Naročnina	a	M.	a a^^^M.	Cencoglaso*
Dnevna Izdaja
za državo SHS
mesečno ZO Din polletno 12« Din celoletno 240 Din
za Inozemstvo
mesečno 35 Din nedeljska Izdala cclole.no vJugoslaviji SO Din, za Inozemstvo fOO D

WEJSE.C
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
: stolp. pe(U-vr»!a mali oglasi po 130 In 2 D, veCJI oglasi nad 43 mm vlllne po Din 2-30, veUM po 1 In 4 Din. v urednllkemdelu vrstica po lO Din o Pri več|em O naročilu popu« Izide ob 4 zTuU <\J razen pondeljke !n dnevei po prazniku
Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici St. 61 JI Rokopisi se ne vraCajo, ne j raniti rana pisma ae ne sprejemajo Uredništva telefon Stev. SO, upravnlStva Stev. 329
Uprava /« v Kopitarjevi ul.Sl.O Čekovni račun: Ljubljana Stev. lO.OSO In to.34» xa Inaerate, SarafcvoSt. 756.1, Zanrcb Si. 39.01J, Praga In Vunaf St. 24.797
Strah pred načelno odločitvijo.
Za 'vprašanje Narodnega sveta nn Primorskem «e je pričel zanimati tudi »Narodni Dnevnik«. V članku »Narodni svet in primorski Slovenci« pa gre preko primorske meje in skuža potegniti paralelo med vprašanjem ustanovitve Narodnega sveta na Primorskem in vprašanjem Narodnega sveta v Soveniji. SLS v Jugoslaviji istoveti s politično organizacijo krščanskih socialistov na Primorskem in trdi, da so tržaški Slovenci skeptični napram zahtevi primorske SLS po Narodnem svetu, ker da se jugoslovanska SLS potom »Slovenca« zavzema za Narodni 6vet na Primorskem, je pa proti njemu v Sloveniji. (To jo seveda čisto ponesrečena argu-gumantacija. Prvič vladajo v Sloveniji vse drugačne politične razmere kakor v Primorju, drugič pa ni res, da bi bila SLS v Sloveniji proti enotni fronti v narodnih zadevah: ona jo je celo sprožila, ne marajo je pa ne dr. Wilfanovi bratci, samostojni demokrati, ki hočejo »koncentracijo naprednih sik.) Poleg tega imajo tržašlci Slovenci še mnogo drugih vzrokov, da so skrajno previdni do voditeljev primorske SLS. V Narodni svet morajo priti le ljudje, ki ne uživajo le absolutnega zaupanja primorske SLS, temveč tudi enako zaupanje tržaških Slovencev. Voditelji SLS pa tega zaupanja ne zaslužijo iz teh-le razlogov:
1. Ob prvem nastopu Slovencev v rimskem parlamentu je bilo dogovorjeno, da podajo vsi slovenski poslanci italijanskim časnikarjem enake izjave; a zgodilo se je drugače. Poslanec Šček ni govoril tako intransigentno kakor \Vilfan. 2. Pisava Malega lista (obrekovalna kampanja glede izmenjave denarja zadrugam, napadi na tržaške voditelje, pisava o škodljivosti nacionalizma) je taka, da se primorskim voditeljem SLS ne more priznati dobra volja. — 3. Obstoji še fotografija pobotnice, s katero je bila desnuncijacija tržaških voditeljev plačana. List zaključuje s trditvijo, da ni res, kar trdi »Slovenec«, da tržaški Slovenci in Istrani nočejo Narodnega sveta. Oni le zahtevajo, da sestavijo Narodni svet samo ljudje absolutnega zaupanja v ©nem ko v drugem taboru.
»Narodni Dnevnik« je pozabil razlikovati dve fazi, po katerih lahko pridemo do ustanovitve Narodnega sveta. Ako bi bile res osebe primorske ! SLS glavna ovira za ustanovitev Narodnega sveta, moramo razlikovati osebe, ki bi vodile pogajanja za ustanovitev, od onih, ld bi stopile v Narodni svotl In v tem pogledu je stališče krščanskih socialistov popolnoma jasno: oni nikakor ne zahtevajo, da morajo priti v Narodni svet pod vsakim pogojem sedanji voditelji primorske SJ.S ali, da govorimo konkretno, Besednjak in šček, katerima Tržačani ne zaupajo. Radi stvari so pripravljeni žrtvovati, dasi težko, tudi te osebe, ki jih terja Trst. Saj se njihov boj ne suče okoli osebnosti, ampak okoli načel. Ali se bo Trst povzpel kdaj tako visoko? Ali bi bil pripravljen žrtvovati Wil-fana in Slavika, katerim krščanski socialisti ravno tako ne zaupajo kakor Tržačani Besednjaku in Ščeku? Toda tržaški voditelji nočejo niti stopiti v stik s krščanskimi socialisti, »dokler se krivci ne popravijo*; kaj šele, da bi se pogajali o podrobnostih, kakor je vprašanje oseb. Morda bi bilo dobro, da bi se tržaški forum zopet sestal in presodil, ali so se obsojeni krivci že »popravili«, čas bi bil že. Narod čaka. »Kri ni voda«, je včasih pisala »Edinost«
Kdo bo pa verjel »Narodnemu Dnevniku« ln tržaškim voditeljem, da so osebe voditeljev primorske SLS res glavna ali sploh kakšna ovira do ustanovitve Narodnega sveta? Kakor rečeno, jn pripravljena SLS žrtvovati te osebe, dasi niso tako črne, kakor jih »Narodni Dnevnik« slika. »Narodni Dnevnik« naj se informira pri Tržačanih sam ili o ogromnem delu, ki so ga izvršili ti ljudje v loko kratkem času v prosvetni in politični organizaciji na Primorskem! Tudi o prvem nastopu Slovencev v rimskem parlamentu bi dobil gotovo bolj točne informacije. Nikdar ni bilo mod poslanci dogovorjeno, da »podajo vsi slovenski poslanci enake izjave«. Kar je bilo je le to, da so se slovenski in nemški poslanci pogovorili o izjavi; do skupne izjave ni prišlo. Radi tega je nemška skupina sestavila svojo izjavo v parlamentu in sicer pismeno. Prebral jo je ©den izmed nemških poslancev. Slovenci «o se sicer razgovarjali o skupni izjavi, a Wilfan je podal posebno izjavo, in sicer kar »ex abrupto«, ki Je bila čisto samovoljna. Vsi slovenski poslanci je niso odobravali; zakaj bi se je moral držati ravno poslanec šček?
Pisava »Malega lista« naj bo dokaz., da se voditeljem primorske SLS ne more priznati dobra volja? »Mali Ust« je opravičeno pobijal poganski 'fašistovski in orjunaški) nacionalizem. Vselej so se vsi pravoverni katoličani borili zoper te vrste nacionalizem. Kdo je kriv, da se Slovanom v Italiji tako godi? Šovinistični nacionalizem! Ta nacionalizem vendar povzroča trpljenje vseh narodnih manjšin, če katetri narod občuti grozote tega
nacionalizma, je to pač primorski. Kako bi se torej mogli Primorci ogrevati za tako načelo? In zopet poglavje o brezvestnem napadanju »Malega lista« na tržaške voditelje. Ali nista napadali tudi »Edinost« in Istarska Riječ nasprotni tabor? Le še bolj psovkarsko, dokler se je »Edinost« povzpela do 6 pik (......), s katerimi je hotela označiti
urednike Malega lista! Ko je »Mali list« kaj očital, je vselej predlagal razsodišče. A »Edinost« je razsodišče vedno odklonila, ker se ga je bala.
Končno zgodbica, ozir. pravljica o fotografiji pobotnice, s katero je bila plačana denuncijacija. Zagrebški »Obzor« bi znal ljubljanskemu tovarišu povedati, da ga je ta pravljica stala več tisoč dinarjev. Milanovič ga je tožil: pri razpravi ni bilo ne fotografije, ne drugih dokazil.
No, »Narodnemu Dnevniku« je treba priznati, da se v blatenju krščanskih socialistov na Primorskem ni povzpel do »klerikalno kuge« kakor Istarska Riječ, ki v takem tonu razpravlja o življenjskem vprašanju primorskih Slovanov, o vprašanju Narodnega sveta. »Narodni Dnevnike, ki je se laj bolje informiran, lahko potolaži tržaške vo-
Belgrad, 23. aprila. (Izv.) Pašič je danes v »Politiki« dal javno svoj odgovor na včerajšnje Jovanovičevo pismo.
V tem odgovoru, ki ga priobčujemo na drugem mestu, je Pašič odločno nastopil proti Jovanoviču in ga skuša javnosti predstaviti kot človeka, ki ga je žalil v njegovem zasebnem življenju in ki da je celo žalil ženske člane njegove rodbine. Pašič izvaja, da se je Jovanovič poslužil tega sredstva, da bi rušil avtoriteto in disciplino stranke, vsled česar je samega sebe postavil v položaj, da ne more ostati v stranki.
Ta Pašičeva izjava, ki je prišla neposredno pred sejo širjega glavnega odbora, ima pač jasen namen prejudicirati njegovim odločitvam in sklepom. Pašič se hoče na vsak način rešiti svojega tekmeca. Po splošnem mnenju so tc Pašičcve izjave dokazale, da se je končno odločil sprejeti že davno ponujano bitko z Jovanovičem. Če ne bo prišlo do kakih izrednih senzacij, jc več kot gotovo, da bo Jovanovič na seji glavnega odbora ostal v manjšini. Pašičeva okolica se jc namreč potrudila, da bo velika večina ■delegatov, ki pridejo na zborovanje, zavzela stališče, ki ga bo Pašič ^iktiral.
Na Pašičevem stanovanju se je tudi vršila seja, kateri so prisostvovali Zivkovič, Trifko-vič in Marko Djuričič. Posvetovali so se o delu in predlogih, ki se' naj stavijo na seji glavnega odbora. Ta čctvorica jc sklenila, da
Belgrad, 23. aprila. (Izv.) Pred večerom se je sestal ožji glavni odbor NR>S. Tej seji Jovanovič ni prisostvoval, niti ni prišel v skupščino. Na seji so najprej rešili nekatera tehnična vprašanja in izključili nekaj članov. Glede Zagreba so sklenili, da se verificira Mihajlovičev mandat Končno je Pašič imel dolg govor, v katerem je zastopal stališče, ki ga je navedel v svoji izjavi. Svojo zahtevo po izključitvi Jovanoviča, Vukičeviča in Ko-cL'a jo opravičeval s tem, da je na vsak način treba varovati strankino disciplino. Strankina disciplina je njen temelj. Jovanovič po Pašičevih besedah že dolgo ruši ta temelj in ruje proti strankini enoti, kar najbolj dokazujejo njegova pisina ki jih je poslal v Dalmacijo. Pašič je v svojem govoru naglasil. da vztraja na svojem stališču. Prosil je, da ga v njegoviii namerah podpirajo, češ da so v interesu stranke in države.
Politični krogi mnogo razpravljajo o vprašanju, koliko poslancev bi v slučaju izključitve šlo z Jovanovičem. Ko jo šel Protič iz stranko se mu jo pridružil samo dr. Mom-čilo Ivanič. To ne radi tega. ker Sto.ian Protič ni iinel pristašev, ampak jo Protič prijateljem sam nasvetoval ostati v radikalni stranki.
Pri Jovanoviču je popolnoma drug slučaj. Kdor pozorno prečita Jovanovičeva pisma, vitli, da Jovanovič jasno namiguje nn glnvni vzrok začetka krile in na vzrok, lakaj je moral Pašič iz vlade. Jasno pravi, da jc bila »emu vzrok Pašičeva proslava, ki naj bi imela po dosedanjem načrtu izzivalen innfaj. S
datelje, da »ni več vzroka za nezaupanje tržaških Slovencev«, ker so krščanski socialisti pripravljeni stvari na ljubo žrtvovati osebe. Narodni svet se torej ustanovi? Ne tako hitro, prijatelji 1 Na potu so končno res osebe. Tržaška politična organizacija odklanja Narodni svet sicer iz načelnih ozirov: ako Trst privoli v Narodni svet, prizna s tem obstoj 2 strank, kar je proti slogaškemu programu tržaške »Edinosti«. Radi tega je tržaška organizacija na vseh občnih zborih odklonila Narodni svei; le na zadnjem sestanku zaupnikov se je vdala pritisku krščanskih socialistov in tudi vse ostale javnosti, da je pripravljena jjogajati se, toda ne s sedanjimi voditelji primorske SLS. To je bila pač taktična poteza, da se stvar zopet zavleče. Zakaj to trdovratno nasprotovanje, ki ga kri;-jo z načelnimi oziri? V Trstu je par oseb, ki bi se težko uklonile volji kake višje instance. Že pred leti je porlanec Besednjak na nekem sestanku skušal sprožiti razpravo o Narodnem svetu, pa ga je VVilfan zavrnil: »Gospod doktor, le nikar o Narodnem svetu!«
—o—
naj Živkovič takoj po formalnostih in poročilih glavnemu odboru predlaga izključitev Jo-vanoviač in njegovih pristašev Velje Vukičeviča in Vlajka Kosiča iz stranke.
Glede Jovanoviča in njegoviii prijateljev je zanimivo, da se drže zelo rezervirano ter ne dajejo nobenih protiizjav na Pašičeva izzivanja. Po mnenju njegove okolice imajo pripravljene razne protipredloge, ki jih nameravajo predložiti glavnemu odboru in jih podkrepiti z novimi dosedaj neznanimi dejstvi. Sicer pa Jovanovič in njegovi tovariši svojih načrtov ne izdajajo.
Na to notranjo borbo v radikalni stranki, ki ni borba dveh oseb, Pašiča in Jovanoviča, marveč borba dveh diamentralno nasprotujočih si politik, gleda opozicija povsem ravnodušno. Po stališču opozicije mora priti do končnega obračuna v najkrajšem času z vsemi korupcionisti.
Žalostno je le to, da je v sedanjem parlamentu zelo težko najti večino, ki bi bila dovolj močna in dovolj poštena. Še žalostnejši je položaj, če se pomisli na težavno stanje v celi državi. To stanje zapovedovalno ukazuje čim intenzivnejše delovanje skupščine, da sc s pozitivno zakonodajo in s čim hitrejšo izvedbo izenačenja zakonov ter strogim izvajanjem zakonov proti vsem, ki škodujejo državnim interesom, vsaj omili sedanje bedno stanje.
—o—
ANKE. - PAŠIČ SE SKLICUJE NA DISCI-JOVANOVIČEM ? - PAŠIČEV INTERVJU.
tom je Jovanovič pokazal, da v boju proti Pašiču ni osamljen, temveč da ima močno zaledje in močno oporo. To se v radikalnih krogih precej opaža. Zato jo pri mnogih poslancih opaziti veliko neodločnost.
Današnja »Politika« objavlja na uvodnem mestu dolg razgovor svojega sol rudnika z bivšim ministrskim predsednikom Nikolo Pašičem. Sotrudnik »Politike« je vprašal Nikolo Pašiča:
»Ci. ministrski predsednik, ali ste prečitali pismo g. Ljube Jovanoviča?«
G. Pašič je nakrntko omenil, da je pismo prečital in da so ga iznenadili posamezni odstavki, ker gredo tako daleč, da v njih g. Ljuba Javonovič celo napada njegovo rodbinsko življenje. V tem oziru je g. Pašič poudarjal- »Moje načelo je bilo vedno, dn vračam nazaj tako, kakor mi drugi po-sojujojo. Toda ni mi lahko odpustiti žalitev ženskih Mfnov moje rodbine, ki so pod mojim krovom in mojo zaščito. G. Ljuba .lovanovič mi očita, da nisem preprečil kampanje svojega sina. G. Ljuba Jovanovič pa ni smatral za umestno, da bi preprečil začetek napadov na mojega sina dotlej, dokler sodišče s sodbo ne ugolovi krivic, ako iste obstojajo. Dolžnost g. Ljube Jovanoviča napram radikalni stranki je bilo, da prepreči lo kampanjo.
