pre- Zaradi psa padel s kolesa Čeprav Se Je včeraj zvečer zdelo skoraj nemogoče, da bi se operna predstava na Gradu mogla sploh začeti in Je manj brez dežja dokončati, pa se je le vse v rediu izteklo. Na sporedu je bila premiera C aval lene rustica-ne in Glumačev pod vodstvom dirigenta Argea Quadrija. Ne preveč številno občinstvo je nagradilo izvajalce s pogostimi aplavzi. Objavili bomo daljše poročilo po reprizi včerajšnjih dveh oper in pa Viljema Tella Venezia. 16.00: «Zenske ob mej*’ R. Sterlinv. POLETNI KINO: Ariston. 2045: »Drugi časi«, bd' lobrigida Rojan. 20.15 in 22.00: »Vrni sel menoj«, Fred Astaire. Faradiso. 20.30: «Sin Montecb sta«, L. Hayward. Ponziana. 20.30: «V napad«, *', Johnson. ' Arena dej flori. 20.30: « Prost* t prihajam jaz«, R. Skelton. < Garibaldi. 20.15: «OnečaščeiHli M. Vitale. ! Secolo. 20.30: »Gospa s kanit ] lijami«, G. Cervi. j , ( GLEDALIŠČE VERDI) Danes zvečer ob 21. uri bo na gradu druga predstava Rossinijeve opere «Viljem Tell« z istimi nastopajočimi kot pri prvi predstavi. Dirigent Moliinari Pra-delli. Jutri druga predstava oper «Cavalleria rusticana« in »Glumači«. Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodiaja vstopnic za današnjo predstavo, začne pa se tudi prodaja vstopnic za jutrišnjo predstavo. Osvobodilna fronta IV. okraj OF 16. t. m. ob 20. ur; bo množični sestanek članov OF iz Skednja in od Sv. Ane, v Skednju 122. Zaradi važnosti sestanka prosimo, da ne izostanete. Tajništvo OF Seja glavnega odbora OF za dolinski okraj bo v petek 16. |u-lija ob 20. uri v Dolini na se dežu. Na dnevnem redu aktualna vprašanja Prosimo gotovo udeležbo. SREDA, 14. julija 1954 JU«0.*4L4>VA\SJHLA CONA '1' lt b T A 254.6 m ali 1178 kc Poročila v slov. ob 5.40 74 13.30. 19.00 in 23.30. j Razna ob ves tila Tržaški filatelistični klub »L Košir«. Danes 14. t. m. redni sestanek v prostorih kluba, Ul. Roma 15, kakor običajno od 18. do 21. ure. Danes 14. julija, ob 19.00 uri, bo v Zavezniški čitalnici, v Ulici Trento št. 2, koncert reproducirane simfonične glasbe po željah. Na sporedu so tri skladbe in to po ena Mortona Goulda Maxa Brucka in Benjamina Britten«. Vstop prost. Ljudska prosveta Zaradi zloma ključnice in udarca po glavi so morali včer,aj, zvečer sprejeti na ortopedskem oddelku 44-letnega delavca Alojzija Kobala iz Ul. Torricelli, ki je pojasnil, da je med vožnjo s kolesom po Ul. F. Severo v bližini sodišča padel po krivdi nekega psa, ki mu je nepričakovano prekrižal pot. Ce ne bo komplikacij, bo Kobal okreval v 30 dneh: IZPRED POROTNEGA PRIZIVNEGA SODIŠČA Razen tega je ECA poskrbe- _ ______________ _ la za pomoč drugim podpor- podjetja niti v Trst niti v vasi j n'm ustanovam. Skupno je Miljskih hribov. Čeprav je stavkovni odbor pooblastil trgovine, da so lahko odprte samo do 10. ure, pa je bila na primer še opoldne približno polovica trgovin odprtih in jih niso hoteli zapreti kljub pozivom skupinic, ki so hodile po mestecu in prepričevale trgovce, naj zaprejo. Bilo je zaprtih tudi nekaj gostiln, medtem ko so bili odprti vsi bari z barom v občinski palači vred. Redno pa je vozil filobus iz Trsta, ki spada pod podjetje ACEGAT, in ki ni imel nobene tako v mesecu juniju izdala podpor za 79.028.675 lir. To je nedvoumen dokaz o veliki bedi v tržaški občini. Tatovi v trgovini Okoli pol ure po polnoči 9 t. m. so agenti odšli v Lo-njersko cesto, kjer so nekateri pešci opazili malo prej neznanca, ki sumljivo ogledoval vratu raznih trgovin. Ko so prišli agenti na mesto so opazili, da gori luč v neki mlekarni. Ob vstopu v lokal Oproščen zaradi pomanjkanja dokazov obtožbe napada s strelnim orožjem Zgodba begunskega tihotapca Juriševiča proti Borisu Cunji je bila brez vsake stvarne podlage ia prizivno sodišče je moralo razveljaviti nepravično razsodbo prvega sodišča Kadarkoli je kak proces s političnim ozadjem tedaj postanejo indiciji pri nekaterih sodnikih stoodstotni dokazi, na podlagi katerih je obtože nec neusmiljeno obsojen, pa čeprav obstaja tudi možnost, da je popolnoma nedolžen, To je prišlo že v navado na našem sodišču, vendar kakor ima laž kratke noge, tako mora podobna obsodba pasti že na prizivu. Takih primerov ni malo in zadnji je bil v zvezi s sotrud-nikom lista «11 Corriere dl Trieste«, Brunom Cernetom in Severinom Erzettijem, ki so ju zaradi obtožbe, da sta hotela ugrabiti Rudija Uršiča, obsodili na 4 leta zapora. Na prizivnem sodišču pa sta bila oproščena. Tej seriji se je pridružil včeraj nov primer: tokrat gre za 31-letnega Borisa Cunjo, stanujočega verjetno v coni B, katerega so kratko in malo obtožili na podlagi izjav begunca, znanega tiho, tapca in znanca policije Car- Gostovanje ljubljanske O-pere in baleta je zapustilo med tržaškimi Slovenci in tudi med tistimi sicer redkimi Italijani, ki so si ogledali predstave na stadionu »Prvi upali k obiskovanju predstav m da so se prav tako kot U-ilita šele 10. t. m. na pred- irni j«, izredno globok vtis. Od široko o vsakem cirkusu in vseh strani, od laikov pa dol vsaki degenerirani erivistis, go-strokovnjakcv je slišati sama laskava priznanja in pohva le, tako da smo tržaški Slovenci lahko upravičeno po--'nosni. Zanimivo pa je pri tem malce pogledati, kako so ta, za Trst tako pomembni kulturni dogodek, sprejeli drugi. V našem listu smo že včeraj objavili vsebino letaka, ki so ga razširili dični predstavniki «dvatisočletne kulture« in ki predstavlja najbolj ogaben napad na slovensko kulturno snovanje v Trstu. Ce se hočemo z velikansko kopico dobre volje sprijazniti z možnostjo, da je vsebina omenjenega let uka le izraz mišljenja najbolj degenerirane plasti italijanskega nar oda, potem je tu še vedno dejstvo, da tržaški italijanski nacionalistični tisk, ki se sicer razpiše na dolgo in OGLEDALO KULTURNOSTI niii nanj in na najbolj neprimernem mestu svoje tret- kaien pripada stadion, ni- I je strani (prvo imajo rezer-iesur skupnega s slovenskimi uirano za podpiranje itali-Ijudstvum m njegovo kultu- j janskega imperializma pri ■ro, kako je potem sploh mo- j njegovem pohlepu po coni B glo priti do gostovanja ume t- m ostalem slovenskem ozem- stovanja ljubljanske Opere ni niti z besedico omenil v o-čitni zaskrbljenosti, da ne bi kompromitiral eitalijanstva Trs ta« in v bojazni, da bo moral na račun Slovencev zapisati dobro besedo. Neki drugi italijanski list, nič manj nacionalistični kot kakšen »Giornales pa zato še nekoliko bolj prežet s protijugoslovanskim strupom (U-nitd) je sicer s skromno notico 10. t, m. omenil gostovanje ljubljanske Opere. Pri tem je pohvali, ki se ji ni mogel izogniti, dodal Šilce čistega kommformističnega stru. pa s stavkom: Porazno je dejstvo, da se te predstave vršijo na stadionu, ki je last politične skupine, ki nima ničesar tkupnega z ljiuUtvom in slovensko narodno kulturo in ki se nahaja na popolni periferiji. Ce nima politična skupina, nikov iz Ljubljane? in če naj bi imela kaj več skupnega s slovenskim ljudstvom in njegovo kulturo — kot bi se po omenjeni trditvi moglo sklepati — milanska Dni ta, zakaj potem ni izposlovala pri svojih nacionalističnih bratcih za ljubljansko Opero gledališča Verdi ali pa kak drugi prostor, ki ne bi bil stadion »Prvi maj« in torej last politične skupine, ki nima ničesar skupnega s slovenskim ljudstvom m njegovo kulturo? Mogoče pa bi lahko to pojasniti tisti pri uDelus, ki jim je bilo gostovanje ljubljanskega opernega in baletnega ansambla toliko pri srcu, da niso njunega prihoda niti z besedico najavili, du niso svoje bralce niti z besedico po- lju) objavili neke vrste poročilo, ki odkriva veliko zadrego slovenskih podrepnikov italijanskega kominjormizma spričo izredno uspelega gostovanja ansambla iz Slovenije. Ce naj omenimo še Agne-lettovo «Demokracijo», ki je vsem. za tržaške Slovence tako pomembnim gostovanjem, opravila v kar se da skromni obliki na svoji zadnji strani in »Katoliški glasu ki je v bojazni, da se ne bi pregrešil s hvaljenjem umetniškega ansambla iz komunistične Jugoslavije, gostovanje enostavo zamolčal, potem lahko ta pregled zaključimo. Citatelji