Časnikar: »G. predsednik, g. Ljuba Jovanovič pravi, da 8te se vi postarali in da ste postali nesposobni za izvrševanje strankinih in državnih poslovit
Nikola Pašič: >Res je, da sem star. Evo, že slavim 80 letnico! Toda, hvala Bogu, moje duševno stanje je izb> >rno Moje tel' -no zdravje je mnogo boljše nogo katuregakoii COleUiika, ki ga takoj
podre politični prepih. V moji rodbini so vsi moški stoletniki, vsi pa so umrli v popolni duševni čilosti.«
G. Pašič je dalje s posebnim poudarkom navajal, kaj je storila vlada pod njegovim vodstvom za konsolidiranje države in poprej za ustvaritev države sploh.
Časnikar: »G. Ljuba Jovanovič pravi, da ne umevate novega modernega časa!«
G. Pašič: »Ali boljševiziranje države pomeni modernega človeka?«
»Časnikar: »G. Ljuba Jovanovič pravi dalje, da bo ravno delovanje slabih radikalnih ministrov povzročilo, da pride do usodne krize celokupne radikalne stranke.«
G. Pašič: »G. Ljuba Jovanovič govori o delovanju radikalnih ministrov in radikalne stranke tako, kot govore nasprotniki radikalne stranke. Obstoja drug forum, pristojnejši, da se kritizira delo radikalnih ministrov in vodstva radikalne stranke. Ta pravica sedaj ne pristoja g. Ljubi Jovanoviču, ker ne bi smel pošiljati pisem take vsebine radikalnim volilcem v Dalmacijo.«
G. Nikola Pašič je nadalje krepko poudarjal, da je radikalna stranka odločena odstraniti vse ovire, ki so ji na potu in da se danes pripravlja na novo borbo, da moralno, fizično, kulturno in gospodarsko dvigne naš narod.
Časnikar: »G. predsednik! G. Ljuba Jovanovič je omenjal tudi korupcijo!«
G. Pašič: »Glede korupcije sem bil vedno za to, da se preprečijo vse zlorabe. Nimam ničesar proti temu, da bo moj sin sojen in obsojen, ako je oškodoval interese naše države. Smatram pa obenenj, da je treba določiti mešano komisijo, ki bo skrbno proučila vse afere od davna pa do danes in da se vsi ugotovljeni krivci izroče sodišču.«
Glede odstranitve Ljube Jovanoviča iz radikalne stranke je sotrudnik »Politike« vprašal: »V koliko bo to vprašanje zanimalo strankin širši glavni odbor?«
G. Pašič: »Na to vprašanje ne morem še od-. govoriti. Morda da, morda ne. G. Ljuba Jovanovič je s svojo izjavo, da sem jaz postal nesposoben, da sem izvajal samovoljo v stranki in si prisvajal vso oblast, da sem postavljal za ministre osebe, ki mi jih je predlagala slaba okolica, mene izzival, da sem si kot predsednik stranke in sam sebi stavil vprašanje: ali more še nadalje g. Jovanovič v stranki zavzemati položaj, ki ga je do danes zavzemal, in ali more on sploh še nadalje ostoh v naTodno-radikalni stranki?«
Na sotrudnikovo vprašanje, ali kdo sledi Ljubi Jovanoviču, je g. Pašič kralko odgovoril, da mu o tem ni pozitivno nič znanega, toda naglašal .ie, da je vsakomur, ki ne soglaša z dosedanjim delom vodstva radikalne stranke, svoboden izstop iz stranke ter mu je svobodno, da se opredeli po svojem potihnem prepričanju.
Bosanski radikali se upiralo.
Sarajevo, 23. aprila. (Izv.) Seja trgovsko-obrtne zbornice, na kateri so nekateri radikali zelo ostro nastopili proti zapostavljanju gospodarskih interesov Bosne od strani Belgrada, je vzbudila veliko pozornost. V Banjaluki se radikali pripravljajo za prestop v Spa-hovo stranko. Po njihovem mnenju je ta stranka dosedaj pokazala, da se še največ briga za Bosno — Muslimanska stranka naj bi sc z ozirom na to novo orientacijo radikalov reorganizirala v spec.ielno bosansko organizacijo, v katero bi imeli pristop pripadniki vseh ver.
SDS presni k Pašiču.
Bclgrad, 23. aprila. (Izv.) Samostojni de-mokrati so v celem sedanjem položaju docela osamljeni. Z ozirom na bližnje važne dogodke iščejo, da bi se naslonili na eno ali drugo stran. Njihovi napori, da bi se približali opoziciji, so doslej ostali brez uspeha. Krožijo vesti, da je Pribičevič tekom poslednjih sestankov s Pašičem imel več uspeha. Za slučaj, da bi glavni odbor izključil Jovanoviča in njegove iz radikalne stranke, je Pribičevič ponudil vstop samostojnih demokratov v NRS tako, da bi radikalna stranka tudi v tem slučaju ostala nezmanjšana.
PAINLEVE DOBIL ZAUPNICO V PARLAMENTU.
Pariz, 23. aprila. (Izv.) Francoska poslanska zbornica jc odklonila predlog za zmanjšanje kreditov za vpoklic rezervnih čet in s tem izrekla zaupnico vojnemu ministru Pain-Icveju.
DR. WIRTH V MOSKVI.
Morkva, 23. aprila. (Izv.) Rivši nemški državni kanclci dr. Wirlh je danes prispel v Moskvo.
Pred odločitvijo v radikalnem klubu.
PAŠIČEV ODGOVOR JOVANOVIČU. — IZKLJUČITEV JOVANOVIČA IZ STRANKE SKLENJENA STVAR. — SLABI IZGLEDI ZA KAKO IZBOLJŠANJE POLOŽAJA.
Pasle odločno zahteva Izključitev 3ovanovIca.
SEJA OŽJEGA ODBORA RADIKALNE STR PLINO V STRANKI. — KDO BO ŠEL Z ,
Po tretji Radičevi kapitulaciji.
RADIČ SKESANO PROSI MILOSTI. - KRAJAC POSREDUJE. - OBNOVA RR KOALICIJE BREZ RADIČA.
Zagreb, 29. aprila. (Izv.) Včerajšnje sklepe radičevcev je celokupna javnost selo živahno komentirala. Vsi listi obširno pišejo o Radičevih posvetovanjih ter naglašajo, da Radičeve resolucije nili z eno besedo ne obsojajo Uzunovičeve vlade in Radičevih disidentov. Današnja »Riječ« naziva korak radičevcev kot kapitulacijo pred Nikičem. »Hrvat« naglaša, da so se radičevci tako dobro počutili v vladi, da hočejo nazaj. Sam Radič je pripravljen na tako ponižanje, četudi sam ne bi bil v vladi, samo da ga ne bi popolnoma potisnili v opozicijo.
»Novosti« berejo Radiču levite, češ da je od njegovega nastopa odvisno, kakšno stališče bo zavzela njegova stranka.
»Obzorc in »Večer« poročata, da bi imel Ni-kič ostati v vladi. Poleg njega pa bi vstopili v vlado še trije Radičevci, sam Radič pa bi ostal izven vlade.
Zatrjuje se, da je vprašanje vrnitve Radičevih disidentov v klub gotova stvar. Predsednik Nikičevega kluba Toma Kovačevič je naznanil svoj prihod v Zagreb, kjer se bo sestal s Stjepanom Radičem. Radičevi krogi širijo vesti, da se bodo vsi Radičevi disidenti sprejeli nazaj v stranko. V slučaju novih volitev pa jih Radič ne bi več kandidiral in bi jih na ta način kaznoval. Radičeva okolica zatrjuje, da bo Radič disidente izigral.
Belgrad, 23. aprila. (Izv.) Na današnji vladni seji so razpravljali o poročilih, ki jih je vlada dobila o stališču St. Radiča. Glasom tajnih vladnih poročil je med radičevci razpoloženje, da bi čimprej vstopili v vlado neglede na to, kdo v njej sedi in s kom bi sestavili vladno večino. Vlada ima poročila, da je Radič pristal celo na to, da bi nase prevzel vse posledice in za sedaj opustil aktivno sodelovanje v vladi.
Z ozirom na to je vlada po posredovanju dr. Ivana Krajača predlagala St. Radiču, da naj imenuje 3 kandidate za izpraznjena ministrska mesta. Na ta način bi se stara vladna koalicija zopet obnovila. Vladni program ostane dosedanji. Ta kombinacija je seveda kombinacija, dokler ne bo padla odločitev glavnega odbora NRS.
Agitacija za občinske volitve v Dalmaciji.
Split, 23. aprila. ((Izv.) Dalmacija je postala torišče politične agitacije. Po vseh mestih in vaseh sklicujejo agitatorji sestanke.
V	splošnem pa doživljajo slab uspeh, ker je v Dalmaciji ljudstvo politično zelo slabo organizirano. Predsednik HPS Stjepan Barič in tajnik HPS dr. Janko Šimrak sta prispela v Dalmacijo, kjer se bosta sestala s prvaki HPS.
V	Dalmaciji se bosta mudila dva tedna in bosta sklicala več sestankov.
Za nedeljo je tudi Stjepan Radič napovedal svoj prihod v Dalmacijo. Po poročilih iz Zagreba ga pa iz neznanih vzrokov ne bo. Pač pa prideta namesto njega poslanca HSS dr. Pernar in dr. Kežman.
Radikalom ni prav, da bi se izvedle občinske volitve. V slučaju ugodnega političnega položaja bi raje postavili svoje komisarje. Zato razširjajo vesti, da se bodo*občin-ske volitve odgodile, s čemer hočejo povzročiti zmedo in jo izkoristiti v svoje namene.
V Splitu je nosilec liste HPS znani učenjak don Franjo B u 1 i č , čigar kandidaturo so sprejeli volilci z velikim odobravanjem, kakor tudi kandidaturo dr. Ante D u 1 i b i č a
v Šibeniku.
Angliji grozi katastrofalna stavka.
Pogajanja med rudarji in lastniki premogovnikov so se razbila. Vlada je zastavila svoj vpliv in obljubila nekaj pomoči, pa zastonj. Baldvin je bil razočaran nad zadržanjem delodajalcev, s katerimi se je razgo-varjal do zadnjega. Premijer je po razidu zastopnikov še enkrat predložil nove kompromisne predloge.
Nemška vladna kriza radi odpravnine knežjim rodbinam.
Najtežji notranje politični problem v Nemčiji je trenutno vprašanje odpravnine nem-šk im knezom. O prvih pripravah in zgodovini te zadeve smo že pisali: Dr. Luther je takoj po prihodu iz Ženeve začel pogajanja z vladnimi strankami in srečno našel obliko, na katero se je koalicija mogla zediniti. Vlada je izjavila, da predlog socialistov in komunistov, ki zahtevajo razlastitev brez odškodnine, nasprotuje ustavi in da bi bila zanj potrebna dvetretinska večina. Nato je šel Luther z dogovorjeno kompromisno formulacijo zakona, ki predvideva posebno sodišče, kateremu naj vlada poveri ves kompleks teh vprašanj in ustanavlja načela in postopek za razsojanje. V zakonodajnem odboru so pa v četrtek naenkrat socialisti glasovali proti in potisnili vlado v manjšino. Socialisti so tudi v časopisju napovedali, da bodo nadaljevali boj za brezplačno razlastitev. Luther bo še enkrat poii'<usil najti obliko, ki bi mogla zadovoljiti koalicijo in socialiste, če se mu pa ne pu: reči, bo Nemčija prav v kratkem v j vrtincu liudskega glasovanja,	j
Rusko-nemška
pogodba.
Dogovori med sovjetskimi in nemSkimi zastopniki vzbujajo vedno večjo pozornost. Strah pred nemško-rusko zvezo je razumljivo največji v Poljski in Romuniji, ki sta nepo-j sredna mejaša in z Rusijo ne na prijateljskih ; nogah.
Vedno jasneje pa se kaže, da hoče Stresemann še več. Nemško-ruska zveza naj bi ' i vrgla iz tečajev vse današnje meddržavne od- ! nošaje v Evropi. Proti zvezi zapada nastopa ' zveza vzhoda. Ta zveza, ki bi sestajala iz dveh mogočnih sil, ki se med seboj tako dobro izpopolnujeta, bi bila neprestana nevarnost za zapad in bi dala predvsem Nemčiji tisti reson in vlogo, ki jo Stresemann hoče dobiti. Nemčija z ruskim ozadjem bi pomenila v Ženevi več kot Italija in Francija in angleški boj proti Sovjetski Uniji bi postal spričo nove zveze naravnost ijluzoren. Nemška industrija bo našla na ruskih tleh svoj delokrog, Rusija bo v nemški tehniki dobila, česar ji Angleži nočejo dati. Med Nemčijo in Rusijo ni zaenkrat prav nobenih nasprotujočih interesov, zunanje politični in gospodarski po- | ložaj obeh držav je tak, da naravnost sili v to zvezo. Vzhodna aliansa bi bila torej tudi ve-; liko solidnejša in trdnejša kot zapadna, ki jo I neprestano pretresajo zlasti boji za prestiž v i kolonijah. Vse to opravičuje strah na zapadu.
Dr. Beneš je v sporazumu s Skrzjrnski-i jem poslal Nemčiji, Italiji, Franciji in Angliji | posebno okrožnico, v kateri ugotavlja vse ti-I ste točke, v katerih bi mogla rusko-nemška pogodba kršiti statute Društva narodov in ! precizira stanje priprav za sprejem Nemčije v Društvo narodov in s tem združenih izpre-memb. Največ preglavic delajo vesti, da sta si Nemčija in Rusija zagotovili obojestransko nevtralnost v slučaju napada od katerekoli tretje države. Taka klavzula bi onemogočala Nemčiji izvršitev obveznosti po štatutu Društva narodov, ki zahteva v gotovih slučajih kolektiven nastop vseh članic.
Še huje je seveda učinkovala vest, da se ■ je Nemčija zavezala k nevtralnosti tudi za slučaj, da se Sovjetska Unija spopade s Poljsko ali obratno. Vsled slednje vesti je poljski poslanik opozoril Chamberlaina na neprijeten položaj, v katerega bi zašla Poljska, če bi se nemško-ruska pogodba perfektuirala in če bi Sovjetska Unija na isti način pritegnila v svoje območje tudi baltiške države. Tudi Briand je sprejel poljskega poslanika in se z njim dolgo razgovarjal o problemih, ki so za obe državi nastali z rusko-nemško prijateljsko pogodbo.
Anglija za e nitrat čaka. Dasi se je javno mnenje obeh taborov izrazilo za takojšnjo intervencijo, hoče vlada čakati, da bo zvedela za tekst dogovorov. Anglija sicer poudarja, da ji je nemško ravnanje neprijetno, čeprav prizna, da ima Nemčija popolno pravico pogajati se in sklepati pogodbe s katerokoli državo. »Daily Telegraph« opozarja, da bo sovjetska vlada v svojem sovraštvu proti Društvu narodov in Veliki Britaniji vedno skušala Nemčijo kompromitirati in jo v Društvu narodov onemogočiti. Imenovani list poudarja, da ima Anglija do ratifikacije še vedno dovolj časa, da uveljavi svoj veliki moralni vpliv, ki ga je pridobila v Locarnu z obojestransko garancijo Nemčiji in Franciji. Ce bi Nemčija sama po lastni krivdi izgubila možnost za vstop v Društvo narodov, bi s tem izgubila tudi angleško garancijo.
Chamberlain je o tem govoril v spodnji . zbornici skrajno rezervirano. Nemčije ni napadel. Izrazil je trdno prepričanje, da se bo Nemčija držala dane obljube, da ne bo sklenila nikake pogodbe, ki bi nasprotovala duhu lokarnskih pogodb in statutu Društva narodov. Nekaj pritiska zveni iz besed, ki jih je dejal Chamberlain na vprašanje ali misli vlada na predčasno izpraznitev porenskega ozemlja. Dejal je, da smatra sedanji čas za najslabši trenutek za debato o tem vprašanju. Pač pa si je Chamberlain krepkeje privoščil .Sovjetsko Unijo. Dejal je, da mu je dobro znana sovjetska inozemska propaganda, da pa o njej ne bo še govoril.
BENESEVA OKROŽNICA.
Vse berlinsko časopisje se že tri dni peča z okrožnico dr. Beneša. Ves Berlin je pokonci in komentira Beneševa vprašanja kot neza-s'išano vmešavanje češkega zunanjega ministra v notranjo zadevo nemške države. Beneš je stavil tale vprašanja:
1.	Ali je nemški zunanji minister dolžan vsa pogajanja Nemčije z drugimi državami, ki zadevajo interese Nemčije in Rusije, sporočiti v Varšavo, kakor je to določeno v ru-sko-turškem dogovoru?
2.	Kedo bo v slučaju vojske z Rusijo odločil kedo je napadalec7 Nemčija ali Društvo narodov?
3.	Kaj mora storiti Nemčija kot članica Društva narodov, če leta zaht«?va bojkot Rusije?
4.	Ali omejeno nevtralnost Nemčije utemeljuje člen 16. statuta Društva narodov, ali pa pismo aliiranih držav v oktobru 1925, ki Nemčijo oprašča gotovih obveznosti?
5.	Če je nevtralnost Nemčije določena z razlago v tem dodatnem pismu, katera avtoriteta bo v potrebnem slučaju merodajno ugotovila to razlago?	i
STRESEMANNOVE IZJAVE.	(
Zunanji minister Stresemann j« zastopnikom časopisja javil, da je rusko-nemška pogodba gotova in jo bodo v najkrajšem času podpisali. Pogodba bo vsebovala tudi klavzulo o nevtraliteti, ni pa naperjena niti proti Locarnu, niti proti Društvu narodov. Povda-ril je, da pomeni pogodba nove pridobitve za Rusijo. Minister se čudi razburjenju v Franciji, ki ga moTe razlagati samo tako, da Franciji ni prijetno, ker jo je Nemčija prehitela v zadevi, ki jo je Francija zase že dolgo pripravljala.
Značilno je, da Stresemann to pot francoskih in angleških časnikarjev ni povabil.
Francozi v Maroku popuščalo.
Abd-el-Krim ni sprejel nobenega predloga francosko-španske mirovne delegacije. Delegati so se razšli, ne da bi določili datum novega sestanka.
Briand ima neprestane razgovore s španskim poslanikom. Posrečilo se mu je, da je pregovoril Špance, da so odnehali od predpogojev za nadaljnja pogajanja gb<-' rremak-nitve bojne črte in odstranitve Abd-clKrima.
HohensoMerncf 60 let na romunskem prestolu.
1866 je princ Carl von Hohenzollern-Sigmaringen pokril romunski knežji klobuk kot Kari I.
Vs aja v kneževini Moldaviji in Valahiji je strla despotijo kneza Kusa. Nemorala, tfra- • ni a, izže s anje, preganjanje in mtiranje ljudstva so napolnila raso ljudskega potrpljenja in Biamarkova diplomacija je tedanjii položaj spretno izrabila in pripravila tla nemškemu princu. Pranja dn Avstrija sta si bili v laseh in vsak dan so pričakovali vojne napovedi. Zato je lilo Bismarku nujno potrebno, da uniči avstri jski vpliv na vzhodu in dobi tam svojih zave nikov. Tako se je vstaja z rusko pomoto posrečila. Ob 4 zjutraj dne 23. februarja 1866 so zairetniki pod vodstvom polkovnika Lena, Kreculesoo in Haralambi vdrli v Kusovo stanovanje <;n ujeli njega in Marijo Obrenovi-čevo, mater poznejšega kralja Milana in vse Kusove prijatelje.
Kusa se je moral odpovedati in začasno upravo vladnih poslov je prevzelo regentstvo s predsednikom Laskar Cairtagisom. Gerent-stvo je najprej ponudilo knežji klobuk grofu flanderskemu, pa ga je cdklon»'l. Po nadaljnih pogajanjih so se zedinili na Karla in dobro pripravljeno ljudsko glasovanje 9. aprila 1866 se je izreklo zanj.
Ivan Bralianu, oče sedanjega voditelja liberalne stranke je prevzel kočljivo nalogo, da pripelje novega kneza v državo. Ker so bile zveze med Avstrijo in Nemčijo pretrgane, je bilo za nemškega časin ka dn kneza nevarno, da ga ne sredi pota ne internirajo. Zato je bilo potovanje precej nevarno. Princ se je vozil v drvgem razredu, njegovo spremstvo pa v prvem. Šele v Turn Severinu se je novi vladar dal spoznati in Bratianu ga je prvi pozdravil v novi domačiji.
V maju 1881 je Carol proglasil romunsko kraljestvo.
Iz RomunUe.
Vladni krogi javljajo, da se bodo začeli ! razgovori o zaključku velikega posojila v Italiji. Del bukareškega časopisja izraza bojazen, da romunski bančni krogi, ki so večinoma naklonjeni liberalcem, ne bi preprečili realizacije posojila. '
Glede finančne politike je vlada sklenila, da ne podvzame nobenih novih korakov, dokler ne bodo izvršene volitve. Vlada upa, da bo pri volitvah dobila večino. Do tedaj bo finančni minister Leoudat, ki se smatra za odličnega poznavalca finančnega nasledstva habsburške monarhije, definitivno formuliral romunsko stališče v vseh vprašanjih, ki se nanašajo na likvidacijo obvez med bivšo i monarhijo in nasledstvenimi državami. Fin. minister bo imel več razgovorov s komisarjem Društva narodov Zimmermannom, ki bo te dni prišel v Bukarešto.
Z glasovi o novih prijateljskih pogodbah med Romunijo, Italijo in Francijo se je znova pojavila razprava o latinski uniji.
Poljska vladna kriza.
Skrzynski je izjavil, da bo njegova vlada \ samo še uredila proračun in nekaj najvažnej- | ših in neodložljivih vprašanj, potem bo pa po- ! novno demisionirala, če se ji ne posreči dobiti zanesljive parlamentarne večine.
Vladno časopisje javlja, da bo radikalna ljudska stranka stopila v vlado.
VANDERVELDE O ITALIJANSKI ZUNANJI POLITIKI.
Bruselj, 23. aprila. (Izv.) Vandervelde je predaval včeraj v socialističnem dijaškem klubu o mednarodnem političnem položaju in je rekel, da zunanja politika Italije more povzročiti velike nemire. O nemško-ruskih pogajanjih je izjavil, da ta pogajanja ne nasprotujejo duhu locarnskih pogodb.
HERRIOT NE BO ODSTOPIL KOT PRED-SEDNIK STRANKE.	j
Pariz, 23. aprila. (Izv.) Predsednik zbornice Herriot je izjavil, da so vesti, ki so jih prinesli jutranji listi, da misli oc'sl iti kot predsednik radikalne stranke, neresnične.
BelešKe
A Iz pogreške v pogreiko. Pod tem na« slovom posveča belgrajska »Samouprava«, glavno glasilo radikalne stranke, g. Pribiče-viču in njegovi politiki članek, v katerem pravi: G. Pribičevič se še vedno vara z domišljijami o strankarskih kombinacijah brej prave politične vsebine. On še veruje, da sa javno življenje te dežele da navijati po strankarskih interesih, brez vsakega ozira na bodočnost naroda in države. V takem pojmovanju šefa samostojnih demokratov je tudi vsa tragika današnjega njihovega političnega položaja, v katerem nobena politična stranka niti ne misli na kakšno sodelovanje ž njimi. Zaman se on vzpenja na prste, napovedujoč mogočnost, da ga radikalna stranka pokliče na politično sodelovanje. Sama nesočasnost sedanjega dela te stranke v nasprotju s programom, na katerem je sodelovala z radikali, nosi v sebi za to stranko kal neizbežnega poraza... — Kar se tiče političnega pojmovanja g. Pribičeviča, kakor ga očrtava »Samouprava«, je interesantno to, da ima prav tako politično pojmovanje tudi šef radikalne stranke g. Pašič. Tudi on misli, da je država samo za njega in njegovo stranko tu. V tem sta si torej Pribičevič in Pašič podobna kot dinar dinarju. Razlika med položajem enega in drugega pa je ta, da se proti političnemu pojmovanju g. Pašiča vsaj že pojavlja več ali manj odločen odpor v radikalnem klubu, dočim g. Pribičeviču topo in voljno slede v vse zmote njegovi trabanti. Vsaj na Slovenskem je njegov privesek še bolj pribičevičevski nego Pribičevič sam. Zato pa tudi ne bo več dolgo, ko bo pribičevičanstvo pri nas k večjemu še suh spomin kakor tisti kolekovani povojni avstrijski bankovci, dani »v prešo* med stare »Jutre« in »Slov. narode«.
A Tudi »Delavska politika«. Za tiste čase okoli novega leta, ko bo »Delavska politika« poudarjala, da je dostojen, lojalen list, ki se sicer bori za delavske strokovne, gospodarske, stanovske in politične interese, pušča pa njihovo vero in kulturno naziranje pri miru, za tiste čase, ko bo »Delavska politika« dokazovala, da je vsaj za pičico boljša kot nekdanji »Ponedeljek«, »Domovina«, »Narod« in »Jutro«, za takrat torej si shranimo tale dopis, ki ga je objavil ta list v svoji 91. številki 1. letnika: »Prevalje. Tudi grešniki so potrebni. Župnik se jezi, ker so se tuk. farani v povojni dobi tako znatno »poboljšali«, posebno moški, da je spravilo g. župnika v zadrego, to pa zato, ker so baje gg. misijonarji imeli s spovedjo bolj malo kšefta. Zato so pa raz prižnico bolj vneto pitali uboge ovčice z raznimi priimki, ter pogubljali one, ki niso prišli k spovedi, ali bolje rečeno, ki niso hoteli sebi ne misijonarju lagati, ker star običaj je, da pred spovedjo stori trden sklep, da ne bo več napak oziroma grehov delal, če pa ta sklep ne drži, kakor je že v navadi, da ne, kaj pomaga potem spoved? Ta greh laganja so nekateri tudi spoznali, zato so bile spoved-nice bolj prazne. No, saj to še ni tako hudo, bolj hudo je pač to, če je manj čebel, da je tudi manj strdi. Ali kaj nas to grešnike briga, samo da so bili gg. misijonarji »fejst«, posebno pa takrat, ko so pridigali o svetem postu in o izkoriščevalcih itd. Kar luštno jih je bilo gledati, kako je njihov lepo zaokroženi trebušček odskakoval, kako so jim polzele potne srage po lepo rejenem licu. To trpljenje gospodov za naše grešnike, je napravilo na verne ovčice tak vtis, da so jokale, ne ve se pa zagotovo, ali zaradi usmiljenja, ali le zaradi pajčevine, ki se jim je predla v žclodcu zaradi postnih dni. Pa bilo tako ali tako, glavno je, da je bil misijon, ker farani so neverni, to se je pač dovolj pokazalo pri zadnjih volitvah v Del. zbornico.«— To je vsekakor krasno izpričevalo za kulturo, kakor jo razumejo slovenski socialdemokrati in o kateri toliko pišejo v uvodnikih »Delavske politike«.
Drofeue vesti
Džerdžinski je odšel na večmesečni dopust. Sovjeti pravijo, da si mora popravljati živce, časopisje pa poroča, da se zaenkrat ne bo vrnil na svoje mesto.
Štefanu Tisza so njegovi častilci ob proslavi 65 letnice rojstva odkrili spominsko ploščo.
Angleži in Turki se bodo sporazumeli radi Mosula. Turki bodo dobili posojilo in vstopili v Dr. narodov, Angleži dobe večji del Mosula. Državi bosta podpisali prijateljsko in garancijsko pogodbo.
Amerika je vendarle dovolila, da Italija plaičuje svoje dolgove v dogovorjenih obrokih. Tudi Briand zagotavlja, da bo Amerika odobrila dogovore o odplačevanju francoskih dolgov. Dogovori so že perfektni.
Švica je proglasila na uvoz žita državni monopol.
Na Japonskem je vihar bi ogenj zopet uničil 600 stanovanjskih hiš in ubil okoli 20 ljudi.
Hittler in Ludendorff sta se sprla.
Atenlatorico na Mussolinija mis Gibson so spravili v norišnico.
Komunisti in fašisti so se v Berlinu zopet stepli. En fašist je težko ranjen, kopico obojih pa so aretirali.
Pri Nek in Medjol so Diuzi zopet premagali Francoze. Pobili so jim 1500 mož.
Kaj se godi doma
Pr. Sukljet
Na Dolenjsko!
Res ne vem, čemu se je bolj čuditi, potratni radodarnosti, s katero je božja narava svoje čare razlivala nad našo Slovenijo, ali pa tisti omejeni enostranosti, s katero naši turisti, zlasti pa občinstvo glavnega mesta Ljubljane priroano lepoto le išče na Gorenjskem, po visokih snežnikih in strmih prepadih, dočim se miti ne zmeni ne za dražestnost dolenjskih pokrajini Od cele razprostrane Dolenjske, ki vendar obsega obširno ploščcvino, segajočo od izvira Kolpe do savskega obrežja, pozna pristni Ljubljančan po navadi zgolj prašno državno cesto, ozir. železniški tir do Novega mesta in večinoma sega njegova zvedavost le do Štemburjeve krčme v slavni Kan-diji. To velja za široko maso Ljubljančanov. Iz one družabne plasti pa, ki po svetu hodi, se lahko smelo trdi, da se bolj spoznajo po go-Tati Švici ali zeleni Angleški nego po čudovitih naših Gorjancih in divnokrasnih bregovih Kolpe in Čabranke.
Povsem naravno, da ta izoliranost slabo tipliva na sicer zelo dovzetno dušo dolenjskega prebivalstva. Turistika jc avantgarda velikemu prometu s tujci in le-ta jc mogočen iaktor v gospodarskem življenju nič manj nego v kulturnem. To vidimo cclo pri nasl Živo se spominjam, kaka je bila Gorenjska pred 60—65 leti in kako je takrat izgledalo na Dolenjskem. Skoro ni bilo razločka, kar se tiče zidave hiš, obširnosti in kvalitete gostiln, drugih vnanjih znamenj narodne imovi-tosti. In primerjajte danes! Komaj stopi tujec na gorenjska tla, takoj dobiva utis kulturne dežele, kjer vlada snažnost, delavnost, smisel za lepoto. Dolenjska pa je več ali manj ostala v istem stanju, kakor je bila pred pol stoletja, k večjemu število dobrih gostiln se je izdatno skrčilo, kajti nekdaj so živele od velike ceste, sedaj pa je velika cesta mrtva! Kakor ironija se dandanes glasi tista »dolenjska himna«, ki jo dolenjski dobrovoljček najrajše popeva pri vinskem hramu sredi poezije svo-lega vinograda:
»Najlepše sije dan,
na dolenjsko stran,
čast Bogu za to recimo!«
Vprašalo se me bode, kaj pa nudi Dolenjska potniku, ki išče predvsem pokrajinsko lepote? In tu hočem radovednemu povpraše-valcu razodeti neko skrivnost, da kedor hoče spoznati najlepše strani dolenjske prirodc, naj jo krene po hribih in brežuljčinh, ki ob,c-majo naše doline. Očaran bo po milini naših pokrajin, po oni dražestni lepoti, ki pa ven dar nc pogreša veličastnosti, zlasti če se ti z relativno nizke točke pogled odpira na gorenjske snežnike. Vzemite n. pr. prelepo pot preko Primskave črez znameniti Zaplaz do Mirne, kjer se začenja blažena šentrupertska dolina! Ali pot črez našo ljubo Trško goro in potem ob gorskem slemenu do hmelniškcga gradu, kjer se ti nudi ena izmed najsijajnejših panoram, kar jih sploh poznam. Z ene točke, z grajskega dvorišča zreš Kamniške in Julijske planine v vsej svoji krasoti, potem Blegoš in Ratitovec, slavni Nanos in notran,skj Snežnik, in kot zaključek še bajni Klek pri Ogulinu. In vse to z višine, ki znaša malo nad 500 m nad morsko gladino! O lepotah naše Belokrajine niti ne govorim, to treba pogledati, zlasti o spomladi, kadar te obdaja morj<? cvetočih dreves ali na jesen, ko je grozdje zrelo in pravi žlahtni kostanj.
Vprašanje, kako oživiti tujski promet na Dolenjskem, je danes posebne važnosti. Si'no se občuti že v vseh pridobitvenih doleni^kih krogih nezgoda časa, gospodarska kriza. Ugodna povojna leta so prenehala, kmet leze zopet v dolgove, on in z njim vred trgovec in obrtnik ne zasluži več toliko, da bi mogel skromno izhajati, zopet se začenja ono izseljevanje, morda tupatam koristno za po-edinca, gotovo pa pogubno za narod in državo. Spravite na Dolenjsko tujski promet, otvorite nove dohodke našemu seljaku in pomagali boste tudi njegovi duševni probudi in gmotnemu napredku!