pa si lahko sami ustvgrijo mnenje o kulturni strpnosti enih ter o nacionalni iskrenosti drugih, mela Giorgesija . Juriševiča. da je hotel skupno s tremi neznanci ubiti njega in njegovo zaročenko Emilijo Sa- vron. Dogodek se je dogodil 13. maja 1952. leta v Vicolo del Castagnetto. Neznanci so tedaj. vedno po izjavah begunca, ustrelili proti njemu in zaročenki kakih 8 ali 10 stre* lov, z namenom, da ju ubijejo. Vsekakor čudno pa je, da niti eden od strelov ni nobenega niti opraskal kljub temu. da so bili sproženi z izredno majhne razdalje in z vzvišenega mesta. Sum je na podlagi Giorge-sijevih izjav padel na 31-letnega Cunjo, ki je prejšnjo noč spal pri beguncu in je naslednjega dne verjetno zapustil Trst. Cunje seveda niso mogli aretirati ih tako so ga v odsotnosti prijavili sodišču pod obtožbo dvojnega poskusnega umora. Sodišče je po večdnevni razpravi 22. februarja letos obsodilo Cunjo na 13 let zapora, na plačilo stroškov in na policijsko nadzorstvo za dobo, ki jo pred videva zakon. Cunjeva branilca sta pVoti obsodbi vložila priziv in v pismeni vlogi grajala razsodbo, češ da je izumetničena predvsem zaradi razlage in-dicijev, «Ni mogoče obsoditi« pravi vloga «na ostre kazni nobene in niti odsotne osebe samo na podlagi indicijev ki imajo lahko različno razlag > od tiste, ki jo je izrekel sod nik prvega sodišča«. Vloga nadalje graja delo na podlagi indicijev, s katerimi je policija zgradila obtožbo, obsoditi človeka ter je Cunjo oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. on včeraj do GLASBENA MATICA V TRSTU Danes 14. t. m., bo ob 20.30 uri 2, redna odborova seja v Ul. R. Manna 29. Zaželena je udeležba tudi članov nadzornega odbora. Seja glavnega odbora SHPZ. V nedeljo 18. t. m. ob 8.30 bo na sedežu SHPZ seja glavnega odbora. Odborniki bodite točmi. Odbor prosvetnega društva »Ivan, Vojko« obvešča pevke in pevce, da so vaje odložene za 14 dni. Izleti Okrajni odbor Osvobodilne fronte Dolina - Milje priredi enodnevni izlet z avtobusom v bolnišnico Franjo 25. t. m. Vpisovanje v večernih urah na običajnih mestih, razen Boršta, ki se lahko obrnejo na sedež v Dolino ali pa v sosedne vasi. Tržaški filatelistični klub «L. Košir«, priredi v nedeljo, 1. 5v-gusta t. 1. izlet v Ljubljano ob priliki II. JUFIZ (II. Jugoslovanska filatelistična razstava). Prijave se sprejemajo v prostorih kluba, Ul. Roma 15, II., do 15. t. m. IV. okraj OF organizira 1. 8. 1954 enodevpi izlet v Ljubljano in na Bled. Vpisovanje bo od 12. t. m. dalje na sedežu v Sked- nju 122 vsak dan od 18. do 20. ure. 5.50 Jutranja glasba; 6.50 P! gled tiska; 7.30 Zenski kotičl 14.15 Beležke o kulturnem 1 ljenju; 14.45 Od Triglav« do . drana; 15.00 Igrajo veseli god 17.00 Melodije Johana StrauS 17.30 Spored narodnih pesmi plesov; 18.00 Poročila v hrvaS ni; 18.15 Za vsakogar neka 19.20 Šport. TRS T 1». 306.1 m ali 980 kc-aek 11.30 Lahka glasba; 12.10 9 vsakogar nekaj; 13.00 Lepe t* lodiije in lepi glasovi; 14.00 H1 vajske kitare; 14.15 Kulturni d zornik; 17.30 Plesna glasba; 18.9 Vieuxtemips: Koncert za violflj in orkester št. 5; 18.17 Sv«® sen: Karneval v Parizu; lM Lisztove skladbe igra pianist nio Sancin; 19.00 Zdravniški 't dež; 19.15 Pestra glasba; 20.* Slovenski oktet; 20.25 NesmrO* melodije; 21.00 Aktulanosti I Glas za zemljo, ozadje težav J prevratov južnoameriških drž*® 21.15 Koncert iz londonskih dijev; 22.00 Književnost in um*; nost prof. Jože Peterlin: ! Terčeljev! povesti " '((VozniK*1' 22.15 Pestra operna glasba. TRST I. 11.00 Za vsakogar nekaj; 13$ 14 C A r U1VV5 a L 11 crrvctj, a*" 14.50 Poročila s koles, dirki Franciji; 20.25 Paberki iz PariJ 21.05 G. Rossini: «Seviljski fr veic», komična opera v 3 dej. * Ij O V k j* 2 .1 A 327,1 m, 202,1 m, 212,4 in Poročila ob 5.00, 6.00 8.jj 13.00, 15.00, 17.00, 19.30 in 22.9 12.00 Ansambli l,n solisti jajo slovenske narodne pesni 12.20 Za naše kmetovalce; I2j W. A. Mozart: Uvertura k 0P3 «Figarova svatba«, L. van U* thoven: Simfonija št. 1 v C-dud op. 21; 13.30 Od melodije do 6!* lodljte; 14.30 Turistična oddaj* 14.40 Klavirski preludiji Fred* rika Chopina; 15.30 Želeli ste, poslušajte!; 16.00 Utrinki iz l!ti rature - Nikolaj Leskov: Upr*'? ki dela z gradijo; 16.15 Fr^ Schubert: Druga simfonija, Af? Hačaturjan: Maškerada suitj 17.10 V plesnem ritmu; ,, • ritmu; Modni kotiček; 18.10 SlovenS narodne pesmi za ples in raz' • 20- drilo; 18.50' Okno v svet: — Gaetano Donizetti: Lucia di L* miermoor, opera v 3 dejanj1' ADEX IZLETI ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 12. in 13. julija 1954 se je v Trstu rodilo 7 otrok (1 mrtvorojen), umrlo je 5 oseb, porok pa je bilo 7. POROČILI SO SE: usnjar Ivan Brajdič in bolničarka Viktorija Kolarič, mehanik Giovanni Pe-laschiar in gospodinja Giovann« Lussi, zidar Em it 10 Fontanot in gospodinja Vittoria Crivalli, čevljar Glacchino Chermaz in gospodinja Stelama Brumrvich, natakar Antonio Tamaro in gospodinja Irene Izzo, strojnik Dante Crisati m uradnica Europea P a lom ba, šofer Ennesto Nicolin in gospodinja Paola Hossiani. UMRLI SO: 64-letni Antonio Bubini, 68-letni Mario Roriconi, 49-letni Eimanno Vidali, 78-let-ita Angela Bazzoccln por. Rossi, 56-letni Leonardo Murgia. PREDEN DOPUST, GRESTE NA s* naročite na «PR1M0RSKI DNEVNIK« Ppšljerno vam ga v katerikoli ikraj. 15-dnevna naročnina samo L ISO,— Telefonirajte na št. 37 338 sodnika, ki ni proučil osebno- PRIHODI IN ODHODI LADIJ PRIHODI: iz Benetk s 4 potniki ital. ladja «VlafIorlta», iz Grade/a z 29 potniki ital. ladja »Grudo«, Iz Lopdonai s'750 t raznega blaga ju*. ladja »Učka«, jz Ferrare z 220 t olja ital. ladja »Doriana«, z Reke z 8 potniki ju*, ladja »Bakar«, Iz Benetk 7. 260 t raznega blaga in 3 potniki jug. ladja »Skupile«. ODHODI: proti Benetkam s 17 potniki ital. ladja »Valf iorita«, proti Gradežu z 28 potniki ital. sti Giorgesija, o katerem se ve, kar je pisano tudi v ak tih o razpravah proti njemu, da je »pretkana oseba in nagnjena h kršitvi zakona«. Z istimi argumenti sta branilca tudi včeraj pred porot nim prizivnim sodiščem nastopila v obrambo Cunje in ladja «Grado», proti Ravenni z 26C t olja ital. ladja »Mantova«, proti Boneikam s 360 t raznega blaga ital. ladja »Siromboli«. TELEFONSKE ŠTEVILKE ZA PRIMER NUJNOSTI Rdeči križ 366 - 60 Gasilci 2 - 22 Policija 2 - 23 VREME VČERAJ Najvišja temperatura 22.4, riaj-n-ižja 17.8, ob 17. uri 21.6, zračni tlak 1009.2 v porastu, veter ob koncu prišla do zaključ kov, da ne obstajajo niti direktni niti indirektni dokazi, da bi bil pri zadevi soudeležen tudi obtoženec. Sodišče bi moralo zaradi tega oprostiti obtoženega Cunjo s formulo, da ni izvršil dejanja ali v najslabšem pri meru zaradi pomanjkanja dokazov. Kljub zahtevi tožilca po potrditvi prvptne obsodbe je sodišče uvidelo, da ni mogoče 18 km vzhod-sever-vzhod, vlags 63 odstot., padavine 10.9 trinli nebo oblačno, morje lahno razgibano, temperatura morja 23.4 stopinje. NOČNA SLU2BA LEKARN 1NAM . Al Cammello, Drevored XX. seplembra 4; Godina, Trg sv. Jakoba 1; Sponza, Ul. Montorslno 9 (Rojan); Vernari; Trg Valmaura 10; Vielmetti' Borzni trg 12: Harabagjia v Bar-kovljah in Nicoli v Skednju, Hossetti. 16.30: «Sum», C. Grant, J. Fontaine. Excelsior. Zaprto zaradi obnove. Penice. 16.30: »Deželam v Parizu«, C Bloom, A. Sim Arha. Nazionale 16.30: «Nuna iz Bel-forta«, R. Faure, 1. Holte. Filodranunatico. 16.30: »Magični glas«, B. Karloff, S. Poster. Arcofealeao. 15.30 «Cafč Chan- tant«, E. Giusti, U. Tognazzu Auditorium. 16,30: «Moški brez miru«, R. Vallone, K. Varzi. Astra Rojan. 16.30: »Prišla je sreča«, G. Cooper, J. Arthur. Cristallo. (Trg Perugino) 16.00: «l)ekleta na okno«, J Cram, M. Loy Grattacielo. 16.00: »Trd Izraz«, M. Vlady, F. Tozzi Alabarda. 15.30: «Stalag 17«, W. Moljen. Armonia. 15.30: «Tri dekleta v plavem«, J. Haver, V Hellen. Aurora. 16.30: »Kraljevi dia- mant«. F. Lamas A. Dali. Garibaldi, 16.00: »Onečaščena«, M. Vitale A Farnese. Ideale. Zaprto zaradi obnove. Impero. 16.30: «Se in vedno«, J. VVvman. Italia. 16.30: »Slavna žena«, L. Young, .1, Col ten.. Viale. 