Z ozirom na ta položaj smo v Ljubljani zasnovali odbor, ki hoče pričeti delovanje v tej smeri. Zastavili bomo lopato takorekoč
na meji belokranjski, na prelepem razgledi-šču na »Mirni Gori« nad Semičem. Onaotna podružnica »Slovenskega planinskega društva« začela je zgradbo planinskega doma, toda stavba ie zaostala vsled neurejenih razmer, pomanjkanja sloge med lokalnimi faktorji, morda tudi radi pomanjkljivega vodstva. Sedaj je centrala »Slov. plan. društva« vzela stvar v roke in nadejati se je, da bo pod upravo in strogim nadzorstvom osrednjega odbora prevažno to planinsko poslopje kmalu pod varno streho. Da se preskrbe sredstva, potrebna v to svrho, se je sestavil v Ljubljani poseben odbor iz domoljubnih dam in gospodov, ki hočejo na binkoštno nedeljo 23 maja prirediti slavnost z dobrodelnim namenom v korist začetnemu delu za povzdigo tujskega prometa na Dolenjskem.
Izrecno poudarjam, akcija za zgradbo na Mirni Gori bodi le začetek mnogo obsežnejše akcije v dosego gori omenjenega cilja. V tem pogledu ni dvojbe, cilj se da doseči, turistika se lahko udomači na Dolenjskem, letoviščarji se lahko privabijo in v marsikateri sedaj na pel zapuščeni graščini na pr. bi se mogli prav udobno nastaniti, celo veliki val svetovnega potujočega občinstva, ki ga celo Gorenjska in Bled še nc poznati, bi se mogel pritegniti — ne smejajte se ter se ne rogajte mojemu lokalnemu patriotizmu — na dolenjsko stran, ker je oni »kanjčn«, ki sega od Vinice mimo Poljan in Kostela preko Broda do hrvatskega Čabra, taka znamenitost, da jej vsaj v Evropi ne znam para!
Seveda, taka kakor jc Dolenjska sedaj, se ne bo dalo veliko opraviti. Tujec prihaja, ako mu kaj poštenega nudiš za njegov denar. »Slov. plan. društvo« bo moralo skrbeti za dobro markiranje potov in izletov, po posameznih večjih krajih naj sc zasnujejo odbori in društva za olepšavo, ki naj delujejo razumno in razsodno, predvsem izognivši se vsaki potrati in pretiranosti, prebivalstvo naj ravna s turisti in letoviščarji vljudno in prijazno, gostilničarji pred vsem naj gledaje na : snago, na dobro posteljo in okusna jedila, ob : en^-i s krščanskimi cenami držeč se načela: j »Majhen dobiček z velikim prometom«! In 1 kar se danes mnogoteremu še vidi kot prazna domišljija sanjave duše, vam postane v raz-merno kratkem času živa istinal
Za oser^mi delavnik!
Trgovski namcščenci in nastavljene: ljubljanski so se zbrali 22. t. m. v prostorih re: stavracije pri »Levu« na Gcsposvetski cesti v svrho protesta proti ukrepu gremija trgovcev, katerega so sklenili in sprejeli trgovci na zadnjedm gremijalnem občnem zboru in sicer, da se podaljša delovni čas od osem na deset ur dnevno. Ta sklep je povzročil v vrstah trgovskih nameščencev razumljivo razburjenje in vsestranski odpor, kateremu so dali duška na protestnem zborovanju. Zborovanje je bilo dobro obiskano, kar znači solidarnost prizadetega stanu. Prišli so na zborovanje tudi številni zastopniki drugih kategorij zasebnih nameščencev. Prvi je govoril g. S k u b e 1, ki je pozdravil navzoče kot tajnik podružnice »Saveza zasebnih nameščencev v Jugoslaviji«, katerega so izvolili tudi za predsednika shoda. Nato je govoril g. K o -pač. Ta je odločno protestiral proti odpravi osemurnega delavnika in je ostro napadal delodajalce. Zahteval je od pomočniškega zbora, da se temu poskusu delodajalcev od'očno upre in da poseže vmes tudi politična oblast, ki naj zaščiti interese zasebnih nameščencev. Kot Zvezin odposlanec je pozdravil zboroval-ce g. Čolnar iz Zagreba, ki je poudarjal, da se zasebni nameščenci že itak dosti izkoriščajo in je obenem ostro nastopil proti uvozu tujih inozemskih delovnih sil v Jugoslavijo. S tem se razširja brezposelnost domačih ljudi, katerih socialni položaj je že itak od dne do dne obupnejši. Predlagal je, da naj ustanove zasebni nameščenci svoje sindikalne organizacije, ki pa nikakor ne smejo biti politične, marveč strogo strokovne. G. Val. Urban-čič je zavrnil napad Kopačev na pomočniški zbor in je pri tem ugotavljal, da je le-ta dosedaj še vedno in v sakem oziru skrbel za dobrobit trgovskih nastavljencev in je tudi že javno nastopil proti podaljšanju delavnika in izraža, da se predlog glede lOurnega de-
lavnika in pa tudi glede odprave praznikov za enkrat še nc bosta tako hitro izvedla. Po par kratkih nagovorih je bila sprejeta tale resolucija:
Trgovski gremij v Ljubljani jc na svojem občnem zboru sklenil, da se uvede s 1. maj-nikom deseturni delovni čas. S tem skuša na prikrit način znižati prejemke nameščencev in povečati brezposelnost. Ta samovoljna odredba pa je skrajno krivična in tudi v nasprotju z zakonom o zaščiti delavstva. Da konsumenti ne morejo kupovati radi tega, ker so trgovine premalo časa odprte, to ni res. Zato zahtevajo zborovalci sledeče: Osem-urni delavnik naj ostane v veljavi kakor doslej. Delo pa, ki sc opravlja preko tega delavnika, naj sc nagradi v smislu zakona kot čezuroo delo. Pozivamo Pomočniški zbor trg. gremija in pa Delavsko zbornico, da zastavita vse sile in preprečita poskušen napad na pravice trgovskih nameščencev. Obenem apeliramo na merodajne oblasti, da ukinejo ta protizakoniti sklep trgovskega gremija. — Resolucija je bila z velikim odobravanjem sprejeta nakaj jc bilo protestno zborovanje zaključeno.
Češkoslovaška odlikovanja.
Včeraj ob 11. uri dopoldne je zbral konzul Češkoslovaške republike dr. F r a n t i š e k Resi v Ljubljani v prostorih čehoslovaškega konzulata malo odlično družbo in sicer povodom slavnostne izročitve odlikovanj, ki so jih prejeli nekateri naši javni in kulturni delavci od bratov Čehov. Odlikovani so bili in sicer z redom »Belega leva« v znak priznanja za zasluge za češkoslovaško republiko sledeči gospodje: general K a 1 a f a t o v i č , komandant Dravske divizije, upravnik narodnega gledališča v Mariboru dr. B r e n č i č, upravnik narodnega gledališča v Ljubljani ravnatelj Matej H u b a d , narodni poslanec France Smodej, bivši glavni urednik »Slovenca«, dalje R a s t o Pustoslemšek, prof. dr. Ivan Lah in pa ljubljanski postajenačelnik Avgust Ludvik.
Odlikovance je pozdravil konzul dr. Resi s kratkim nagovorom, v katerem je poudarjal pomen odlikovanja in izrazil toplo zahvalo češkoslovaške republike za požrtvovalno in vztrajno delo odli-kovancev za zbližanje med Jugoslavijo in češkoslovaško. Dejal je: »Srečen sem, da mi je bila poverjena častna naloga oddati Vam znake največje časti, ki jih podeljuje naša domovina državljanom druge države za zasluge za češkoslovaško republiko. Naša republika dolgo časa ni imela za prijatelje. ki so si stekli zanjo zasluge, drugega priznanja kakor izraz hvaležnosti. Šele kasneje smo ustanovili v to svrho odlikovanje »Belega leva«. Znake tega odlikovanja Vam je podelil poglavar naše dežele predsednik Masaryk v uvaževa-nje vaših zaslug za nažo domovino in kot dokaz visokega priznanja. Poverjen sem, da Vam izročim te znake. V tem trenotku se Vam zahvaljujem za vse, kar ste storili za dobrobit naše domovine in vas prosim, da ohranite naši domovini še nadalje svojo naklonjenost in ljubezen ter podpirate plemenita stremljenja najviSjih predstavnikov naših držav: Nj. Vel. kralja Aleksandra in predsednika dr. Tomaža Masaryka, katerima kličem pri tej priliki: Slava!«
Odlikovanci so se nato zahvalili za visoko odlikovanje in so prosili g. konzula, da sporoči to zahvalo predsedniku Masaryku z obljubo, da hočejo še v naprej delovati v prospeh bratske republike in čimvečji razmah vseslovanske ideje, zlasti pa za ojačenje češkoslovaške in jugoslovanske vzajemnosti. Po pripetju znakov sa je zaključila slovesnost z zakusko.
Rekonstrukcija palače Trgovske zbornice
Na seji Trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani dne 22. t m. je zbornični podpredsednik g. I. O g r i n poročal tudi o rekonstrukcijskih delih na palači Trgovske zbornice na Beethovnovi ulici, ki jih vrši g. arhitekt J. Plečnik. Poročevalec je izvajal, da delo normalno napreduje. Sedaj delajo največ na stavbi: kamnoseki, kipar, ki je napravil tudi one strope, ki so bili predvideni v lesu. Severni trakt II. nadstropja bo v kratkem gotov. Manjka le še del slikarije in tla iz deščic. Na pritožbe, da se rekonstrukcija vrši prepočasi, je odgovoriti: Ni potreba posebnega strokovnjaka, da lahko ugotovi že po dosedanjem delu, v kolikor se ga vidi, da to ni navadno delo, ki bi se dalo v dobi 9 mesecev zgotoviti. Gospod arhitekt Plečnik, strokovnjak svetovnega slovesa, se trudi, da
vsaj v malem pokaže in uveljavi višek današnje arhitekture. V današnjih časih je zelo težko dobiti koga, ki bi kaj več žrtvoval za nekoliko boljše delo, ki odgovarja sodobni stavbni umetnosti in mislim, da je baš naša zbornica poklicana, da nekaj žrtvuje za ta cilj profesorja Plečnika. Treba je tudi pokazati, da imamo dobrega, za zgradbo potrebnega materijala doma. Imamo pa tudi spretne domače obrtnike, ki so zmožni takega dela, posebno velja to za kamenita dela Imajo pa s tem tudi obrtniki posla v najtežjih Časih, ko v splošnem primanjkuje dela. V našo zbornico prihajajo ljudje, ki bodo znali to ocenjevati, kar gotovo ni brez velikega kulturnega kakor tudi gospodarskega pomena. Na stavbi dela sedaj 17 različnih obrti. Treba je precej spretnosti pa tudi volje, da se vse to nadzoruje, vodi in razvrsti. Pri tehničnem vodstvu se tudi zelo uveljavlja arhitekta Plečnika učenec arhitekt Tomažič, kot izvršitelj detajlov. Dosedaj obračunjeno ali že skoro skončano delo znaša približno 2 milijona dinarjev, od tega se je že izplačalo Kakor podrobno razvidno 1.644.445 Din.
Rekonstruirana pamcu oo tako po svoji vna-n jos t i kakor po notranjosti velik kras našemu mostu in zasluži poleg ostalih gotovo g. Ivan Ogrin, ki vodi to delo v komercijelnem oziru, vse priznanje.
Kaznovana skruniteljica grobov.
Pred kratkim so opažali na ljubljanskem pokopališču pri Sv. Križu, da manjkajo na raznih grobovih cvetlice, ki so bile potrgane in«porezane globoko na steblu ali pa tudi s korenino izruvane. Ljudje so postajali vedno bolj pozorni in so končno prijeli neko žensko, katero so večkrat opazovali, ko ej nesla cvetje in zelenje mesto na — iz pokopališča. Prijeli so jo in prišla je pred sodišče. Tam se je obtoženka, ki se piše Ana Izstožec, zagovarjala, da je res kradla cvetlice na grobovih, toda ni jih rabila zase ali prodajala, marveč jih je — tako se je izgovarjala — nosila k podobi sv. Antona. Rekla je, da trpi na kleptomaniji za cvetice, to je na bolezni, da nehote ukrade cvetlico, če jo le vidi in če more do nje, pa bodisi kjerkoli. Oglasil se je tudi neki pokopališki delavec, ki se je skril nekoč za ciprose in je natančno opazoval ob-toženko, ko je vzela z nekega groba tri lepe na-geljčke in nekaj vejic asparagusa in šopek zavila skrbno v papir. Senat je vpošteval njen zagovor samo v toliko, da ji jo prisodil milejšo kazen, tako da je dobila za enkrat simo tri tedne strogega zapora. Vendar jo tudi ta kazen dovolj občutna, da bo obtoženka morda le ozdravela od svoje kleptoma-nije, oziroma prevelike ljubezni do cvetlic ki gre preko mej principa zasebne lastnine in pijetete do rajnikov. Sodniki so obtoženki zapretili, da jo bo drugič taka tatvina drago stala. Na hodniku pa jo je nekdo izmed poslušalcev opozoril, da naj opusti to, ker če jo ljudje prihodnjič zasačijo pri taki tatvini, se ji gotovo ne bo godilo prav dobro.
Socialen škandal.
Pred približno enim mesecem so deložirali voznika P. s celokupno številno družino, na naka-zitev drugega stanovanja pa diužina še vedno čaka. Pohištvo, ki predstavlja edino premoženje pro-letarca je postavljeno enostavno pod milo nebo — na fientpeterskem nasipu. Tu ga obseva zdaj pomladansko solnce, zdaj pa namaka dež. Oprema, ki je tudi za najbornejSi dom nujno potrebna, propada. Kam se naj zateče prizadeta siromiišna družina s svojimi številnimi otroci, kako si bo kasneje kdaj mogla nabaviti novo pohištvo — kdo vpraša po tem? In vendar je Ljubljana prestolica kulturne pokrajine, ki ji socialna politika, zavest socialno dolžnosti ne bi smela biti tuja. Naj je stvar s formalno-pravnega stališča taka ali drugačna, preko tega ima družba tudi socialne dolžnosti in zato ni razumljivo, zakaj pusti mestna upravna oblast pohištvo pod milim nebom, kjer se nad njim zgražajo že celi mesec pnsanti. med katerimi bi utegnil biti tudi kakšen tujec, Iri bi ob pogledu na stole in mize, pokrite s staro plahto, gotovo ne dobil preveč ugodnih vtisov o razmerah v naši prestolici. In brez dvoma bi mesto našlo kje kakšen prostorček, da spravi družino zasilno pod streho. Zato apeliramo na magistrat, da napravi socialnemu škandalu na Sv. Petra nasipu konec.
Gradimo STADION
- kupujmo srečke!
Od Gjevgjelije do Aten.
Pripoveduje Fr. S.
Samo par mirnih dni, posvečenih samemu sebi in svojemu zdravju! S to neutešljivo željo sem v trenotku spravil v kovčeg najpotrebnejše stvari in že je drdral vlak od Belgrada proti Nišu. Zjutraj, ko sem se zbudil, smo že bili v Nišu. Tovariš sopotnik me je že čakal na hodniku. Prijazni restavrater na niški postaji, ki se je vozil z nama, je naju povabil, da se pri njem umijeva in zaj-trkujeva. Mož je bil nekoč milijonar v Carigradu, pa je za časa mlndoiurske vstaje izgubil vse, se vrnil v svojo srbsko domovino, s trudom in v znoju si je pridobil zopet nekaj premoženja, ki mu ga je odnesla zopet svetovna vojna, pa vztrajen kakor vsak Srb je začel izmova. še-le ob senčnem zatonu smo prispeli v obme.no postajo Gjevgjelijo, po prijetni vožnji ob Vardarju po slikoviti ravnici, kjer zadene oko vsak hip na vojne ostanite, žične ovire, železno ogro<lje uničenih vag nov in razno drugo šaro, ki živo spominja na vojno.