16.00: »Nebo fnor^ čakati« G. Tiiemey. ' '' Kino ob morju. Danes zaprto. Jutri: «Skrivriost Izginulega mo/.a«. Massimo, 16.00: «Bwana Devil«, K. Stack. Moderno. 17.00: «Sanje mojih dvajsetih iet«, B. Crosbv, Savona. 16.00: »Dolgo pričakovanje«, L. Turner. S Marco Zaradi počitnic zaprto Viltorio Veneto. 16.15: «Velik variete«, M, Fiore. Azzurro, 16.00: «Verjemi mi«, D. Kerry. Belvedere. 16.00: »Kupčija z nedolžnimi«, D. 0’Keefe. Marconi. 16.30: »Sangaj ekspres« M. Dietrich. Novo cine. 16.00: «Atda», S, Loren. Odeon. 16.00: »Nemirna mladoet« H. (juintana Mladoletnim prepovedano. Radio. 16.00; »Žive jih pojetu« Fertiandel, 24. in 25. julija 1954 dvodnevni izlet v ŠTANJEL BRANIK DORNBERG ROVINJ POREČ 25. julija 1954 izlet v HERPELJE-KOZINl PODGRAD Vpisovanje do 15. ji 31. julija in 1. avgusta dvodnevni izlet v OPATIJO na REKO v AJDOVŠČINO v VIPAVO 1. avgusta 1954 enodnevni izlet v TOMAJ - DUTOVLJE Vpisovanje do 22. julij® pri «Adria-Express», Ul> F. Severo 5-b ■ tel. 29243. Pri «Adria-Express» so v prodaji vozni listki z® avtopulman iz TRSTA * BELJAK, VRBO (VEL-DEN), CELOVEC 10 GRADEC. / IZLETI TURISTIČNEGA URADU u. v. S. E. T. Ul. F. Filzi 5 - Tel. 35-519 8. avgusta 1954 izlet 1 VIPAVO AJDOVŠČINO ŠTORJE SENOŽEČE RAZDRTO j POSTOJNO Vpisovanje do 30. 7. 1964 13., 14. in 15. avgusta 1954 izlet v CELOVEC (Kla-genfurt) na celovški velesejem Vpisovanje do 4. 8. 1954 14. in 15. avgusta 1954 izlet v LJUBLJANO na BLED v ILIRSKO BISTRICO OPATIJO na REKO v KANAL MOST NA SOCI (£*■ Lucija) TOLMIN KOBARID BOVEC Vpisovanje do 4. 8. 1964 22. avgusta 1954 izlet * KOMEN KOSTANJEVICO TOMAJ DUTOVLJE ŠTANJEL Vpisovanje do 12. 8. 1954 Kdaj bodo belgij vrnile Franca Zagožna9 \SMRTNI KRČI FRANCOSKEGA Ogorčen protest slovenske javnosti zaradi zavlačevanja krnitve po nacistih ugrabljenega dečka - Kdo je krivec? Zgodilo se je prav v tistih j je trdno prepričan, da je o-vročih avgustovskih dneh le- ‘ troka skril Chantrain, a 1943., ico so nemški naci-s 1 z vso krvoločnostjo in na-sunostjo želeli zatreti mogočno borbo slovenskega naro->• Jakobu Zagoženu iz prijetne vasice Bočne kraj So-s anja se je prav takrat rodi-cetrto dete — mali Fran-* ' ®e na misel mu ni pri-°> da bi zaradi tega še a je ne sodeloval v narod-noosvobodilnem pokretu. Bil je terenski aktivist, — a takšne je borba potrebovala nič manj kot borce. Lepega dne je prišla stvar na nos Nemcem, zato so ga zalezovali “Panju, da bodo Nemci pustih pri miru vsa. _eno s stirmu otroki, je pobegnil na Hrvatsko. Zgodilo pa se je najhuje! Nemci so vpadli iso, ugrabili nesrečni ma-n vse štiri otroke, med hmi celo štirimesečnega *r«mka ter jih odvedli v 2na nemška taborišča, ma-nieno sestro pa so od-lali v koncentracijsko ta-risce v Auschwitzu, kjer dni mučeniško Podlegla. prav tiste dni se „^.*a^eSa Franca polastil bel-tist 1 k*”64 Chantrain, ki je e dni kaj pridno sodelo- z nemškimi nacisti. Ta- ie je dete nasilnim po-izvTni°dtUiUo- Za njim je n a vsaka sled, po voj-v, Pa je resnica zopet pri-' ,la na dan. etos januarja meseca je njegov oče Jakob Zagožen “Potoval v Belgijo, da bi so- tr v-6 Ugotovdo identiteto o-oka. v sodni dvorani je 2 0gl °če po enajstih letih n*. i prvič zagledal svojega n. ? ; Gledal pa ga je le n ° casa, kajti čez dve mi-Cb 1 ga ie Z0Pet odpeljal Veantram. Potrt, toda v trdni ri> da mu bo sodišče priso-o pravico do njegovega last-v ga olnoka, se je oče vračal domovino. Cez mesec dni v clgUsko okrožno sodišče - 'erviersu po ohv-uU 'zreklo razsodbo ne °> da se dele vrne svo-“ Pravemu očetu Slo-Se ^ Jakobu Zagoženu. To t * zgodilo 15. februarja, ginil isteSa dne je dete iz- tudi I,a,za njim ie izginila ki a sled. Chantraina, obvezan'1 J* odi°čbo sodišča "vezan, da izro6i dete (ki *a Je, prav teen dne namerno odpravil v tajno zavetje) belgijske izvršne oblasti niso kratkem Poklicale resno na odgovor- nost. Zategadelj u *e ugrabitve ohota T™' Po 368, členu k , ’ kar Je Zenskega 7 v ka- st"°g° kaznivo0" n3- Uredn° zilstvo v t državno to- četka ni zadevi spo- ^aze, da °.esar ukrenilo. Protestov - na pritisk vaistva Sloven?jenetga prebi‘ lervencijo ,, ter na tn-slaniatva v r ® ?Van- po-Va Prišla pred UX®Uesu zade' Zlvn° sodišče vadreien° Pri‘ dlsče je ven Liegeu. So- lo v zadevo prevze- k°nčno 24U'jVen. pretres tez novo ra, 'Junija t. 1. izreklo JHora nK+°d z odločbo, da roku toženi Chantrain v Prancg 7U’ izr°čiti dečka zastopnik Pravnemu adv0k=i njegovega očeta ju p,, u dr. Paulu išpeyer- '-nantrain Ba fr-- ‘Pa10’ zanašajoč se ni kjn0. zasl°mbo od stra-Seveda g’Jsk'h oblasti, tega vi>, kie se !toril' niti ni ja- haia' Potekel dejansko na' t6k'o je t \e rok. PU-niorda ki . nekaj dni, in da ni dr Speve* tal/* Vlekl°’ 110 vloži 1 takoj ponov- t Chl. n°V° obt°žbo pro- le bei° rainu' s čimer S0 bi-°blaStl k°nŽn° ta zau a ga zaPrO- Vra-trainoPm°rr f se za Chan-tu kljub t Prla’ toda o dete- Sam oč6mU ni glasu' e Jakob Zagožen verjetno v kak bližnji samostan, ki daje bivšemu gestapovcu vso podporo. Vsekakor imajo tu vmes prste klerikalni krogi Belgije, ki imajo precejšen vpliv tudi na izvršne organe . belgijske oblasti. To se pač vidi že iz postopka izvršnih organov belgijske oblasti neposredno po prvi razsodbi. Kaže, da belgijski Katoliški stranki ne gre v račun, da se dete vrne v Jugoslavijo, ki jim je po svoji družbeni ureditvi več kot trn v peti. Poznan je pač mnogo težji primer — ko je šlo za vrnitev nekega židovskega otroka njegovi daljnejši sorodnici (kajti starši so mu med vojno umrli), toda dete je bilo vrnjeno po odločbi sodišča brez odlašanja. Franca Zagožena ne dajo, nasprotno, poslužili so se najbolj drznih gangsterskih sredstev za ugrabitev. Za otrokom ni sledu, toda prav to je dalo povoda, da je nad Belgijo legel najbolj nehuman zločin, kakršnega si ne želi nobena civilizirana, a kaj šele država, ki se šteje med najkulturnejše. Slovensko javnost, ki je z zadoščenjem sprejela odločbo prizivnega sodišča v Liegeu je, žal, že čez nekaj dni obšlo nepopisno ogorčenje. Kaže, da je potrpljenje prišlo do vrhunca, kajti vse se zgraža nad nečloveškim dejanjem, ki je ubogemu očetu leglo na srce kot kamen, ki ga človeška roka ne more odvaliti. Iz protestnih pisem in resolucij, ki se usipajo na belgijsko poslaništvo v Beogradu, se da razbrati lahko trpke, toda bolj kot kdaj koli odločne besede. ((Slovenske žene so z globokim ogorčenjem sprejele vest, da tudi po drugi razsodbi apelacijskega sodišča v Liegeu belgijski državljan Chantrain ni hotel vrniti našega otroka Franca Zagožena svojemu očetu. Ne moremo razumeti, da v kulturni deželi kakor je Belgija najde mesto tako nečloveško in mračnjaško dejanje. V svojem protestu ne najdemo pravih besed, da bi obsodili početje do očeta in družine, ki je toliko prestala v času fašističnega divjanja po naši domovini. Zahtevamo, da se belgijske oblasti resno zavzamejo za iskanje otroka in store vse, da bo čimprej vrnjen svojemu očetu. Za vse tiste, ki so sodelovali pri ugrabitvi otroka pa zahtevamo najstrožjo kazen.