V Gjevgjeliji s»o naju na postaji takoj spoznali, kakor že prej povsod na postajah, kjer ava i stopila. Vse naše osebje je bilo izredno prijazno in pcstrežljivo, tudi grški postajenačelnik, ki je govoril srbsko in nama je dal vse zaželjene informacije. Ne naši, ne grški cariniki niso pregledali najinih kovče-gov, pač pa pri grških organih nisva zbudila preveč zaupanja kot politični osebnosti. Po daljšem razgovoru me je grški pcstajenačel-nik vprašal, kaj da sva pravzaprav. »Politika«, sem mu odgovoril odkritosrčno, pa pri-dejal, da nimava na Grškem političnih
opravkov, marveč potujeva v deželo nekdanje klasične kulture, da si osveživa lepe, deloma pa tudi neprijetne spomine na gimnazijske študije. V Gjevgjeliji sva naletela na par Slovencev carinikov in finančnih straž nkov. Po več ko enotirnem odmoru sva premaknila na svojih urah kazalce za eno uro napraj in jih tako uravnala po času v orijentu n?kar smo se odpeljali proti Solunu.
Vojaški pregledniki potoih listov so z nama hitro opravili, ker sva imela diplomatske potne listine in jaz po vrhu še diplomatsko priporočilo grškega poslaništva v Belgradu. Vendar se mi je zdelo, da velika skrb vojaškega preglednika potnih listov, kje se ustaviva, kako dolgo ostaneva v Solunu, kam potujeva potem, v katerem hetelu se nastaniva, ni izvirala toliko iz. ustrežljivosti, dasi ravno nama je obljubil srbskega drago-niana v Solunu, kar je tudi izpolnil, kalor pa previdnost. Dva politika iz Jugoslavije, kjer prebiva, baje nekje ob grški meji, general Piastiras, up grške opozicije in strah Pangalosove vlade, to bi mogla biti sumljiva stvar, saj vojaška oblast v Grčiji ne auupa preveč civilni oblasti.
Solun.
Vožnja od Belgrada do Soluna je trajala skoro celih 24 ur. Na solunski postaji sva dobila srbskega drf.gomana. ki je naju peljal v hotel Medern. Rešil je naj;i pred vsiljivimi hotelskimi agenti, ki se v vseh mogočih jezikih navalili na naju; fijakerji so kričali in se prepirali, kdo bi naju \oail, dokler se ni z t-ni m pogodil najin draguman za 25 drahem. Spravljena sva bila prav dobro. Hotel je vreden svojega imena v d >brein pomenu besede, snaga in red, mir in izborne postelje,
sobe po 80 drahem. H jtelsk ravnatelj je Srb.
En dan v Solunu je več ko preveč. Krasne lege mesta, ki se amfiteatralično spenja visoko gor ob hribu, se kmalu nagleda«, ker te motijo razkopane ali prašne ceste, ledene kclibe orijentalskih trgovcev, povečini špan-jolskih zidov, in umazanija. Pravijo, da so franooski vojaki zapalili mesto, da bi uničili vso nesn°go. Velik del mesta je zgorel, ne na škodo Soluna. " kjer se dvigajo sedaj nove, lepe stavbe in dajejo orientalskemu mestu že delni značaj modernega, evropskega, dasi še neurejenega mesta. Morje je motno in umazano, prometa ni opaziti mnogo. Najlepši del obrežja je ob tako imenovani »beli kuli«, stari benečanski stavbi v obliki visokega okroglega stolpa. Tam je dosti čeden park, odkoder se nudi diven pogled na veličastni Olimp, visok 2985 metrov. Povečini j* vrh zavit v oblake in ni čudno,, da so si ga poganski Grki predstavljali kot bivališče bogov z njihovim poglavarjem in najvišjim božanstvom Zevsom na čelu, vladarjem nad bliskom in gromom, zaščitnikom človeštva dn voditeljem človeške usode. Grški umetniki so ga upodabljali kot lepega moža z mogočno brado, z izrazom moči in dostojanstva. Ko sva občudovala mogočni Olinipov masiv, pokrit nizko doli 3 snegom, in je tovariš kazal z roko na grškega »očetov sivega poglavarja«, se je ponudil fotograf, ki jih tam vse polno preži na tujce, da naju naslika, in v treh minutah je bila slika gotova. Ena slika za pet drahem.
Prisedeva na klop k mlajšemu Židu, trgovskemu knjigovodji, ki mi je začel razlagati svojo modrost o novi grščini, do katere ni kazal posebne spoštljivosti, videč, kako se mučim, da bi razumel članek grškega dnev-
nika o volitvah. Govoril je francosko in še precej dobro nemško, poleg enega francoskega redovnika v Solunu in enega duhovnika v Atenah edini človek na vsej poti po Grčiji, s katerim sem mogel govoriti nemško. Sicer prevladuje od tujih jezikov francoščina, nekoliko si pa ponekod pomagaš še z italijanščino, v Solunu s srbščino. Moj prijatelj, ki ne govori baš klasične francoščine, je trdil, da govori bolje francoski kakor Grki, ali v Atenah je znal skoro vsak, s komur sva imela opravka, vsaj za silo francoski. Enkrat pa mu je zmanjkalo francoske špage. ko je hotel zmerjati. To je bilo na atenski policiji, kjer se je moral javiti, ker ni imel diplomatskega priporočila kakor jaz. Moral se je dati slikati, oddati policiji svojo sliko in plačati še 130 drahem. Povrh so ga še osleparili, ker so zahtevali, da mora poleg polnovrednih 1150 drahem plačati še odrezane dele na bankovcih. Grški diktator Pangalos je dal D*m-teč že dvakrat rezati bankovce. Na vsakem večjem bankovcu, recimo na tisočaku, se mora odrezati četrtina bankovca, ki je vreden potem 750 drahem. Odrezana četrtina velja kot bon. ki ga bo država kdaj izplačala ali pa tudi ne. Za dinarje sva dobila v Belgradu cele drahme mesto odrezanih in plačala polno vsoto, v Grčiji sva jih pa potem morala dati rezati, kar izvrši vsak natakar. Tako sva bila že v Belgradu opeharjena, dasi sva bone v Grčiji spravila v denar, po nizki kurzni vrednosti. Ni čuda, da se je tovariš na policiji jezil, kar se je dalo, in ko mu je nestalo francoskih robaut, je spustil ploiio sh venskih psovk, pa so se niU samo smeirli: saj ga niso razumeli, 'a njegovo srečo seveda. Tn!,oj se mu je zameril g. Pangalos, ki je polnil državno blagajno tudi na najin račun.
Dnevne novice
*	Novo sv. mašo bo pel v nedeljo dne 25. aprila g. primicijant Stanko Cajnkar v domači župni cerkvi Sv. Tomaža pri Ormožu. Slavnostni pridigar bo domačin gosp. Vinko Munda, kaplan pri Sv. Magdaleni v Mariboru.
k Pogreb t župnika J. širca. Poročilo od četrtka popravljamo v toliko, da je za slovo rajnemu v cerkvi govoril njegov šolski tovariš mil. g. Peter Jurak, opat celjski.
•k Prvi glavni dobitek stadionske loterije je celotna oprava za spalnico v rednosti 25 tisoč dinarjev ter obsega: dve postelji, dve omari, dve nočni omarici, psiho z velikim ogledalom, vse iz finega trdega lesa; dalje divan s preprogo, preprogo po tleh, dve kar-nisi, dve vzmetni žimnici, dve gornji žimnici, dve blazini in zagrinjalo čez obe postelji. Žrebanje se bo vršilo 30. maja. Srečke se dobe pri orlovskih odsekih in orliških krožkih, po večjih ljubljanskih trafikah, v upravi »Slovenca«, v prodajalni Ničman ter pri Akcijskem odboru loterije za Orlov, stadion, Ljubljana, Ljudski dom. Na Akcijski odbor lahko tudi pišeš ponje.
■k K Sv. Hemi bomo šli v sredo, 28. apr. z vlakom, ki odhaja iz Škofje Loke ob 7.26, iz Podhoma pa ob 9. uri. Z Jesenic gremo ob pol enajsti uri z brzovlakom skozi predor do Podrožčice. Od tam pa s poštnim vlakom ob 11.35 do Celovca, kamor pridemo malo pred eno uro popoldne. Odtam po dogovoru k Gospesveti. Na svidenje! — Langerholz, žpk.
k Značilno padanje cen kmetski posesti. V občini Osel pri Slov. Bistrici je bilo v četrtek prodano kmetsko posestvo, ki meri 80 oralov za 80 tisoč dinarjev. Posest leži sicer nekoliko na hriboviti pohorski strani, a je pretežna večina lep gozd, iz katerega bi se dal les lahko odvažati.
*	Sušak in dalmatinske luke. Te dni je odsek tarifnega odbora prometnega ministrstva na Sušaku sestavil nov sistem luških tarif in ga predložil vladi. Ta novi sistem upošteva samo koristi Sušaka na škodo ostalih jadranskih luk. Splitska in šibeniška občina sta zato brzojavno protestirali proti tem tarifam in zahtevali, da se to vprašanje ne reši, dokler se o njem nc zaslišijo interesenti dalmatinskih pristanišč.
•k Gradbeni krediti za vojsko. Ministrski svet je odobril sledeče vojaške gradbene kredite: Za zgradbo štabnega poslopja na letališču v Kraljevu 660.000 Din, za novo krilo vojašnice na letališču v Novem Sadu 775.000 Din, za zgradbe vojaških poslopij na letališčih v Skoplju in Zagrebu 500.000 Din.
*	Umetniška 40 letnica. Te dni je slavil 40 letnico svojega dela srbski ' kipar Gjoka Jovanovič v Belgradu.
*	Otvoritev Patološkega instituta v Belgradu. Včeraj so v Belgradu na slovesen način otvorili novo, moderno zgradbo Patološkega instituta.
k Preskrba beračev v Zagrebu. Zagrebški mestni socialni odbor je na svoji včerajšnji seji sklenil, da se v Zagrebu popolnoma odpravi beračenje. Domače reveže občina itak že preskrbuje, za podporo ubožcev, ki niso pristojni v Zagrebu, pa se uvede poseben socialni davek.
•k Socialistično delavstvo in 1. maj. Internacionalna sindikalna zveza je izdala proglas na delavstvo, v katerem £a poziva, da naj praznuje 1. maja in demonstrira za osem-urni delavnik, za pravico soodločanja v indu-
irarur .vr^.i^fr.aaBtTKS
Slovenska Štajerska in Prekmurska.
Zgodovinski opis. Ppisal prof. dr. Fran K o -vačič. Ljubljana 1926. Izdala »Matica Slovenska«. Natisnili J. Blasnika nasledniki v Ljubljani.
Zadnji čas smo Slovenci tako zatopljeni v dnevna strankarsko-politična vprašanja, da je skoraj neopaženo šla mimo naše širše javnosti izdaja tako resnega znanstvenega dela, kakor je dr. Kovačičev zgodovinski opis »Slovenske Štajerske in Prekmurja«.
Razen Lapajnetove »Politične in kulturne zgodovine štajerskih Slovencev«, ki pa je že itak zastarela (iz 1. 1884.) in nekritična, štajerski Slovenci dosedaj sploh nismo imeli enotno opisane svoje zgodovine. Zato smo prof. dr. Kovačiču za to delo lahko toliko bolj hvaležni. Čisto primerno je, da je pisatelj v svoji zgodovini slovenski Štajerski pridružil še naše Prekmurje. Saj tvorita obe pokrajini eno teritorialno enoto z raznimi skupnimi točkami. S senžermenskim in trianon-skim mirom se za obe ti pokrajini zaključuje dolga doba tujega gospostva in otvarja novo življenje. Del slovenske Štajerske in Prekmurje sta bili na mirovnih konferencah dve glavni sporni točki in samo našim mirovnim delegatom se imamo zahvaliti, da smo danes državljani Jugoslavije, da ne nosimo priimka neodrešenih bratov.
Pisatelj se pri razvrstitvi zgodovinske snovi ne drži stare šablonske razdelitve v stari, srednji in novi vek, temveč sc drži drugih vidikov, raznih skupnih dogodkov, ki dajejo posameznim dobam posebno obeležje. Tako razdeli celo zgodovino na osem naravnih skupin, na osem dob, ki so: I. predrimska ali prazgodovinska doba, ki preneha z rimsko
striji in za trajen svetovni mir. Podoben poziv je izdala tudi Zedinjena delavska sindikalna zveza Jugoslavije.
:k Micheluzzi v Zagrebu. Zagrebška policija je te dni zaprla nekega sumljivega tuj-tudi dobila. Izkazalo se je, da je Micheluzzi trgovca iz Trsta. Zagrebška policija je zahtevala informacij od tržaške policije in jih tudi dobila. Izkazlo se je, da je Micheluzzi eden najnevarnejših tržaških vlomilcev, ki je že 4 leta presedel v kaznilnici v Kopru; znan je tudi po tem, da je iznašel posebno vlomilsko orodje za vrtanje blagajn: tako zvano »svinjsko nogo«. Micheluzzi je priznal, da je prišel v Zagreb z namenom, da bi si tu na italijanskem konzulatu izposloval potni list, s katerim bi mogel po svetu; v Trstu je bil namreč pod policijskim nadzorstvom. Obdol-žitev, da bi bil izvršil vlom v Uradniško na-bavljalno zadrugo v Zagrebu, pa najodloč-nejše zanika.
•k 80 letnica zagrebškega dobrodelnega društva. Te dni je praznovalo najstarejše zagrebško dobrodelno društvo: »Društvo Čov-ječnosti« svojo 80 letnico. Ustanovilo je »Pucko kuhinjo«, ki se je v vojni razširila v »Prehrano« in vršila ogromno socialno delo. Društveno premoženje znaša tačas 761.422 dinarjev.
k Redukcije. »Službene Novine« z dne 22. aprila t. 1. objavljajo, da so — poleg mnogih drugih — reducirani: dr. Karel Dobida, pisar Oblastne posredovalnice za delo v Ljubljani; Peter J. Popovič, tajnik oddelka za socialno politiko v Ljubljani; Anton Zore, pisar pri istem oddelku in Stanko Tome, ekonom Ortopedičnega zavoda v Belgradu.
•k Nova izdaja irankovnih znamk. Poštni minister je odredil, da se dajo nove frankov-ne znamke po 2, 3, 4, 5, 8 in 10 Din v promet. Znamke po 2 Din so temnozelene, one po 3 Din modrikaste, znamke po 4 Din so oranžaste, znamke po 5 Din vijoličaste, one po 8 Din temnordečkastovijoličaste, znamke po 10 Din pa svetlorjave. Nove znamke so izdelane v kolkovnici uprave drž. monopolov v Belgradu in imajo sliko Nj. Vel. kralja v podolgovatem oblem okviru. Sedanje znamke se ne vzamejo iz prometa, dokler jih pošte ne porabijo.
■k Brzojavke za Francijo in Ameriko.
Med postajama Saintassise in Belgradom je otvorjen brezžični brzojavni promet. S to novo smerjo je ustvarjena najkrajša in pa najhitrejša pot za odpravo inozemskih brzojavk, zlasti za Francijo in Ameriko. Stranke, katere brzojavljajo v inozemstvo, posebno pa v Francijo in Ameriko, se opozarjajo na novo brezžično brzojavno zvezo.
■k Pol milijona Američanov na potu v Evropo. Iz Newyorka poročajo: Iz tukajšnjega pristanišča je odplula 7 osebnih parnikov v Evropo. Vsi parniki so polni Američanov, ki so namenjeni v evropske dežele. V prihodnjih dveh mesecih bo odpotovalo v Evropo okoli 500.000 Američanov, ki nameravajo ostati v Evropi letošnje poletje. — Da prinese pol milijona Američanov v Evropo dosti dolarjev, je jasno.