« Slovenske žene obenem a-pelirajo tudi na žene in na demokratično ljudstvo Belgije, da bi skupno priskočili na pomoč pri iskanju otroka ter v kaznovanju vseh tistih ki so si umazali roke s tem nečloveškim dejanjem. MILOŠ MACAROL Pogled na Savinjskp Alpe iz Logarske doline. — Spredaj »Planinski domu To je bilo, ko je predsedoval francoski vladi Laniel. Nekega dne je zunanjepolitični odbor francoske ljudske skupščine dramatično najavil, da se napeta situacija v Maroku lahko vsak čas spremeni v državljansko vojno. Toda Laniel in njegov ministrski svet nista posvetila temu resnemu opozorilu večje pozornosti. Menili so, da je njihova prva skrb kako zadovoljivo urediti indokitajsko vprašanje, nakar bi še vedno imeli dovolj časa na razpolago, da Kako sta se povezala 1. xx • 1 1 ^ i • 2e zdavnaj sem imel v na-, Črtu doseči aranžma z Rusijo. Svoje stališče sem prikazal Fuererju. To sem storil iz dveh razlogov. Prvič: želel sem olajšati naloge nemške zunanje politike in sicer glede na stališče, ki so ga zavzele zapadne sile; drugič: želel sem, zagotoviti si rusko nevtralnost v morebitnem poljsko-nemškem spopadu. V marcu leta 1939 je imel Stalin neki govor in razumel sem, da si on želi izboljšanje nemško-sovjetskih odnosov. Fuererju sem predložil tekst Stalinovega govora in od njega zahteval pooblastilo, da u-gotovim, če Stalinove izjave ustrezajo njegovim dejanskim željam. Hitler je bil skeptičen in je hotel še čakati. Ko pa so se preliminarni razgovori za sklenitev nekega nemško - sovjetskega trgovskega sporazuma po prekinitvi več mesecev vendarle nadaljevali, sem ukazal, naj se potipa razpoloženje v Moskvi. Hotel sem vedeti ali obstaja možnost, da prenehajo politična nasprotja in uredijo viseča vprašanja med Berlinom :n Moskvo. Ti razgovori, ki jih je vešče vodil svetnik nemškega poslaništva Schnurre, so bili razmeroma kratki in so še dobro končali. V Moskvo bi moral iti Goering V. istem času so se začeli razgovori i v Berlinu i v Moskvi. Končno je bilo s posredovanjem nemških in sovjetskih diplomatskih predstavni- Hitler in Stalin Letos v maju je ameriška C.A.R.E. organizacija zaključila svoj osemmesečni program, po katerem je šolskim otrokom po vsej Jugoslaviji razdeljevala brezplačno mleko. Razdelili so skupaj J milijarde funtov mleka v prahu. Jugoslovanska vlada je pa prevzela stroške prevoza in razdeljevanja mleka znotraj drža ve. Na sliki vidimo funkcionarja CARE Roberta Trotta in teh. ničnega tajnika jugoslovanskega tajništva za narodno zdravje iu socialno skrbstvo, ki sta se vrnila iz neke inšpekcije razde. Ijevanja mleka v podeželskih šolah. V ozadju zgodovinska trdnjava Kalimegdan, ki Je v starih časih branila Beograd Zunanji minister nacistične Nemčije Joachin von Ribbentrop je bil kot vojni zločinec na velikem procesu v Nuerembergu obsojen na smrt. Med preiskavo, ko je bil zaprt v celici, je Ribbentrop napisal svoje spomine. Ti so bili pred časom objavljeni pod naslovom eOd Londona do Moskve». Njegova vdova Annelie von Ribbentrop je rokopis izpopolnila z nekimi dokumenti in pismi, do katerih pisec ni mogel priti, ko je bil v zaporu. Ko čitamo to knjigo dobimo vtis, da je veliki vojni zloči- nec skušal prikazati svojo vlogo na način, ki ne bi bil v nasprotju z njegovo 0-brambo na procesu. To pomeni, da je skušal podčrtati namišljene miroljubne težnje ter prikazati svoje napore, da bi rešil mir celo proti Hitlerjevi želji. Kakšno vlogo je igral von Ribbentrop pri sklepanju sporazuma med Hitlerjem in Stalinom leta 1939, ki je omogočil Hitlerju, da je mnogo laže napadel Paljsko in ki je z druge strani omogočil Moskvi, da si je prisvojila del Poljske, je znano. Ribbentrop je obiskal Moskvo dvakrat in obakrat je imel zanimive razgovore s Stalinom. Na svojem prvem obisku je Ribbentrop sklenil s Stalinom sporazum o nenapadanju, pri drugem obisku pa sporazum o prijateljstvu. Skupno s tema dvema sporazumoma je bila podpisana tudi tajna konvencija ali sporazum o interesnih področjih, to je o razdelitvi držap med Nemčijo in Sovjetsko zvezo. Ta razdelitev se je nanašala predvsem na baltiške države in Poljsko. Svojim potovanjem v Moskvo je Ribbentrop posvetil mnogo strani svoje knjige. Doslej so bili ti usodni sporazumi med Hitlerjem in Stalinom poznani iz izvirnih dokumentov, kakor tudi iz raznih drugih spominov. Vendar pa je vredno pogledati kako prikazuje stvari von Ribbentrop to je eden glavnih in neposrednih avtorjev 0-menjenih dveh sporazumov. In zato bomo iz knjige povzeli nekaj odstavkov, ki se nanašajo na to. Pri tem nas ne sme motiti njegova trditev, da pada na Moskvo od- govornost za vojno med obema deželama, kar je povsem iz trte izvito. kov pripravljeno vzdušje za nemško-sovjetski sporazum o nenapadanju. Na brzojavko, ki mu jo je poslal Adolf Hitler, je Stalin odgovoril, naj pošlje v Moskvo svojega pooblaščenca.« Ribbentrop nadaljuje: «V začetku sem jaz predlagal, naj se v Moskvo pošlje kot pooblaščenec nekdo drugi. Mislil sem na Goeringa. Glede na dejavnost, ki sem jo bil razvil v Londonu in na zveze, ki sem jih imel z Japonci ter glede na usmeritev, ki sem jo dal nemški zunanji politiki, sem menil, da sem preveč antikomunist, da bi mogel uspešno izvesti to poslanstvo. Toda Fuehrer je 0-stal pri svojem načrtu, da pošlje v Moskvo mene. Govoril je, da bom jaz razmere bolje razumel kot kdo drugi. Ko sem odhajal, nisem vedel, da Fuehrer namerava napasti Poljsko. Celo dvomim, da je bil sklep o tem sprejet v tem času. Nemško-poljska napetost je dosegla svoj vrhunec in ji je Hitler posvečal največjo pozornost. Ze v prvi polovici avgusta je Hitler obvestil grofa Ciana o svoji želji, da za vsako ceno reši vprašanje Gdanska in koridorja. Perd mojim odhodom se ni ni£ govorilo o nemških vojaških pripravah proti Poljski. Moje osebno mnenje je bilo, da se bo zadeva vendarle u-redila po diplomatski poti, čim bi Hitler izvršil na Poljsko močan pritisk. Upal sem tudi, da bo podpis nemško-sovjetskega sporazuma o nenapadanju vplival tudi na Veliko Britanijo, ki bo tako pokazala glede poljskega vprašanja večjo rezerviranost. Posledica vsega bi bila, da bi bila Poljska bolj kot prej pripravljena na razgovore z nami. V letalu, ki me je vozilo v Moskvo sem sestavil načrt sporazuma. To je bilo pa- metno, ker sem med razgovori v Kremlju ugotovil, da Rusi niso pripravili nikakega teksta. V letalu sestavljen osnutek pakta Na tla sovjetskega glavnega mesta sem prvič stopil z mešanimi občutki. Ze več let smo bili s Sovjetsko zvezo stalno v sporu, in na ideološkem torišču se je vodila surova berba. Noben Nemec ni imel točnih podatkov o razmerah V Sovjetski zvezi in o njenih voditeljih. Poročila, ki smo jih prejemali od svojih predstavnikov v Moskvi so bila povsem medla. Zlasti Stalin se nam je zdel kot neka bajeslovna osebnost. 23. avgusta leta 1939 med 4. in 5. uro popoldne je Fii-rerjevo osebno letalo s katerim smo potovali v Moskvo, pristalo na aerodromu v Moskvi. Zastavi SZ in Reicha sta se vili druga poleg druge. Na letališču sta nas čakala nemški poslanik grof von Schullenburg in sovjetski pomočnik sovjetskega komisarja za zunanje zadeve Potemkin. Ko sem obšel četo sovjetskih letalcev, katerih disciplina je napravila name globok vtis, sem s svojimi sodelavci odšel v bivše avstrijsko poslaništvo. Tam sem stanoval v času obiska v Moskvt. Najprej sem imel razgovor z grofom vam Schullenburgom v nemškem poslaništvu. Rusi so me prišli obvestit, da me čakajo ob 18. uri v Kremlju. Nisem mogel zvedeti kdo bo govoril z menoj: Molotov ali Stalin. Čudne so navade Moskovčanov! Polkovnik, ki me je vodil k letala v poslaništvo, in to je bil poveljnik Stalinove osebne garde, je prišel pome malo pred določeno uro. Z avtomobilom smo se odpeljali v Kremelj. Von .Schullenburg mi je med potjo pokazal nekatere zgodovinske spomenike, toda avtomobil se je kmalu ustavil pred nekimi majhnimi vrati. Povzpel) smo se po stopnicah. Zgoraj nas je dočakal funkcionar in nas povedel v pisarno, ki je bila bolj dolga kot široka. Na koncu pisarne nas je stoje čakal Stalin v družbi z Molotovom. Von Schullenburg si ni mogel kaj, da mi ne bi šepnil: «2e ,več let sem poslanik v Moskvi in še nikoli nieem govoril s Stalinom«. Po izmenjavi pozdravov in običajnih vljudnosti, smo Stalin, Molotov, von Schullenburg in jaz sedli k mizi. Naš tolmač in svetnik poslaništva Hilger, ki je zelo dobro poznal Rusijo in Ruse ter ruski tolmač Pavlov, mlad plavolas mož, sta bila tudi prisotna. Zdelo se je, da Pavlov uživa Stalinovo zaupanje. Stalinova pripravljenost Za začetek sem izrazil željo Nemčije, da bi se nemško ruski odnosi postavili na nove temelje in da bi vskladili interese naših držav. Mi želimo ustvariti z Rusijo trajne odnose. Poudaril sem govor, ki ga je imel Stalin pomladi in tolmačil to kot da si Rusi žele isto. Tedaj se je Stalin obrnil k Molotovu, češ ali ne bi on želel odgovoriti kot prvi. Molotov je prosil Stalina naj prvi govori on, ker je zato bolj upravičen. Stalin je brez besedičenja, jasno in koncizno prikazal svoje gledanje. Razumel sem ga tako, da tudi on