* Novi brzovlaki. Od jutri dalje bodo zopet vozili brzovlaki štev. 401/303/302 a in 303 a/303/402. Ti brzovlaki imajo direktne vozove I.—III, razreda: Budimpešta — Nagy-kanizsa—Gyekenyes—Sušak—Reka in nazaj, ter: Miinchen—Salzburg—Beljak—Jesenice—
zavlado; II. rimska doba do konca 6. stol.; III. najstarejša slovenska zgodovina takoj po naselitvi do mažarskih navalov; IV. doba obnove po odgonu Mažarov pa do zavlade Habs-buržanov, doba kolonizacije; V. doba celjskih grofov, prvi zametek velike jugoslovanske države, prvi turški navali; VI. doba prote-stantizma in »katoliške reformacije«, doba verskih bojev in kmetskih vstaj; VII. doba francoske revolucije, ki je segla tudi v naše kraje in zasejala ideje, ki so rodile narodno prebujenje ter izzvenele 1. 1848. v odpravi tisočletnega fevdalizma in končno zadnja doba, doba ustavnih in narodnih bojev, ki ima svoj zaključek v polomu avstro-ogrske monarhije in v senžermenskem, oziroma v trianonskem miru.
Kovačičeva zgodovina je pisana zanimivo, v prijetnem jeziku. Ne našteva samo suhih zgodovinskih dejstev, temveč se v prvi vrsti ozira tudi na duševno kulturo, šolstvo, narodno gospodarstvo, literaturo, umetnost, industrijo in denarstvo i. dr. — Posebno zanimivo je opisana zadnja doba, doba ustavnih in narodnostnih bojev (1800—1919). Vso pozornost zaslužita zlasti zadnja dva oddelka te dobe, to je »Štajersko vprašanje na mirovni konferenci v Parizu« in »Prekmurje na mirovni konferenci«, kjer nam pisatelj odkrije na podlagi poročil iz listov »Journal des Dčbats« in »Temps« in na podlagi svojih osebnih zapiskov iz pariške mirovne konference, katere se je udeležil kot zastopnik štajerskih Slovencev, marsikaj, kar nam je bilo dosedaj ali neznano ali nerazumljivo.
Naj teh par stavkov zadostuje kot opozorilo. Knjiga, na katero smo štajerski Slovenci lahko ponosni, obsega 410 strani ln stane broširana 60 Din. Segajmo pridno po njej!	Mat. Munda.
gl. k.—Karlovac—Sušak in nazaj. Brzovlak, ki odpelje iz Budimpešte ob 17.30, pride v Zagreb gl. k. ob 3.20, odpelje ob 3.30, pride na Sušak ob 9.01 in na Reko ob 9.08. Brzovlak, ki odpelje iz Miinchena HB ob 8.25, pride v Karlovac ob 4.05 in ima ob 4.35 zvezo z brzovlakom proti Sušaku. V nasprotni smeri vezi brzovlak z Reke ob 18.28, s Sušaka ob 18 37, pride v Karlovac ob 23.40, v Zagreb gl. k ob 0.40, odpelje odtod ob 0.50 in pride v Budimpešto ob 11 uri. Direktni voz Sušak —Miinchen odpelje iz Karlovca ob 0.17 in pride v Miinchen HB ob 21. uri.
* Nevaren slepar Boleslav Polanjko, rojen leta 1889. v Mariboru, pristojen pa v Ljubljano, o katerem smo včeraj poročali, je poleg že navedenih sleparij izvabil tudi Ivanu Pušniku iz Arlice pod goljufivo pretvezo, da ima veliko znanja in da ga bo pustil pro-tckolirati pri Gremiju obrtnikov v Mariboru, njegov orožni in obrtni list s prilogo za trženje z deželnimi pridelki. Jasno je, da se bo posluževal prebrisan in nevaren slepar teh listin za razne goljufije na ime Pušnikovo. Prebrisan sleparček, ki je bil že dobro znan z raznimi zapori še pred in tudi med vojno, je majhen, ima podolgast obrar, plave lase in jt obrit in pa močno grbast na desnei/i pleču, ter so ga videli zadnjikrat v sivkasti obleki s takim klobukom.
■k Zopet cerkven rop. V Zagorju je bilo zopet vlomljeno v tamošnjo župno cerkev. Kako je prišel tat v cerkev, ni nikjer razvidno in sodijo, da se je že zvečer v cerkvi skril, zjutraj zarana pa odšel z ljudmi, ki so odhajali od prve maše. Tat je odnesel z glavnega oltarja rdeče vezen rumen prt, z ob-hajilne miza pa dva prta iz bele kontenine z napisom: »Hvaljeno in češčeno naj vedno bo, presveto Rešnje Telo!« S stranskega oltarja pa je odnesel dve beli konteninasti rjuhi in iz spovednice zelenkasto zagrinjalo. Dalje je razbil ključavnici pri dveh nabiralnikih, v katerih pa ni bilo dosti denarja. Skupna škodo znaša čez 1000 Din.
•k Razpis. Ravnateljstvo drž. zdravilišča Rogaška Slatina razpisuje v kritem šetališču 1 lokal, pripraven za trgovino ali obrt, ob pogojih, ki so razvidni v Uradnem listu z dne 15. aprila t. L, št. 34, na strani 215. — Rok za vložitev ponudb je podaljšan do vključno 5. maja.
•k Smrtna kosa med ameriškimi rojaki. V Springfieldu, 111., je umrl 44 letni John Povše, doma iz Dol pri Litiji; zapustil je ženo in 7 otrok. — V Jolietu, 111., je umrl 40 letni Štefan Marolt, doma iz Podpolan pri Velikih Laščah; zapustil je ženo in 5 hčera. Oba pokojnika sta bila poštena, verna moža.
O Na Rožniku bo jutri (25. aprila) ob 9. uri duhovno opravilo, popoldne ob pol 5. uri pridiga in pete litanije. Obakrat darovanje za cerkev.
O Škarje brusiti Tako je klicala te dni po Glincah in okolici neznana ženska, baje Čehinja in je nabirala od strank škarje za brusit. Trdila je, da ima zunaj Gline njen mož ročni brus in da bodo takrat škarje nabru-šene. Pobrane škarje in nože pa je premetena sleparka odnesla in se ni več vrnila, kakor tudi niso opazili na označenem mestu nobenega brusača.
O Ponesrečen delavec. Včeraj so pripeljali z rešilnim vozom v ljubljansko bolnišnico 29 letnega oženjenega delavca Antona Perata iz Spodnje Šiške. Mož je delal pri stavbni tvrdki »Slograd« in si je odrezal na cirku-larni žagi palec, kazalec in sredinec na desni roki. Prva ovadba navaja, da se je pripetila nesreča vsled njegove lastne neprevidnosti.
O Inspiciranje ameriškega oddelka na ljubljanski glavni pošti. V četrtek je prispel v Ljubljano viš, uradnik poštnega ministrstva. Ogledal si je podrobno vse poslovanje ameriškega oddelka. Kakor utegne biti več ali manj znano, prihaja vsa ameriška pošta za našo državo v Ljubljano, kjer se v omenjenem oddelku odpravi na razne potujoče pošte v vse smeri kraljevine SHS. Da imajo uradniki z izdelavo ogromnega materiala sila dosti posla, je čisto umljivo. G. nadzornik je to tudi priznal ter vse uradništvo za vestno in točno izpolnjevanje službenih dolžnosti jako pohvalil.
O Poročila sta se 18. aprila v Ljubljani g. Ernest Leskovec, zasebni uradnik, in gdč. Joža Erjavčeva, učiteljica na Krki pri Stični.
O Odlični finančniki v Ljubljani. Včeraj sta se mudila v našem mestu viceguverner Narodne banke g. Protič in generalni ravnatelj Novakovič, ki sta pregledala poslovanje filiale Narodne banke in sta imela konference z zastopniki bank in drugih gospodarskih krogov. Ob treh popoldne sta si ogledala tovarno C. Pollak in se o njej zelo pohvalno izrazila kot o industrijskem podjetju prve vrste v tej stroki, ker gre za podelitev večjega sezonskega kredita. Po izvršenem poslu sta odpotovala odlična finančnika na Sušak.
© Požar »petrolcjskih vrelcev« sredi Ljubljane. Snoči ob 6. uri se je v Zvezdi na cesti proti Filharmoniji nekomu razbila pet-literska steklenica gorilnega špirita, ki se je razlil po jarku in tekel v kanal. Nekdo je blizu kanala slučajno vrgel v jarek cigaretni ogorek in špirit se je vnel. Plamen se je sam začel počasi širiti in objel jarek kakih 50 korakov na dolgo do mesta, kjer se je ubila
steklenica. Ta nenavaden požar je privabil več sto šetalcev, ki so imeli priliko videti požar petrolejskih vrelcev v malem kar sredi Ljubljane. Špirit je gorel celo uro. Mladina je z zanimanjem opazovala skoraj meter visoko segajoč plamen, starejši pa so obžalovali, da zgoreva špirit samo v zabavo.
O Cvetlični dnevi. Lansko leto so razna društva prirejala po ljubljanskih ulicah ob ponudbi cvetlic nabiranje prispevkov za razne namene. Z ozirom na tozadevne upravičene pritožbe občinstva objavlja policijska direkcija, da bo dovolila take prireditve samo v slučajih, kjer bo v tozadevnih prošnjah nedvomljivo dokazano, da se bo čisti prebitek uporabljal le v dobrodelne in humanitarne namene.
Mfarijbor
□	Mariborski gradbeni odsek. Maribor.
ski prndbeni odsek, ki bi moral skrbeti za temeljito popravljanje in zboljšanje državnih cest, ki spadajo v njegovo območje, je že dalje časa brez državne denarne podpore. Radi izoctainka državne subvencije počivajo vsa j večja in nu na dela in popravila na državnih cest"h. Na državni cesti proti št. Ilju v Slo-j venskih goricah je potrebnih temeljitega p-pravila toliko državnih mostov in podcest-nih žkbov, dela pa se ne morajo razpisati in oddati, ker ni denarja. Mariloreka gradbena sekcija še opravlja v svojem območju le najnu nejša posipavanja in čiščenja obcestnih jarkov.
□	Iz seje mestnega ubožn »ga sveta. V
četrtek je imel mestni ubožni svet v magi-stratni posvetovalnici sejo. Ob tej priliki so se rešile vse predložene prošnj*). Res potrebnim delanezmožnim prosilcem in mestnim revežem so se zvišale denarn > podpore od 50 na 80 Din. Petdesetim revnen osebam se je dovolila mesečna podpora E 1 Din. Razdelile so se med pedpore potreb re Badlove ln Girstmajerjeve ustanove. G. žup.n dr. Lesko-var je obljubil, da bo skrbel z* to, da se bo zavrel občnski svet za razširitev in pove-j čauje mestne oskrbnišnice, ki postaja s porastom Maribora premajhna. Dolgoletni in požrtvovalni oče mestnih reveilev (Viertel-richter) klepar Josip Riha je odložil to mesto radi prezaposlenosti in pride na njegovo mesto trgovec Sršen iz Koroške ceste.
□	Pričetek regulacije Vrtne ulice. Ze lansko leto je sklenil mariborski občinski svet regulacijo in razširitev Vrtne ulice, ki je za vozni promet preozka. V pondeljek je začel mestni stavbeni urad regulacijsko delo tn bodo letošnje poletje izpolnjene želje prebivalcev Vrtne in Smetanove ulice. Radi razširitve ulice je morala lesna tvrdka Domi-celj cd&tfpitl precejšen kos od svojega skladiščnega prostora. Proti novo razširjeni cesti ja zagradil g. Domicelj skladišče z novim, visokim lesenim plotom.
□	Slučaj škrlat ce v otroškem vrtcu. V otroškem vrtcu na Meljski cesti se je pojavil 1 slučaj škrlatlce. Bolnega otroka so prepeljali v izolirnioo, zavod je pustil mestni fizikat razkužiti.
□	Zastrupljenje s plinom. V kartonažni tovaruni BenčLna in drug se je pripetil v če-triek težji slučaj zastrupljenja s plinom. V sosednji hiši poleg tovarne je mestna plinarna menlirala nove plinske naprave. Delo je trajslo dva dni. Prvi dan je bila tovarna o monta/i obveščena ter ni prižigala v delavnici plina, drugi dan pa je pozabila plinarna tovarno obvestiti; plin so v delavnici v kleti, kjer je delalo 11 delavk prižgali toda vedno je ugaševal, da so morali luč vedno iznova prižigati. Pri tem se je prostor polagoma napolnil s plinom, da je postalo vsem delavkam slabo. Tri so se onesvestile, dočim »o bile ostale še pri moči, da so lahko zapustile nevaren prostor. O nesreči je bil takoj obveščen rešilni odelek, ki je ponesrečene delavke prepeljal v bolnico. Njihovo stanje pa ni nevarno in bodo kmalu okrevale.
□	Razvada mariborskega občinstva. (Od
postajenačelništva kor. kolodvora smo dobili naslednje opozorilo.) Med onim mariborskim občinstvom, ki porablja ob nedeljah in praznikih za svoje izlete potniške vlake, se je razpasla nelepa navada, da prihajajo veliko prekasno k potniškim blagajnam. Dogaja ae to zlasti na koroškem kolodvoru pri pop. vlaku na Koroško. Jasno je, da v poslednjem trenutku ni mogoče odpraviti stot'ne potnikov, pa čeprav bi bilo odprtih več blagajn. Zamudniki morajo torej vstopiti ali brez kart, ali se jim pa, ker je prekasno, sploh ne dovoli vstop. Pop. potniški vlak za Koroško odhaja iz Maribora gl. kol. točno ob 13.42 in iz Maribora kor. kol. točno ob 13.51. Zamude vlakov so strogo zabranjene, prav posebno pa tiste, kd bi nastale radi malomarnosti občinstva. Treba je pač upoštevati dejstvo, da odhaja vlak precej zgodaj iz Maribora, zato »i naj občinstvo preskrjjj vozne listke že v pre^poldnnskih urah. Po'novem, od 15. maja veljavnem voznem redu bo odhajal koroški I vlak še preje ln sicer z glavnega kol. ob 13.30 1 in kor. kol. ob 13.39, nakar se občinstvo že \ sedaj opozarja.
□	Meljska cesta je potrebna nujnega popravila. Ob suhem Vremenu je strašen prah, ob deževju pa blato, kot menda nikjer v mestu. Promet je na tej cesti zelo živahen ln potrebno bi jo bilo spraviti v boljše stanje.
□	Družinska sreča. V delavski družini zidarja Henrika Ozim je lena porodila dvoj-čka, ki sta oba zdrava. Dasi je ode sani tudi več mesecev bolehal in je v težavnih gospodarskih razmerah, je vkljub temu veselje v i druž ni cb rojstvu dvojčkov.
□	Ljudski oder bo priredil drevi igro j »Mo3 uniforme« ob 8 zvečer v dvorani Zadružne gospodarske banke. Pridite!
□	Pevsko društvo »Maribor« v soboto zvečer nima skupne vaje, ker je v dvorani prireditev Ljudskega odra.
□	Tatovi mcden h kljuk. Čudovito je, kaj se drndanes že vse krade. V Mariboru so sc spravili tatovi nad medene kljuke na hišnih vrath. Tako sta prijavila dva posestnika, eden iz M>jstrcve, drugi z Aleksandrove ceste da so jima zmanjkal^ na hišnih vratih medene kljuke. Tatvini je izvršil gotovo Isti v noči od srede na četrtek. Svoje-čaeno je imela mariborska policija opravka s takim t'tom ter ga je tudi izsledila in spravila pod ključ. Ukradene kljuke je pretopil ter medenino predajal.
□	Občni zbor olepševalnega drnštva. Ma-rib rsko olepševalno društvo bo imelo svoj cibčni zbor v ponedeljek 26. t. m. v restavraciji Narodnega doma. Svoječasno se je občni zbor prel žil, da se ugotovi razmerje društva do n estne cbčine, ki je lastnica nasadov in zemljišč, koje društvo oskrbuje. Pogajanja so se vodila dalje časa med delegati mestne občine in delegati društva. Društvo izvršuje izvanredno vavno nalogo, teda pri prebivalstvu ni našlo razumevanja, tako da bi vsled pičlih sredstev sploh moralo prenehati delovati, če mu ne bi občina priskočila na pomoč z večjim zneskom.
□	Stanovanjske »ailrnge imajo v Mariboru smelo. Ustanavljajo se kar zaporedoma od prevrata dalje, teda nobena ni mogla ustvariti tega, kar je nameravala. Vzrok je bil premalo zanimanje med premožnejšimi sloji in pomanjkanje kredita. Ista usoda bo najbrž zadela tudi uradnško stanovanjsko zadrugo, ki se je ustanovila začetkom tega leta. Imela je sicer še največ izgleda na uspeh, zlrsti ko ji je občina zas;gurala kredit. Ubila j jo bo pa najbrž občina sama s 6vojo stanovanjsko rke jo, ker bodo pogoji za interesente znatno ugodnejši, kakor jih pa more nuditi zadruga.