želi doseči sporazum z Nemčijo in najti pravilno rešitev. Uporabljal je slikovite izraze. Rčkel je, da se Nemci in Rusi že več let obmetavajo z blatom, vendar pa to še ne pomeni, da se ne moremo sporazumeti. (Nadaljevanje sledi) prouče pesimistično poročilo parlamentarne anketne komisije o stanju v 'MJroku, kakor tudi — po poročilih agencije France-Presse — predloge te komisije glede obsežnih političnih in socialnih reform, ki jih je le-ta pre4-M|k| MAfl j Toda nadaljnji razvoj dogodkov je^ pokazal, da je čas'nadvse* dragoben, ' ker so se v, tem okoliščine v Maroku zaostrile do takšne mere, da je lahko vsak čas pričakovati nevarno eksplozijo. Francosko časopisje je vsak dan polno vznemirjajočih poročil o krvavih izgredih, posebno v mestu Casablanca, o mrtvih in ranjenih, o neznanih osebah, ki vrše atentate na pripadnike francoskih varnostnih sil, o tem, kako je bila obsojena skupina Maročanov — ustanoviteljev teroristične organizacije, itd. V marokanskih nacionalističnih krogih ne zanikujejo teh diverzantsko-teroristienih dejanj, poudarjajo pa, da so ta posledice francoskega nasilja. «To je samo logična posledica politike nasilja,« piše časopis «Algerie libre«. — «Danes živi Maroko v vzdušju nenehnega terorja. Nihče se več ne počuti varnega. Ne moreš se voziti v avtomobilu ne da bi te na vsakem oglu pregledali. Vršijo se pretresi po džamijah, od hiše do hiše, kolektivna odgovornost pa je izpeljana do največje ostrine. Vršijo se množične aretacije, vsak Marokanec je že sam po sebi sumljiv.« Zraven ta isti časopis pristavlja: kar bi ne bilo prikladno, ali bi pripadnikom francoske vojske ne uspelo napraviti, se prepušča francoskima terorističnima organizacija «Bela roka« in ((Francoska prisotnost«, da to store. Francoske kolonialne metode, ki so doslej v največji meri pokazale svojo neučinkovitost in preživelost tako v Indokini in povsod, so to isto pokazale tudi v Maroku. In v kolikor se čas vse bolj odmika, klasične oblike kolonialnega izkoriščanja pa še ostajajo, se tudi situacija vse bolj zapleta, tako da ni skoraj nobenega obeta več, da bi prišlo do kakršne koli pametne rešitve. Politika reform, ki jo je bil obljubil in jo venomer obljublja generalni rezident general Guillaume — naslednik generala Juina —- pa v resnici predstavlja le delne spremembe na področju so- Mormkanle spreminja puščavska področja v plodna polja — Rooseveltov jez, ki so ga do-rartili leta 1911. ie bil Prvi od šestih Jezov' ki s0 Jih v °kviru melioracijskih del zgradili v dolini Salt River za ohranjevanje vode in namakanje puščavskega ozemlja cialne politike in administrativne uprave. Zakaj bistve marokanskih stremljenj ni zapopadeno v tej ali oni ble^ di in. brezpomembni refon-mi. ampak v nacionalni o-svoboditvi. pri čemer se ne gre ozirati na določene konservativne ali reakcionarne 'tendence, kot je na pr. zahteva, da se vrne internirani bivši sultan Ben Jusuf, na-mestg da vlada marionetna figura Ben Araf, ki ne predstavlja nobenega drugega, razen svojih francoskih gospodarjev. Glede francoskih obljub o demokratizaciji javnega in političnega življenja v Maroku, demokratizaciji v smislu večjega sodelovanja domačinov v državnih in u-pravnih organih, kakor tudi v smislu povečanja demokratičnih svoboščin v političnem življenju, glede tega si Marokanci ne delajo kdo ve kakih iluzij. V splošnem gledajo v tem samo zakrinkano tendenco, da se podaljša režim protektorata, zakaj — tako pravijo — francoski kolonialisti so namerno uničili prejšnji demokratični sistem v upravi, zdaj pa bi ga s pomočjo nekakšne reorganizacije in v obliki sumljivih reform hoteli zamenjati z despotizmom in tiranijo raznih paš, podrepnikov francoskih okupat<>riev. Demokracija, trde, ki jo Francozi ponujajo Maroku, ni nič drugega kot karikatura resnične demokracije, tako imenovana suverenost (enako število Francozov in Marokancev v upravi mest in temu podobno) pa v resnici pomeni zanikati in odrekati maroškemu ljudstvu njegove nacionalne pravice. Ko govorimo torej o Maroku, si moramo biti na jasnem, da gre tu za prizorišče spopada med francoskim imperializmom in osvobodilnimi težnjami Maročanov, ki je po svoji pomembnosti in zaostrenosti takoj za onim v Indokitajski. Toda, medtem ko so se v Indokitajski Francozi le prepričali, da je obdobje klasičnega imperializma v zatonu, tega v Maroku nikakor ne morejo, odnosno nočejo razumeti. Se zmeraj so v modi, vsaj med odgovornimi krogi, določene preživele iluzije, da so še možnosti za ohranitev njihovega protektorata nad to deželo, venomer se zatrjuje, da marokansko nacionalno gibanje ne obstaja, odnosno se ga skuša prikazati kot ((anarhično akcijo nekaterih elementov dezorientirane množice, ki ne priznava nobene politične in moralne oblasti.« Vse kaže, da v Parizu še niso razumeli pravega bistva tega, kar v resnici predstavlja maroško vprašanje, odnosno kakšni so in kje so objektivni vzroki revolucionarnega vrenja, ki ga niti z najbolj drastičnimi ukrepi ne morejo več zadušiti. Predstavniki nacionalistične stranke Istiqlal se z največjo ostrostjo zaganjejo proti imperialističnim metodam in ciljem, ki se uveljavljajo v njihovi deželi, hkrati pa ne skrivajo svojih simpatij do političnega neutralizma, kakršnega je danes opaziti pri azijskih deželah, v upanju, da bi si v morebitnem spopadu med Vzhodom in Zapadom uspeli priboriti svoje nacionalne pravice in državno suverenost. Pri tem gre upoštevati, da je Maroko, kakor na sploh vsa severna Afrika, zelo važno strateško in surovinsko področje, ki so Amerikanci takoj uprli vanj svoj pogled. Maroko in Tunis sicer ne spadata v okvir Atlantskega pakta, toda Pentagon vztraja pri zahtevi, da mu pariška vlada odobri nemoteno izkoriščanje strateških oporišč, da mu prepusti tudi zračno kontrolo in obrambo vsega severno-afriškega pod- (Nadaljevanje na 4. strani) Ul se je z njim na banki, ga drgnil In ga poeku&al oživiti z umetnim dihanjem. Lahko si srečna, ker ga Je spravil k MvUenju. jpJf'. ga postavite na tla! Počasi! An? Bog se usmili vernih duš! (Se pokriža). Jan! (Jokni fpade na kolena h Kristjanu); Krist j an 1 Krlst- Lmp' 'iok:aj Anica! Saj on samo sipi! Bini' ’ P°6le3. kako Je 2 nJim! Tin <7?ne uho Kristjanu rua prsi. "te (Marku); Je odtekla vsa voda iz njega? AntCa vzdihuje. JpRejc (šepetaje); Bog se usmili grešnikov! !*:az- Tiho! ljavi grmi sLllca: Vsi ko pribiti, luči slabo svetijo, v da- SrCP JPrls>u9kuJe, privzdigne veke, mu tipa zapestje); trm hiti .. m°čne.1e. Rešil si ga, Marko! Anica, poslušaj J* Pot n*rCw ^ ne verjameš! Vidiš da ni mrtev, le omedlel potiplji, kako je gorak! Marko je sel ponj v valove. Po- Marko■ Ce ga ne bi mogel spraviti k življenju, bi tudi mene več ne bilo. Sedaj ga nesite gor v kočo! (Potiplje Kristjanu žilo v zapestju.) Kmalu bo prišel k sebi. Razbelite dosti morskega peska in ga z njim obložite, da se 00 močno spotil, pa bo dober! Lipe- Primi, Tine! (Jerneje se izmuzne na desno). Blaž: Korajžno, fantje! Danes je praznik, imeli smo dober lov! Ttne- Korajžo, 00 hop! (Odhajajo na desno). Anica hoče za njimi in spet ne ve, kaj naj stori. Marko (Jo zadrži); Počakaj! Hočem, da izveš, kaj se ie »godilo! Ko smo odrinili, se je prav za srečo vihar začel oddaljevati. Vendar pa še nii bilo zdravo se jhn priblisati, taer In nas lahko razbilo. Bliski so nam razsvetljevali morje-Gledamo, gledamo, in zazdelo se nam, je da ni več nikogar banki Celo tisto mi je prišlo na misel, da je imel Jernejo nr*v! Potem smo pa videli kako se je nekaj živega premikalo Fantje so me navezah in jaz se poženem v vodo in si prizadevam priplavati do barke. Morje me je zagrinjalo in mi plalo to tvojo medaljo v usta, kakor da bi hotelo reči naj jo poljubim. To mi je dalo še bolj misliti nate in mi 'je vlivalo novih moči. Samo dva sta bila ko mrtva v barki, ki jo je že do polovice nalilo potem zagledam Kristjana ' navezanega na levi bandi in valovi so ga prali kot kako’ cunjo. Trudil sem se da bi prišel do njega in ga odvezal. Morje je rjulo nad nama. Ob svitu bliska zagledam dvoje oči, ki so me gledale tako žalostno in proseče. Takrat se mi je’ zdelo, da vidim vso bedo tega sveta, nekaj se je v meni zganilo in spoznal sem, kakšno krivico sem vama delal. Sklenil sem. da se bom prepustil morju in utonil, če ga ne rešim. In čudo, na mah je morje postalo boj mirno, valovi so se raztegnili. Fantje so naju vlekli proti barki. Se ni itn ji nisan tako lepo plaval kot tedaj, ko sem si pri- zadeval, držati mu glavo nad vodo. Očeta in Justka se z lahkoto pobral, ker sta si sama nekoliko pomagala. B sem se, da je mrtev. Pustil sem, da je iztekla voda iz njeg brgoc je skakal kot delfin, poskusil sem ga z umetnim * hanjem spraviti k življenju in res mu je srce začelo sp biti, dihal je sicer slabotno, toda vedel sem, da je reše Se nikoli nisem okusil, kakšna slast je rešiti človeku življen Anica: Ali je vse to sanja? Reci, da je resnica M ko! (Zora vstaja). Marico. Resnica je, Anica, take cudeze dela morje* C da ti povem še, kaj se jim je zgodilo na barki med viharje Justka je vzelo z barke. Kristjan se je zagnal za njim ga tudi spravil nazaj v barko, Sam pa je omagal. C je bu tudi ze na kraju z močmi, zato mu ni mogel pon gati v barko, samo privezal ga je še na bando in tj ga je pralo. Kristjan je junak! V vihar je šel hudo) Marko, vrnil pa se je dobri Marko. Morje me je očisti Odvezujem te prisege, ki sem ti' jo izsilil, bodi mu zve: zena, ker si ti vredna njega,, kot je vreden on tebe! P sim VMU, da mi odpustita! (Ji zapenja verižico okoli vrat Anica (se spusti na kolena, mu objame noge, jokajo! Mairko ti ljubi, naš dobri, novi Marko! Hvala ti, in ti 1 pusti meni! Težko mi je bilo te odbijati, ker sem čuti da krije tvoja trda skorja zlato srce. In če bi Kri st j a ne bilo, bi me gotovo pridobil. Toda pošteno srce more l samo za enega. Hvala ti za vse kar nama darujeS! Marko: Pojdi, kmalu se bo zavedel, in bi bil žalost ce te ne bi videl. (Jo dvigne). 4. prizor. Ivana (od desne, za kulisami, klice); Anica! Anloa Marko: Pridi sem, Ivanka! (Ponižno pride) Kaj rada Ivanka? (Nadaljevanje sledi) JhE Jh-Vremenska napoved za danes: Spremenljivo vreme z delnimi pooblačitvami in razjasnitvami. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 22.4 stopinje; najnižja pa 17.8 stopinje. TRST, sreda 14. julija 1954 PRIMORSKI DNEVNIK RADIO Opozarjamo vas na sledeče od. daje: Jug. cona Trsta: 14.15: Beležke o kulturnem življenju. Trst XI.: 18.17: Svend-seng: Karneval v Parizu. Trst I.: 21.05: G. Rossini: »Seviljski brivec«, komična opera v 3 dej. Slovenija: 17.00: Ansambli in solisti izvajajo slovenske narodne pesmi- iiili-alsij:;:; * swlSSSP|! ■■;v_- E.KP USPEH ŠVICARJEV V VI. ETAPI Francoz Forlini prvi v Brestu Koblet in Knebler z istim časom Precejšnja sprememba lestvice splošne oceue; JKuebler že na četrtem mestu: Koblet le še 17” za Robetom VRSTNI RED NA CILJU VI. ETAPE ST. BRIEUC-BREST (179 km): T“ Forlini (Ile) 4.55’09”; 2. Koblet (Sv.) i, č,; 3. Kubler (Švica) i. č.; 4. Schaer (Sv.) 4.5S'H”; 5. De Bruyne (Belg.) i. i.; 6. Bergaud (SO) 4.55T3"; J. Rodriguez (Sp.) i. e.; g. De Smet (Belg.) i. č.; 9. Bobet (Fr.) i. č.; 10. Forestier (Fr.) 4.3518"; 11. Gral (Sv.) 4.5519”; 12. Langarica (Sp.) 4.59’32”; 13. Hassenlorder (NEC) 5.00’40”; 14. Ockers (Belg.) 5.00’41”; 15. Pianezzi (Sv.) 5.00’43”; 16. Dot-to (SE) i. č.; 17. Ruiz (Sp.) S.00’45"; 18. Brankart (Belg.) i. č.; 19. Mirando i. č.; 20. Faanhot (Hol.) i. č.; 21. Van Breenen (Hol.) i. č.; 22. Laza-rides Apo (SE) 5.00’49”> 23. I-auredi (Fr.) 5.01’55”; 24. Mabe (O) i. č.; 25. Vitetta (SE) i. č.; 26. Bahamontes (Sp.) i. č.; 27. Dacquay (NEC) 5.02’28”; 28. Huot (SO) i. č.; 29. Masip (Sp.) i, č.; 30. Teisserie (Fr.) 5.02’38”; 31. Van Est Wim (Hol.); 32. Guerinel (O); 33. Deledda (Fr.); 34. Rolland (Fr.); 35. Carle (Ile); 36. Darrigade (Fr.); 37. Wagtmans (Hol.); 38. Bellay z enako oceno kot Teisserie do 90; 91. Rutfet (O) 3.03’38”; 92. Bouvet (O) 5.06’50”; 93. z enako oceno 3.18’08”: To-nello, Quentin, Bober, Dier-kens. Švicar Hollestein je odstopil. BREST, 13. — Danes je startalo še 97 dirkačev v St. Brieucu za 179 km dolgo etapo do Bresta. Računajoč, da smo šele pri šesti etapi, lahko rečemo, da jih je že precej odpadlo. Posamezni begi se končajo z združitvijo posameznih skupin blizu 100. km. Toda kmalu nekateri zopet pobegnejo. Za prvimi je takoj manjša skupinica, ki jo vodi Koblet. '• SPLOSNA OCENA i PO VI. ETAPI: 1. Bobet (Fr.) 33.12’51”; 2. Koblet (Sv.) presledek 17”; 3. Schaer 59”; 4. Kubler 5’58”; 5. De Smet 7’36”; 6. Wagtmans 8'; 7. Bauvin 8 24”; 8. Van Est Win 9’12”; 9. Forestier 1025”; 10. Deledda 11’34"; 11. Ockers 12’44”; 12. Gaul 14’29”; 13. Alo-mar 14’39”; 14. Carle 15’8”; 15. Voorting 13’24”;16. Vitetta 15’ 30”; 17. Darrigade 15’48"; 18. Ruiz 16’39”; 19. Geminiani 17’ 43”; 20. Mallejac 18’26”. LOUISON BOBET Je včeraj še vzdržal napad Švicarjev in Je ostal v vodstvu splošne klasifikacije. Nekoliko bolj zadaj je skupina pod vodstvom Bobeta, ki potem dohiti Kobletovo skupino in prve štiri. V Brestu se spusti 11 dirkačev v končnj sprint in da ni na samem cilju Francoz Forlini potegnil in zmagal, bi Bobet sedaj ne imel več rumene majice. Ce bi namreč Koblet zmagal, bi dobil eno minuto pribitika, kar bi mu s štirimi sekundami Bobetovega zaostanka zadostovalo za o-svojitev rumene majice. Takoj za Kobletom so na lestvici splošne ocene sedaj še Schaer in Kuebler, ki je že precej zmanjšal razliko, ki ga je prvi dan delila od prvega. Švicarji so z današnjim podvigom prešli v vodstvo med moštvi. Današnja etapa pomeni velik uspeh Švicarjev. Njihov napad na rumeno majico jim je v dobršni meri uspel, čeprav še ne popolnoma, saj se je Bobet zelo srčno boril. Vendar na cilju ni mogel več poseči v borbo. Sedaj je le še vprašanje, kdaj in kako bodo Švicarji izvedli prihodnji napad. Ta etapa je bila sploh označena kot švicar- ska, saj so v vseh akcijah bili glavni akterji Švicarji. Jutrišnja etapa do Vannesa bo nekoliko daljša (2J1 km) in mogoče bo spet prinesla kako spremembo. Današnja etapa je bila karakteristična po tem, da je bila zelo živahna. OCENA ZA MOŠTVA PO VI. ETAPI: 1. Švica 99.43’28”; 2. Franclja S9.4556”; 3. Belgija 100.01’28”; 4. Holandska 100.03’52”; 5. NEC 100.0942”; 6. Zapad 100.18 43”; 7. Španija 100.22 56”; 8. Ile de France 100.24’28”; 9. SO 100.26’ 54”; 10. SE 100.28’43”; 11. Lu-ksemburg-Avstrija 100.39’52”. * * * MILAN, 13. — Fausto Coppi bo ta večer zapustil Milan in odpotoval v Cortono, kjer bo ostal nekaj časa kot rekonvalescent. Kuznecov nov prvak Evrope v desetoboju Rus Kuznecov je postavil nov evropski rekord v dese-teboju. Zbral je 7292 točk (po novi mednarodni razpredelnici). Prejšnji rekord je imel Nemec Hans Heinz Sie-vert od 7. - 8. julija 1934 s 7135 točkami. Uspeh Kuzne-cova zaostaja le še za rezultatom svetovnega rekorderja Američana Boba Mathiasa. Kuznecev je dosegel v posameznih disciplinah sledeče rezultate: 100 m v 11”, daljina 6,71, krogla 13,70, višina 1,80, 400 m v 51”. 110 m ovire v 15,4, disk 49,85, palica 3,90, kopje 60,72. 1500 m v 4:54,4. Lahkoatletsko iekmovanje pripadnikov Civilne policije V soboto 17. julija ob 13.30 in v nedeljo 18. ob 14.30 bo na stadionu pri Sv. Ani IV. lahkoatletsko tekmovanje pripadnikov Civilne policije. Tekmovalo bo okrog 10Q atletov, med katerimi so tudi nekateri pokrajinski prvaki. V nedeljo bo ob 18.30 razdelitev nagrad. TAKO MISLI „L’ E Q U I p E“ Najboljše ariški športni dnevnik Equipe», o katerem sodijo, je najbolj bran športni list svetu, je objavil lestvico boljših nogometašev nedav-;a svetovnega prvenstva v ci. Za vsako mesto je iz-1 po pet igralcev, ki so na enstvu najbolje igrali. L’Equipe» prišteva med boljše nogometaše na sve-tudi pet Jugoslovanov, in :r Bearo in Horvata kot :ga po vrednosti, Cajkov-ga kot tretjega, Milutinovi-kot četrtega ter Stankoviča Crnkoviča kot petega po dnosti. iazpredelnica najboljših i-lcev na posameznih mestih; rratarji: Grosits (Madžar- ih Beara (Jugoslavija), imied (Avstrija), Turek smčija), Ghezzi (Italija). )esni branilci: Andrade rugvaj) Posipal (Nemčija), nappi (Avstrija), Santos -azilija), Stankovič (Jugo-vija). irednji krilci: Liebrich smčija), Horvat (Jugoslavi-, Lorant (Madžarska), Ka-(Belgija), Neury (Švica). 