Celje
& Kameniti hodniki pred hišami in ceste po našem mestu se nahajajo na nekaterih krajih v najslabšem stanju. Radi bližnje leto-viščareke dobe bi bilo prav priporočljivo, ako bi se mestna uprava pričela bolj zanimati za odstranitev teh nedostatkov. Tujci, ki prihajajo v naše mesto že 6edaj, hvalijo naravno krasoto istega, a vsak pripomni, da te krasote ne more občudovati, ako se nahaja sredi mesta, ker mora večinoma gledati na tla, da se mu ne spodrsne na kakih razbitih hcdnikih, ali pa da ne zaide v blatno močvirje ali pa kupe prahu.
et Koncert ge. Gidije Buccarini, ki se je Imel vršiti že dne 10. t. m., se sedaj vrši danes zvečer ob pol 9 v Mestnem gledališču. Priporočamo, da se tega koncerta udeleži občinstvo v polnem številu, ker uživa umetnica svetoven sloves. Vstopnice se dobe v predprodaji pri tvrdki Gončar in Leskovšek.
•e Kalobje. Shod SLS se vrši v nedeljo dne 25. t. m. ob 11 dopoldne pri trgovcu Salo-birju pri Sv. Jakobu. Poroča poslanec dr. H od žar. Pristaši, pridite polnoštevilno!
VrJ&nilca
St. birma. V nedeljo, dne 25. t. m. bo t>resvetli gospod knezoškof na Vrhniki delil sv. birmo. Otrok, ki bodo prejeli ta zakrament, je letos nad 300 samo iz naše fare. Vrše se priprave za sprejem visokega cerkvenega dostojanstvenika, da tudi Vrhnika pokaže, kako ljubi in čisla svojega blagega nadpa-stirja.
Podoknica. V soboto 24. t. m. v mraku prirede ccrkveni pevci podoknico presvetlemu vladiki dr. A. B. Jegliču.
Deževno vreme nam jc napravilo zelo slaba pota, zlasti še glavno cesto, po kateri švigajo venomer težki in lahki avtomobili, ki se zadirajo globoko v tla, škrope pasante in delajo globoke rane v cestni tlak. Pešpot od kolodvora do Jelovškove hiše je dal naš cestni odbor nasuti z drobnim peskom ter nam je na ta način iz prejšnje slabe napravil prvovrstno pešpot, za kar mu izrekamo zahvalo in odkrito priznanje.
Umrla je na Verdu pri Vrhniki gospa Dobrovoljc, soproga bivšega uradnika in lesnega trgovca.
Originalen način vzdrževanja državne ceste vidiš, ako se pelješ iz Vrhnike v Zgornji Logatec. Državni cestar razstavi in nameče na razvoženo stran ceste 2—3 m dolga bruna in hlode, katerim se mora izogniti vsakdo in voziti po nasutem kraju ceste. Na ta način sc baje cesta izenači v par urah sama od sebe, dočim se smeje cestar v pest drugim svojim kolegom, kličoč jim: Prid* se les učit!
površnike
Fine
za gospode, priporoča tvrdka
A. KUNC, LJUBLJANA
do zelo zmernih cenah.
Savinjska dolina
Novinci. V soboto no odrinili naši fantje —
novinci v vojaško službo večinoma v Srbijo in Ma-redonijo. Med drugimi so odšl| tudi trije člant Orla s Polzele. Odsek jim je v slovo priredil v četrtek zabavni sestanek s čajanko. V petek zjutraj so imeli sv. mašo ter ee pripravili za odhod s prejemom sv. zakramentov. Medtem ko so drugi fantje naznanjali svoj odhod s pijančevanjem in razr grajanjem, je mirni in trezni nastop ln obnašanje Orlov pridobilo organizaciji novih simpatij. Fantom pa želimo srečno vrnitev.
Društvo ia gojenje treznosti Je priredilo v gostilni g. Cimpermann prolialkoholno predavanje. Predaval je tule g. zdravnik dr. Červinka. Predvajal jo tudi film »Smrt — voznik« Polna dvorana je bila znak zanimanja ljudi za protialkoho'no gibanje, pijano kričanje in razgrajanje, posebno o praznikih pa, kako to naši ljudje praktično izvajajo ...
IPrimorslco
Smrt istrskega duhovnika. Dne 16. aprila ie
umrl v Mur.lrilju (blizu Tinjana) v Istri, vpok. župnik Josip Bastijanič, star 51 let. V mašnika je bil posvečen kot duhovnik poreške škofije 1. 1808. Dasi sc jc šolal v italijanskih zavodih, je ostal veren sin svojega naroda in je zvesto 6tal z ljudstvom, dokler ga ni bolezen prisilila, da j a šel v pokoj. Bil je član pazinskega »Tiskovnega društva« ter jo vneto delal zlasti tudi za »Družbo sv. Mohorja za Istro«. Z njegovo smrtjo je nastala v vrstah istrskega domačega duhovništva zopet nova vrzel. »Pučki Prijatelj« opozarja tudi ob tej priliki na popolno usihanje domačega duhovskega naraščaja v Istri. Tačos se pripravlja na pastlrovanje v Istri en sam hrvatski bogoslovec. Kaj bo z ljudstvom, ko pomrjejo še ti domači duhovniki, ki so še ostali iz prejšnjih boljših dob?
»Goriška straža« zaplenjena. Goriški podpre-fokt je odredil zaplembo zadnje številke »Goriške straže r radi nedolžnega uvodnika »Uči e se od zgo-narja Jeronima Megiserja o plemenitosti slovenskega jezika v šoli na mnenje nemškega zgodovinarja Jeronima Meziserja o plemenitosti slovenskega jezika. Leta 1612. je Megiser zapisal v »Ana-les Carinthiae«, da je »dio siavonische oder vindi-bche Spraclie eine aus den feuerneml-sten, velche we:t und breit in Europa pangbar, als nemlich in Khaerrflten, Crnyn, Isterreich, Friaul...« (Slovenski jezik je eden najplemenitejših, ki Je daleč na okoli v rabi, kakor na Koroškem, Kranjskem, Is ri, Furlanskem.) Na slovenski narod so pritiskali tujci z zapada, severa in vzhoda, a kljub temu je ohranil svojo samostalnost, ki se izraža v lastnem izlikanem jeziku. ClankaT zak juči: Ali mislite vi gospodje Genlile, Fedele, Reina, Brelich in vsi drugi borci nižjih redov, ki ste si nadeli nalogo, spraviti naš narodni jezik za ognjišča in zapečke, da bos'e spremenili, kar stoletja niso dosegla? Ne, ne! Na krivih poiih ste! Vaša prizadevanja so brezuspešna, vaši napori bodo jalovi I
Nov tednik na Primorskem. V najkrajšem času izide v Trstu tednik »Preporod«. List bo urejeval ln izdajal komunistični disident Drago Godi-na, ki je leta 1921. izstopil iz komunistične stranke. List bo pač pisan v smislu Godinovih gospo-darsko-političnih nazorov, ki se dajo zelo težko označi i in ki so izraženi v njegovem »Idealizmu«. Na Primorskem izhajajo do sedaj kar štirje slovenski tedniki: »Mali list«, »Novice«, »Istarska Riječ« in »Delo«. G. Godina je prepričan, da si bo njegov list kljub temu našel pot med Primorce.
Kraške skale. Pohoda po Trstu ob priliki proslave ustanovitve Rima se je udeležilo kakih 10 do 15 kraških županov. Po večini so to vsi gostilničarji ali trgovci in nekdanji edinjaši. Imeli so tudi lastno »bando«, ki je fašistovsko himno komaj, komaj zlomila; pa so ji pomagali z vzkliki »Viva fascismo intransigente« 1 (Živel intransi~ent-ni fašizem.) Take manifestacije lojalnosti imajo vendar tudi »uspehe«: Za podestnta (vladnega vaškega načelnika) v Kozini je bil imenovan g. Pečar, nekdanji zaupnik tržaške edinjaške organizacije.
Trije prajniki na en dan. Dne 21. t. m. so v Italiji obhajali tri praznike: Obleinico ustanovitve Rima, praznik dela mesto 1. maja in kolonijalni praznik. Kdor še ni osebno prisostvoval takim fa-sistovskim proslavam, si ne more ustvariti jasne slike. Misli si vse mesto (katero, je pač vseeno, ker se slavnosti v vseh mestih vršijo po istem programu in z enakimi paradami) v italijanskih tro-bojnicah, po mestu tramvaj tudi s trobojnico. Nenadoma začuješ godbo, nato odjekne mogočni »Eia, eia, alala!« Mimo tebe privozi na kolesih več črno-srajčnikov, ki delajo proslor; za njimi prikoraka v izredno naglem tempu četa gologlavih in razku-štranih mladičev v črnih srajcah, ob strani kak starejši, ki daje tempo z »Lu-pi« (leva, leva!), spredaj zas ava. Dalje se vrsti godba, nato civilisti, čroosrajčniki in tudi ženske, vse mešano, delavci itd.; to tvori maso ln še dohiteva sprednjo četo. Zadaj se privlečejo s počasnim korakom univerzitetni profesorji, drugi profesorji, uradniki in sploh vse, kar je bilo diktirano na slavnost; potem zopet masa. Sprednji del sprevoda le»i leti dalje za nekim ciljem, ki ga iščeš zaman. Vmes čujes bojne klice: »Evviva Mussolini! Evviva Farinacci! Viva fascismo intransigente! Abbaso la camorra!« In vso to maso požre končno kako gledališče, kjer so nekateri poživijo od besede govornika, ki navadno ščuva na boj. To ti. jo pohod s trga Uniti v Trstu do gledališča Rossetii, lahko tudi pohod v ka erem drugem mestu. — Zvečer so se vr?ila predavanja o kolenijalnem vprašanju po vsej Italiji. Tržačane je letos presenetil lepak po mestnih zidovih: »Vogliamo cristlanizzare il partito! Ab-basso la camorra!« Hočemo pokilstjanlti stranko I Dol s kamoro! Baje je lepak naperjen proti fra-mnsonom, oziroma takim, ki so prišli v stranko iz koristolovstva. — Delavcem, ki ne bi prišli k sprevodu, so zagrozili, da si jih bodo zapomnili. Na ta način so si fašisti zagotovili vsaj pičlo udeležbo tržaškega delavstva, ki je po prepričanju povsem komunistična
ŠMARNICNO BERILO ZA MESEC MAJNIK
priporoča Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani sledeče:
Govori za mesec matnik. Spisal r. b. Finžgar. Din 20.--.	,,
Lavretanske Smarnice, Spisal dr. J. Jerse. Din 30,—	_ . _ . , ,,
Marija in sv. maša. Smarnice. 5pisal V. Bernik. Din 20.—. . , . . ....
Marija v pred^odobfth m podobah. Smarnice. Spisal J. Vole. Din 30.-—.
Smarnice arskega župnika. D<n 20.—. Znamenje na nebu. Smarnice. Spisal dr. J. Jerše. Din 30.—.	„ _
Marija vrtnanca našega srca ali Smar-ničnl misijon. Spisal J. M. Seigerschmied. Din 25.—.
Dopisi
Glasba
V	Mokronogu je umrl upokojeni sodni sluga 1 Jakob Mejak. Ž njim so položili v grob mnrkantno i postavo našega trga. Velik mož — velika dolga brada. N. v m. p.! — Sodne in davčne urade hočejo piestaviti iz Mokronoga v Novo mesto. Zahtevajo, da obč na zida novo poslopje. Ko b! na fte-grukah kopali zlato, bi že šlo, tako pa? Nobene industrije, male kmetije, slabe letine, vino zastaja, davki strašni, živina brez cene.
Zalog pri Ljubljani. Tukajšnja podmžnicu »Krekove mladine« (Zalog-Sp. Kašelj) ho gostovala jutri v nedeljo ob treh popoldne v ftmartnem ob Savi t igro v štirih dejanjih »Stari in mladi«; poleg predstave nastopi tudi naS mladi tamburaški zbor. čisti dobiček je namenjen nJibavi knjižnice. Prijatelji lepih iger vljudno vabljeni!
Rajhenbtirg. Na posebno pro-nio župljanov je podelila novi cerkvi Lurške Matere božje v Rajlienburgu pravica domače župne cerkve.
Ruda jama pri Laškem. Svoječasno so se ta-kozvanl nnprednjakj v *Jutru< in »Domovini« hvalili, kako njih število narašča. Danes pa, ko rudnik delavce reducira (oziroma boljše odpušča in slabšo sprejema) je vse nemo in tiho. Delavstvo izpregleduje in se je že prepričalo, da za njega ni mesta v Zerjavovi organizaciji, kakor je Samostojna strokovna del. unija; ve, da bi bilo tam o za priprego demokratski gospodi, da ga ta -e lažje izrablja do skrajnosti Danes ne samo delavstvo, temveč tudi nameščenci uvidevajo, da eo bili v vePki zmoti, ko so spravili te gospode iz demokratskih vrst na občinske stolčke. Večina s* že nagiba k Strokovni zvezi rudarjev in pozivamo vse prizadete, da k isti čimnreie in brez strahu pristopijo. Kakor smo preprifoni, je vsa redukcija zgolj osebnega značaja in igrajo pri nji glavno vlogo osebni momenti, o katerih bomo še izprego-vorill. — Prizadeti delavci.
Iz Savinjske doline nam noročajo: Ljudstvo se bolj in bolj oprijemlje kmeljarslva. Površina hmeljnikov je tudi letos znatno narasla. Marsikatera njivica in ozara se je nasadita s hmeljevimi sadikami, sai pa tudi daje hmelj kmetom kaj lepe dohodke, ki gredo kar na tisoče in tisoče. Pa ne samo s hmeljem, tudi s ladkorno peso si poizkušajo ljudje pomnožiti dohodke, ker moraio plačevati od sile visoke davke. Kako se bndo obnesli poizkusi s sledkorno peso, bomo ob nriHki poročali. — Sadje le lepo v cvetju, da bi le ne bilo strupene slane, pa bo na jesen lep sadni pridelek.
Sv. Peter GCanizčj --organizator krščanske dobrodelnosti.
Danes ob 7. uri zvečer se prične v Ljubljani v cerkvi sv. Jožefa, pri jezuitih, slovesna tridnev-nica v proslavo sv cerkvenega učenika Petra Ka-nizija. Sledeči govorniki bodo ob tej priliki govorili o velikih zaslugah, ki si jih je pridobil svetnik za sv Cerkev sploh, posebej pa eš za našo domovino Mnoge njegove zasluge so velikega pomena za kulturni razvoj našega naroda, kakor smo pokazali v posebnem članku 21. t. m. in lani, ko je svetnik dosegel čast oltarja in dobil naslov cerkvenega učenika. Iz hvaležnosti naj pa omenimo vsaj še eno izmed zaslug sv. Petra Kanizija, ker se redkokdaj o njej govori. Ob času, ko je živel sv. Peter Kanizij in leo so bili prvikrat natisnjeni njegovi katekizmi, je naše ljudstvo veliko trpel od neprestanih turških napadov. Takrat je prišlo v navado zvonenje opoldne za odvrnitev turške nevarnosti. Poleg drugih davkov so morali plačevati ljudje takozvanl turški davek. Preceniti se je moralo vse blago, imetje in dohodki, mostnina, cestnina, gozdarstvo, ribištvo, rudarstvo, vse panoge kmetijstva in obrti, celo dohodek dninarjev in delavcev. Na vsakih 60 gl. vrednosti je prišlo en goldinar turškega davka. In posledica teh razmer je bila splošna obubožanost In prav tedaj so se v naši domvini širile Lutrove zmote, da dobrih del sploh ni, iu da radi tega ni treba ne molitve in ne miloščine. Kako velike važnosti je bilo torej delovanje sv. Petra Kanizija za ohranitev sv. vere in kolikega pomena so bili njegovi katekizmi z naukom o krščanski pravičnosti, zlasti o delih usmiljenja. »Blagor usmiljenim, zakaj ti bodo usmiljenje dosegli« (Mat. 5, 7), te Zveličar-jove besede je zapisal sv Peter Kanizij v svoje katekizme, verniki so jih čuli v cerkvi in so po njih uravnali svoje delovanje in pomagali po svojih močeh vsem, ki so bili v po'r bi. Blagodejni sadovi krščanske-:/! usmiljenja so se zlasti pokazali v organizacijah, za katere se je sv. Peter Kanizij in njegovi redovni tovariši posebno trudil, v Marijinih družbah. Poročila jezuitskega kolegija v Trstu iz 1. 1636. n. pr. povedo, da je bila članom Marijinih družb krščanska karitas prva skrb. Za delitev miloščine so bili izbrani člani, ki so se zavezali to opravilo vestno izvrševati. Za ubožce se je pobiralo v Marijini kongregaciji sami, pa tudi v mestu pri meščanih Podobna poročila imamo tudi iz drugih mest. — Raznovrstne so zasluge sv. Petra Kanizija in med njimi nI najmanjša njegova skrb za krščansko dobrodelnost.