4evi branilci: Giacomazzi alija), N. Santos (Brazilija), rschandt (Avstrija), I.antos adžarska), Crnkovič (Jugo-vija). Desni krilci; Bozsik (Ma- džarska), Ocvvirk (Avstrija), Čajkovski (Jugoslavija), Eckel (Nemčija), Marcel (Francija). Leni krilci; Martinez (Urugvaj), Koller (Avstrija), Za-harias (Madžarska), Nesti (Italija), May (Nemčija). Desna krila; Julinho (Brazilija), Abbadie (Urugvaj), Matthews (Anglija), Rahn (Nemčija), Hlavaček (CSR). Desne zveze: Kocsis (Ma- džarska), Didi (Brazilija), Morlock (Nemčija), Lawten (Švica), Wagner (Avstrija). Srednji napadalci; Hidegku-ti (Madžarska). Lofthouse (Anglija), Coppens (Belgija), Milutinovič (Jugoslavija), Hii-gi (Švica). Leve zveze: Puskas (Madžar-sak), Schiaffino (Urugvaj), Wolter (Nemčija), Stojaspal (Avstrija), Pinga (Brazilija). Leno krila: Czibor (Madžarska), Schafer (Nemčija), Probst (Avstrija), Vincent (Francija), Fatton (Švica). Ce bi vsakemu igralcu na prvem mestu dali oceno 5, naslednjim igralcem pa 1 točko manj, bi imele posamezne reprezentance naslednje število točk; Madžarska 38, Nemčija 26, Avstrija 23, Urugvaj 18, Brazilija 16, Jugoslavija 15, Italija 8, Anglija 7, Belgija in Švica po 6, Francija 2 in CSR 1 točko. Fritz V/alter ostane doma Govorilo se je ze, da bo kapetan nemške nogometne reprezentance Fritz Walter odšel v inozemstvo. Zanj so se zanimali seveda Italijani — kdo pa drugi. (Vendar bodo vedno znali na dolgo in široko razglabljati in razpravljati o vzrokih propadanja njihovega nogometa...). Fritz Walter pa je izjavil, da ne bo sprejel nikake ponudbe inozemskih moštev in za nobeno vsoto. Avstralci v Zagrebu Avstralski teniški igralci so v ponedeljek gostovali v Zagrebu. Jugoslovan Bačo je zanesljivo premagal mladega Avstralca Emersona 6:1, 6:3. Rose je nepričakovano premagal Hoada 8:8, 6:0, 6:0. V igri dvojic sta Palada in Hoad premagala dvojico Hoppman -Emerson 6:4, 6:4. Avstralci so iz Zagreba odšli tudi v Beograd. Filipovič se dobro drži Tretje kolo 4. šahovskega prvenstva Slovenije je dalo te-le rezultate: Puc-Longer 1:0, Omladič-Trampuž remi, Preinfalk-Gro-sek 1:0, ing. Cisar-Bavdek, Guzel-Vošpernik, Filipovič-Z. Gabrovšek in Siška-ing. Levačič remi. Vošpernik ni prišel k nadaljevanju prekinjene partije s Cisarjem iz II. kola in je srečanje izgubil s kontuma-com. Stanje na tabeli po 3. kolu: ing. Cisar, Guzel, Puc in Trampuž po 2 točki, Filipovič in Preinfalk 1.5 (l), Z. Gabrovšek 1.5 točke itd.. V. IV. kolu so' bili doseženi naslednji rezultati; Loger-ing. Levačič prekinjeno, Z. Gabrovšek-Siška 1:0, Vošpernik-Filipovič 0:1, Fau-dek-Guzel 0:1, Grosek-ing. Cisar 1:0, Trampuž-Preinfalk prekinjeno, Puc-Omladič 1:0. Filipovič je brez nadaljevanja predal Šiški prekinjeno partijo iz I. kola. Na tabeli vodita Puc in Guzel s 3 točkami. Slede: Filipovič in Z. Gabrovšek 2.5, Trampuž 2 (1), ing. Cisar in Grosek 2 točki itd.. V nadaljevanju prekinjenih partij iz prvih 4 kol je Preinfalk v 100. potezi rešil pol toč. ke z Vospernikom in v 90. potezi izgubil s Trampužem, medtem ko sta Longer in inž. Levačič remizirala. Odložena partija Omladič-Baudek iz I. kola se je končala remi. Stanje na tabeli: Guzel, Puc in Trampuž po 3, Filipovič in Z. Gabrovšek po 2.5, inž. Cisar, Grosek in Preinfalk po 2, Baudek. Longer, Omladič in Šiška po 1.5, Vošpernik 1 in inž. Levačič 0.5. OB ZAKLJUČKU OPERNIH PREDSTAV V TRSTU Oholi 300 Corlčaoov io okoličanov prisostvovalo baletu in operam Na gostovanju v Mehiki je zagrebški Dinamo doslej igral s Pueblom in Gudalaiaro. Prvo tekmo je igral neodločeno 1:1 (gol je dosegel Dvornič), v drugi pa je zmagal s 3:2 (218;, gole sta dala Conč 1 in Osojnak 2). NEW YORK, 13. — Američan Floyd Patterson je premaga! s tehničnim k.o. v 7. rundi Francoza srednje kategorije Royera Crecyja. Zanimanje Goričanov za nastope baleta in Opere Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane, ki je prejšnji teden gostovalo v Trstu na stadionu 1. maj, najbolje dokazujejo število obiskovalcev. Zveza slovenskih prosvetnih društev je, kakor je znano, organizirala na vse predstave posebne avtobuse. O-hridsko legendo si je 3. julija ogledalo 80 ljudi, ki so se odpeljali z dvema avtobusoma; ponovitvi je naslednji dan prisostvovalo 58 ljudi. 6. julija je bila premiera Era z onega sveta, na kateri je bilo 55 Goričanov. Fausta si je 8. julija ogledalo 54 oseb, Gorenjskega slavčka 10. julija 50, 11. julija pa 85 oseb. Isti dan je bila zvečer tudi ponovitev Era z onega sveta, kateri je prisostvovalo 70 Goričanov. V celoti je bilo 452 gledalcev. V tem številu pa niso všteti tisti ljubitelji baleta in opere, ki so odšli v Trst -s svojimi vozili in ki so si vstopnice nabavili neposredno pri vhodu. Ker se je govorilo, da bo v ponedeljek ponovitev »Fausta«, se je na ZSpp prijavilo še za en avtobus ljudi, vendar ponovitve na veliko žalost ni bilo. Povprečno je torej vsako prireditev obiskalo 60 Goričanov. Obiskovalci so se ljubljanskim gostom tudi primerno oddolžili. 2e prvi dan so plesalki v baletu Ohridska legenda Veroniki Mlakarjevi podarili šopek nageljnov, še topleje pa so se umetnikom zahvalili v soboto; poklonili so jim tudi rože in jim želeli, da bi jih lahko pozdravili tudi v svoji- sredi. Velika udeležba Goričanov na predstavah SNG dokazuje; da naši ljudje z zanimanjem sledijo kulturnemu razvoju gledališke kakor tudi druge umetnosti v Jugoslaviji. Dokazuje pa obenem veliko željo slovenskega ljudstva v Italiji, da se iz neposrednega vira naužije u-metnosti, ki mu je le redkokdaj dostopna. Ob tem velikem kulturnem dogodku si želimo, da bi naše umetnike čimprej lahko pozdravili tudi v naši sončni Gorici; želeli bi, da bi bil s tem prebit led in da bi odslej dalje Goričani lahko poslušali in videli tudi v Gorici ljudi, o katerih največkrat čitajo v časopisih, ali pa jih kvečjemu še slišijo po radiu. Mladi pianist Soler bo nastopil v Novi Gorici in v Šempetru Komisija za kulturne stike z inozemstvom pri Izvršnem svetu FLRJ je povabila, na obisk mladega pianista Antona Solerja-Boljehskega, ki živi v Argentini. 1. julija je Soler prišel čez blok pri Rdeči hiši v Jugoslavijo, kjer pa je sprejel član glavnega odbora Izseljeniške Matice tov. Mirko Ličen. Kot je znano, se je Soler rodil v Biljah pri Gorici. V domovini bo ostal 4 do 6 mesecev. Med tem časom bo koncertiral na mednarodnem umetniškem festivalu v Dubrovniku. Od tam bo odšel v Sarajevo, Beograd in druga večja mesta. Svojim ožjim rojakom pa je sporočil, da bo priredil po en koncert v Novi Gorici in v Šempetru. Dobiček pa bo namenjen za gradnjo kulturnega doma v Novi Gorici. Na vrtu našel nerazstreljeno bombo Na vrtu v bližini svojega stanovanja je Pietro Moratti iz Tržaške ulice štev. 211 predvčerajšnjim našel nerazstreljeno bombo tipa MK 36. Moratti je o zadevi takoj obvestil orožnike, ki so poskrbeli, da je na kraj prišel oddelek izvedencev iz Vidma ter odstranil nevarno orožje. DRAGOCEN NAUK LETOŠNJE POMLADI Češnjeva muha povzročila na drevju občutno škodo Sadjarji na Goriškem so zaradi tega škodljivca utrpeli okoli 80 milijonov dinarjev škode LEWIS HOAD. No Goriškem kmetje letos niso imeli toliko dohodkov od češenj, kot so pričakovali. Pridelek količinsko sicer ni bil manjši kot ob drugih povprečnih letinah, vendar so bile češnje zaradi dolgotrajnega deževja precej slabše. Vtem ko imajo navadno do 17 in več odstotkov sladkoT-ja, so ga letos vsebovale največ do 8 odstotkov. Za letošnji odkup je bila trgovska mreža dobro pripravljena. Skupaj so prodali v Nemčijo, Avstrijo, Anglijo, Švedsko in Nizozemsko približno 810.000 kilogramov češenj. V začetku so iztržili za eno tono tudi do 450 dolarjev, na koncu pa največ 140 dolarjev. Izvoz v inozemstvo pa so morali ustaviti že 16. junija, ker so češnje postale črvive. Prodali bi jih lahko še precej, zlasti so povpraševali po njih v Angliji, Nemčiji, Švici in Danski. Kriterij za ocenjevanje kakovosti češenj pri izvozu v tujino pa letos v nekaterih primerih ni bil dovolj strog. Na odkupnih postajah namreč ni bilo kontrolorjev, ker se podjetja niso mogla zediniti, kdo jih bo plačal. Tako se je zgodilo, da je Nemčija vrnila nekaj vagonov češenj, ker niso povsem ustrezale zahtevam kupcev. Letos so spričo preobilne moče in pozne pomladi prve češnje dozorele približno 20 dni pozneje kot navadno. Ker se je razumljivo tudi odkup nekoliko zakasnil, so utegnili izvoziti v tujino, prodati za predelavo in domačo potrošnjo skoraj izključno samo zgodnje češnje. Ko so dozorele pozne, se je na sadežih že pojavila češnjeva muha. Na prodajo ni bil več mogoče misliti. Računajo, da je na drevesih ostala polovica vseh poznih češenj, kar je dobra četrtina celotnega pridelka na Goriškem. Kmetje so zaradi nizkih odkupnih cen prvih češenj ter tistih, ki so ostale na drevesih, utrpeli za kakih 80 milijonov din škode. Ze sedaj pa s strahom mislijo na škodo, ki jo bodo imeli prihodnje leto. Češnjeva muha se je namreč z neobranih sadežev zarila v zemljo, spomladi pa se bo vrnila na češnje. Letošnji primer znova opozarja, da bo Goriška čez nekaj let ostala brez zdravih češenj, če se ne bomo takoj lotili sistema sistematičnega boja proti češnjevi muhi. Lansko poletje so poškropili precej češnjevih dreves v Brdih in uničili nekatera žarišča bolezni. Letošnjo pomlad so se sporazumeli, da bodo akcijo nadaljevali. Preprečili pa so jo slabo vreme ter odkupna podjetja, ki se niso mogla zediniti, kako odnosno iz katerih skladov, naj finansirajo škropljenje. Največjo pripravljenost so pokazali kmetovalci, ki bi prispe- vali za škropljenje 1 din od vsakega prodanega kilograma češenj. M. D. Prostovoljna oddaja žita se je že pričela Kmetovalcem je zagotovljen predujem v znesku 6.000 lir Pokrajinski kmetijski konzorcij, kateremu je poverjena naloga, da izvede prostovoljni odkup žita, pridelanega v letu 1954, je 10. t. m. pričel s pobiranjem. 2ito sprejema konzorcij na svojih centrih v Gorici, Krmšnu, Gradiški, Romansu in v Pierisu. Kmetovalcem je zagotovljen predujem v znesku 6 tisoč lir za stot. Prošnje za prostovoljno oddajo žita v odkup sprejemajo na zgoraj omenjenih centrih konzorcija. Obvestilo županstva Goriško županstvo sporoča, da je od 13. do 27. julija na občinskem protokolnem u-radu na vpogled 9. dodatni seznam za leta 1954 poljedelskih delavcev, bivajočih v goriški občini, glede socialnega skrbstva, bolniške oskrbe in družinskih doklad. Interesentom je omogočeno, da vložijo priziv na prefekturo v roku 30 dni od zadnjega dneva objave seznama. V prizivu naj navedejo, ali so proti vpisu, ah za vpis v seznam, ali pa morda želijo prepis iz ene kategorije v drugo. Seznam j'e na vpogled v dopoldanskih uradnih urah. DESETLETNICA ITALIJANSKE UNlJj Sodelovanje Ilalijano' v oblasti in upravljanju podjetil Tudi brisače jim pridejo prav 61-letna Elena Tomadini, por. Pipp iz Ul. Rotta štev. 6 je prijavila goriški kvesturi, da so se preteklo noč neznanci prikradli na dvorišče njenega stanovanja ter ji odnesli obleko ter okrog 20 brisač, ki so še na vrvi sušile na dvorišču. Skoda ki so Ji povzročili, znaša okrog 10.000 lir. Nadaljujejo se proslave desete obletnice ustanovitve 1-talijanske unije za Istro in Reko. Kakor poročajo ljub Ijanski časopisi, so položili venec na spomenik Vladimi-ra Svalbe-Vida v Jurdanih. Vida je padel leta 1944, ko se je vračal z ustanovne skupščine unije. Venec na njegov spomenik je položila 'delegacija italijanske manjšine, katero so sestavljali predsednik unije Andrca Benussi ljudski poslanec sabora Hrvatske Alfredo Cuomo in glavni urednik dnevnika La Voce del Popo-lo Guciano Michelazzi. V Izoli pa je na posvetovanju predstavnikov italijanskih klubov kulture iz koprskega okraja govoril Plinio Tomasin, ki je poročal o delovanju unije in navedel nekatere podatke o delovanju Italijanov v ljudski oblasti in pri delavskem upravljanju podjetij. Po teh podatkih je več kot 220 Italijanov v FLRJ in v coni B članov občinskih in okrajnih ljudskih odborov; samo v koprskem okraju pa je v delavskih svetih tovarn in podjetij 209 Italijanov. Inž. Konjedic se uveljavlja v Abesiniji Goriški rojak inž. Stanislav Konjedic, doma iz Plave v Soški dolini, je bil pred kratkim imenovan za šefa inženirskega oddelka pri abesinski vladi cesarja Haileja Selasieja. Inž. Konjedic, katerega mati in sestra živita v Gorici 1 Travniku, je ostal po konfr drugi svetovni vojni v A* siniji in je s svojo sposobni je pripomogel pri zgradi številnih novih objektov.' njegovemu imenovanju t( čestitamo. Maroški protekM (Nadaljevanje s 3. strdi" ročja. Neki francoski kri vidijo v tem vir novega toka dolarjev, drugi, pri vsem vojaški krogi pa sri trajo, da utegne škodod to francoskim pozicijam 1 povzročiti izgubo ugleda očeh Maročanov, ki bi se' svojih nacionalnih str*® Ijenjih takoj skušali opri na Amerikance, da se z hovo pomočjo iznebe fri* coskega protektorata. Obs® jajo v Maroku tudi eleiflri ti, ki bi hoteli računati1 SZ, toda treznejši odklaO)* jo tako možnost, zaveda)" se, da pomeni sovjetsko rif glaševanje in poudarja®' neodvisnosti kolonialnih & žel samo njihov manever, * bi z njim hoteli izpodbij zapadne račune na tem P°” ročju. Naj jutri nastopi, P'f neki severnoafriški časop1' tak trenutek, ko bodo inte[! si obeh blokov istovetni, F bomo spet priča sporazuri( kakršnega sta leta 1935 nila Stalin in Laval. v sporazum bi v vsakem f meru maroško vprašanje •* mo potlačil, nikakor pa J ne bi rešil. Prej ali slej , ponovno izbruhnilo s tol* bolj nezadržano silo. 'iamihiiMHL predvaja danes 14. t. m. z začetkom ob 18. uri filmi Vozni red avtobusov Proga Gorica - Videm: ob delavnikih: odhod iz Gorice ob 7.30, 12.30, 13.30, 18.15; odhod iz Vidma ob 7.30, 12.15, 14.30, 18. Ob praznikih ne vozi. Proga Gorica - Doberdob -Tržič: ob delavnikih: odhod iz Gorice ob 7. uri; odhod iz Tižiča ob 17.20. Ob praznikih ne vozi. Proga Gorica • Steverjan: ob delavnikih: odhod iz Gorice ob 6.30, 12.30, 18. uri; odhod iz Steverjana ob 7, 14, 18.30. Ob praznikih: odhod iz Gorice ob 15, 16.30, 19. uri: odhod iz Steverjana ob 13.30, 18, 20. uri. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Mantovan, Kor-zo Verdi 17, tel. 28-79. KINO CORSO. 17: «Moj mož», S. Winterk in R. Montalban. VERDI. 17: «Ubijalec pride po. noči«, L. Palmer. CENTRALE. 17: «Med polnočjo in zoro«, M. Srevns in E. 0’Brien. VITTORIA. 16.30: «Zadnja noč», J. Gabin in M. Robinson. MODERNO. 17: »Griva v vetru«, P. Fpster. Novi slovenski otroški vrtec v Sovodnjah pri Gorici. M Moj mož“ Igralci: Shelley V/mters Ricardo Monfalban MOTO GUZZI Ekonomična, veleturistična športna motorna kolesa, ih®' torni tricikli 13 stotov nosilnosti. Nadomestni deli. B»{1 MONDIALPISTON za vse motorje. Uplinjači Dellori0' Verige Elios. — Mehanična delavnica. Rektificiranje r*' llndrov, osi, gredi, motornih glav. ventilov itd. za avf®-mobilske in Diesel motorje in motorna kolesa. Izključni predstavnik za TRST, Ul. Fabio Severo 18 • tel. 38-903 Odeovoriu urednik STANISLAV RENKO - UREDNIŠTVO: ULICA MUNTECCHI Si « UL nad. - Telefon Številka 93-808 In 24-638 — Postni predal SU2 - UPRAVA: »/LICA SV. FRANČIŠKA *t. 20 - Telefonska Številka 37.338 - OGLASI: od 8. do 12.30 In od 13 • 18 - Tel. 37-338 — Cene oglasov; Za vsak imn višine v Strini t stolpca trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtnice »0 lir — Za FLHJ za vsak mm itrtiie 1 Stoipca za vse vrst« oglasov po 25.- din. — Tlaka Tiskarski zavod ZTT — Podružn Gonrv Ul. 8. Pellieo 1-11. Tel. 33-82 — Rokopisi se iv vračajo. NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900. polletna 1700, celoletna 3200 lir, fed. ljud. repub. Jugoslavija: Izvod 10, mesečno 210 čl0‘ Poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega Inozem. tiska. Drž. založba S>°v*' olje, Ljubljana. Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 604 . T , 375 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D. zoz • TfS<