Cerkveni koncert v Tržiču.
V	svrho zbiranja fonda za nabavo novih orgel 9e vrši v župni cerkvi v Tržiču v nedeljo 25. aprila ob 8 zvečer cerkveni koncert. Spored: 1. Dr. G. Krek: Slavnostna predigra — orgle; 2. JuL Masse-net: Angel Gospodov je oznanij Mariji — godba na lok; 3. Fr. Kramar: Marija nebeška vodnica — meš. zbor; 4. A Do! i nar: Prošnja — meš. zbor, orgle in tenorski solo (poje g. Brandsteter, član glasb, društva »Ljubljana«); 5. G. Zahlfleisch: Jezus, sladki moj spomin — meš. zbor; 6. J. Haydn: Dopolnjeno je — odlomek iz oratorija »Sedem besedi Jezusovih na Križu«, kvartet na lok; 7 Iv. pl. Zaje: Oče naš — bnritonski samospev (g. Močan, gojenec ljublj. konserv.) 6 spremljevanjem violine (g. Kernc) in orgel; 8. Seb. Bach: Arija — violinski solo (g. Kernc); 9. A. Dolinar: Ave Marija: tenorski samospev (g. Brandsteter) orgle in violina (g. Kernc); 10. E. Adamič: Kot iz t'he zabije ih» kapele, baritonski samospev (g. Močan) in orgle; 11 A. Mav: Teko narr> ure svete, meš. zbor; 12. Fr. Mlinar-Cigale: Marija, moje upanj*, meš. zbor; 18 K Adamič: Himna v Čast sv. Cirilu in Metodu; 14. Dr. Fr. Kiinovec- Zdrava Marija, meš. zbor in orgle. — Ker je namen koncerta dobrodelen in spored vsestransko zanimiv, zato vsi prijatelji lepe umetnosti iskreno vabljeni!
• • •
Meifi&nska Marijina kongregacija pri »r. Jo-iefu so udeleži jutri v nedeljo ob 6 zjutraj skupnega sv. obhajila in popoldne ob 4 slovesnega shoda vseh Marijinih kongregaclj v cerkvi sv. Jožefa. Polnoštevilno!
Orel
Orlovski odsek na Verdu bo prfrHfl v nedeljo dne 11. julija t. 1. popoldne Javno telovadbo v »Matjaževki« na Verdu.
SLOVENSKA OPERA V SARAJEVU.
Sarajevsko občinstvo je z ljubljansko opero čezdalje boli zadovoljno, časopisje piše zem laskavo o »Večnem mornarju ter zatrjuje, da je bil to eden izmed najlepših večerov. Hvali dirigenta Balalko. Tudi zbori so bili od vseh dosedan(ih nastopov pri »Večnem mornarju najboljši. Caletova je svojo vlogo vestno naštndirala in jo jc sijajno odpela. Občinstvo ji je frenetično ploskalo. Ravnotako hvali kritika nastop Holodkova, Betteta, Po-tučkove in Orlova. Obisk pri predstavah je zelo odličen.
Martin 2eleznik: Kraljici maja. Osem Marijinih pesmi za meščani in ženski zbor. Z dovoljenjem knezoškofijskega ordinarijata v Ljubljani dne 20. marca 1926, št. 1051. Samozaložba. — Do sedaj kot skladatelj le malo poznan stopa Martin Zeleznik zadnji čas z naravnost izvrstnimi skladbami na dan. Še pred kratkim jc prejel od »Ljubljanskega Zvona« pri razpisu nagrad za nove zborovske skladbe drugo nagrado za svoj moški zbor »Kmetova molitev«. Nenavadno krepak in nov v izrazu je niegov »Vzdih« v 3. številki letošnjih »Zborov«. Tudi v svojih ravnokar izdanili osmih Marijinih pesmih je povsem zrel. Njegov slog je preprost, jasen, izrazito melodičen, odet v prikupljivo, semter-tja nekoliko eksotično, večinoma pa solidno, seveda današnjemu glasbenemu čuvstvovanju primerfio harmonično odelo. Pesmi niso težke. Kaj lepo se vrstijo v njih višji in nižji glasovi, ozirorna samospevi posameznih glasov z zborom. Za praktično uporabo na naših korih jako dobre kakor tudi za študij novejše glasbe pomenljive Zelezr.ikove Marijine pesmi vsakomur najtopleje priporočam. Dobe se ori skladatelju samem, učitelju v Sorici na Gorenjskem. Cena izvodu 10 Din. — St. Premrl.
Prva jugoslovanska glasbena razstava. 0 tej razstavi, ki je bila otvorjena v Belgradu 11. t. m., smo dobili sledeče poročilo. Ob otvoritvi je bil lep govor in čitale so se pozdravne depeše. Iz Slovenije ni bilo — nobene! Od Slovencev smo opazili le pianista Cirila Ličarja. Razstavlicno je dosti rokopisov raznih jugoslovanskih skladateljev, tudi slovenskih. Od slovenskega skladatelja Hrabroslava Volariča ni razstavljeno malone nič. Njegova hči je med vojno izgubila njegove rokopise in tiskane stvari, čuditi se je, da ljubljanska Glasbena Matica ali kaka trgovina z muzika-lijami ni poslala vsaj po eno delo vsakega našega skladatelja in tudi to ali ono delo Hrabroslava Volariča. To bi bilo vendar vredno, kajti razstava ima pokazati razvitek muzike v naši državi, ali na ta način ni popolna. V »Katalogu* na str. 17. spodaj v zadnji vrsti ood tekočo številko 315 se omenja Janko Le-bmova ->Zbirka ccrkvcnih pesm!« za mešani zbor, katero delo ie tako laskavo ocenil muz. kritik prof. dr. Gojmir K r c k v »Novih Akordih« 1. 1911. Tudi »Dom in svet* od 1. 1895. ie razstavljen, v katerem je Janko Leban v besedi in sliki poročal o svojem prijatelju Hrabroslavu Volariču. Knjiga stoji ob zidu odprta na tisti strani, kjer je Volaričev življenjepis in slika. — Skladateljeva hči je dala na razpolago tudi povečano fotografijo Vola-ričevpga soomenika v Kobaridu itd. Tudi ie izročila odboru svojega očeta »Zvezdico«, edino skladbo, ki jo jc šc imela Kakor se nam poroča, ie bila razstava — vsaj od začetka — jako_ slabo obiskana. Seveda, belgrajski par-veniji gredo raiši v koniske dirke, na matinejo, ples, v kino, a taka razstava je zanje brez pomena. Obžalovati je, da Slovenci nismo bolje poskrbeli, da se zanese veljava naše skladbe tudi v srbske kroge.
Naznanila
Združeni delavskj pevski zbori v Ljubljani prirede na predvečer proslave 1. majnika v petek dne 30. aprila ob pol 9 zvečer v dvorani >Uniona« delavsko akademijo t korist trboveljskim reduci-ranccm.
Pevske točke izvajajo: Pevski društvo Cankar, Glasbeno delavsko društvo in Grafika. Poleg zborovega petja nastopi baritonist g A Zupan s soli in g. Debevec z recitacijami. Po sporedu ko-mers, pri katerem sodeluje tamburaški zbor Svoboda z Viča. Cene sedežev od (1 -20 Din. — Ker ima prireditev dobrodelni značaj. Jo pričakovati, da se jo ljubljansko delavstvo brez razlike strank v obilnem številu udeleži.
Šiška. V nedeljo dne 25. aprila priredi slavnostno akademijo Mladeniška Marijina družba zvečer ob pol 8 v samostanski dvorani z zelo lepim sporedom. Slavnostni govor bo imel g. Josip Vole, stolni kanonik. Akademijo zaključi predstava: »Vladimir Vilegrajskk, igra v 5 dejanjih. Vljudno vabi odbor.
Katol. društvo rokodelskih pomočnikov bo imelo občni zbor v nedeljo dne 25. t. m. v dvorani Rokodelskega doma. Pričetok točno ob pol U. uri dopoldne.
Zborovunjc članov podružnice »Sadjarskega in vrtnarskega društva« za Kranj in okolico ter prijateljev sadjarstva se bo vršilo v Kranju v Ljudskem domu julri v nedeljo ob 9. uri dopoldne s sledečim si»oredom: 1. pozdrav in poročilo načelnika, 2 predavanje in poročilo o dosedanjih uspehih škropljenja sadnega drevja v svrho zatiranja rajnih drevesnih lišajev, ki baš v kranjski okolici vsako leto uničijo najmanj polovico sadnega pridelka. — Ob ugodnem vremenu se bo kazalo škropljenje na ondotnem vrtu. — Člani in prijatelji sadjereje, udeležite se tega zborovanja polnoštevilno I — Podružnica »Sadjrrskega in vrtnarskega društva* za Kranj in okolico.
Jugoslovansko društvo za proučavanje angleškega jezika priredi v Ljubljani angleško čajanko v soboto, dne 24. aprila 1926 ob 18 v dvorani Mladike, Bleiweisova cesta. Prireditev je v korist ekskurzijskega fonda za akademski poučni izlet v Anglijo._ Prostovoljni prispevki se hvaležno sprejemajo.
Cjubljanslco gledišče
Drama.
Začetek ob 8 zvečer.
24.	aprila, sobota: »Idijot«. Predstava v spomin obletnice Putjatoye smrti. Izven.
25.	aprila, nedelja: »Deseti brat«. Izvea
MorlborsTfo gledišče
24. aprila, sobota, ob 20. uri: »Tosca«. Ab. C. (Kuponi.) Gostovanje Mllrovlčcvih.
25 aprila, nedelja, ob 20. url: »Grofic« Ms-riea«. Ab. A. (Kuponi.)
»Ti.5c«< z Mii.ro, ičevimi se bo ponovil« v *> bo<o dne 24. aprila u ab C ia kupona
Narava in ljudje
Mesto premoga - solnce.
Premoga in petroleja bo sčasoma zmanjkalo. (Upoštevati je treba tudi, da moremo izrabiti le majhen del energije, ki tiči n. pr. v premogu. Premog vsebuje do 82 odstotkov ogljika, antracit do 92 odstotkov; od tega moremo doslej izpremeniti v uporabljivo energijo največ 20—25 odstotkov. Vrhu tega so ležišča premoga in petroleja vedno »jabolko razdora« med državami.) Za ta slučaj se iz-najditelji že dolgo pripravljajo in skušajo najti nadomestila za ta dva vira enegije na razne načine. Silo tekoče vode že koiikortoliko izrabljajo; stvar seveda še napreduje. Izkoristiti hočejo tudi plimo in oseko ter morske tokove, veter in elektriko ozračja; nekateri sanjajo celo o tem, kako bi razkrajali vodo, da bi gnala motorje kot sedaj bencin. In — last non least — tudi solnčno energijo bo treba izkoristiti kot gonilno silo; v neznatni meri se to že izvaja.
Doslej obstoji že okrog 180 patentov, ki se bavijo s konstrukcijo solnčnega stroja. Imeli smo tudi že nekaj praktičnih poskusov. V Egiptu .so postavljeni taki parni stroji, ki gonijo večinoma sesalke za namakanje zemlje. V Mehiki imajo majhne stroje za ogrevanje vode. Neka angleška družba je pred dvanajstimi leti po načrtih inženirja Schumanna postavila južno od Kaira, pri postaji Maadi, velik solnčni parni stroj, ki je delal s 50 konjskimi silami (dajati bi bila morala 1580 KS; nominale 1580, kurz 501); v desetih urah dela : je uspešno namočil dvesto hektarov bombaž- I nega polja.
Vsi dosedanji aparati pa so bili jako nepopolni in so izkoriščali primeroma malo energije (primerjaj trošenje energije pri aparatu v Maadijul); kovinska zrcala so kmalu crtemnela in često postala popolnoma nerabna. Zato je razumljivo, da doslej vse te iznajdbe še niso imele posebnega praktičnega pomena. In vendar bi ta neskončno majhni del solnčne energije, ki pride na našo zemljo, popolnoma zadostoval za industrijo, promet, kurjavo in razsvetljavo (ponoči), če bi ga znali izkoristiti. Računajo, da znaša poraba sile na zemlji danes dvesto milijonov konjskih sil; toliko energije bi dali (popolnoma izrabljeni) solnčni toplotni žarki, ki padajo na tisočinko Sahare (9000 kms), kjer je zrak morda z žarki najbolj nasičen. — Celotno energijo, ki jo solnce izžareva kot toploto, cenijo približno na kva-driljon (štiriindvajset ničel!) konjskih sil. Moč žarkov, ki na svoji poti zadenejo ob zemljo, bi — enakomerno razdeljena — zadostovala, da bi se v enem letu raztopila 33 m debela ledena skorja okrog cele zemlje, obsegajoče petsto milijonov kvadratnih kilometrov.
Upajmo, da bomo ta neizčrpni vir energije kmalu izkoriščali bolje in v večjem obsegu nego doslej. Velik napredek v tem stremljenju pomeni iznajdba prof. dr. Adolfa Mar-cuse-a. Ta je izpopolnil aparat za izkoriščanje solnčnih žarkov tako, da ne gre baje skoro nič toplote v izgubo. Pri tem uporablja velike leče iz specialnega stekla, ki toplotne žarke posebno dobro propušča. Leče so brušene asferično, votle in napolnjene z vodo. Marcuse-ov patent skuša izkoristiti »Heliody-namo Gompany Limited«, ki se je pred kratkim ustanovila v Londonu z angleškonemškim kapitalom.
Če je novi patent že dovolj izpopolnjen, bo lahko povzročil pravo revolucijo v svetovnem gospodarstvu. In če ni, vemo, da to ni zadnji poizkus. Vsekakor je mogoče, da bo kdaj vroča peščena Sahara eden naših glavnih dobaviteljev svetlobe, toplote in gonilne sile.
POMANJKANJE GOTOVIH PRODUKTOV.
Veliki angleški list te dni trdi, da bo v doglednem času na svetovnem trgu primanjkovalo mesa. To sledi iz tega, ker so skoraj vse evropske države pričele importirati nrso, tudi one, ki so jim sicer zadostovale potrebne množine doma zrejenih živali. Posebnega pomena je, ker se je tudi Japonec priučil uživanju mesa ter ga uvaža iz Avstralije in od drugod. To povečano povpraševanje po mesu bo sčasoma cene dvignilo in ga bo splošno pričelo primanjkovati.
Glede preskrbe z ribami je še slabše. Neki strokovnjak zagotavlja, da je severno morje takorekoč prazno rib boljše vrste. Sla-nikov in drugih manj vrednih rib je seveda vedno mnogo, a »morski jezik« se pa že težje dobi. Statistika angleškega ribolova za lansko leto kaže, da se je nad 1 milijon stotov manj rib ulovilo kot pa leta 1920. Pravijo in se resno bavijo z načrtom, da bodo morali lovišče prenesti v južno morje ter ribe v zmrznjenem stanju pošiljati v Anglijo.
Žetev leta 1925. je, kar se tiče pšenice, bila dobra, a če sledi le ena slaba letina, se bodo cene kruhu takoj povišale in sicer znatno. Kakor z mesom, tako je tudi s pšenico. Dežele, ki so včasih pridelale dovolj za lastno preskrbo, kupujejo danes pšenico drugod. A tudi rumeno in Črno pleme, ki je včasih vživalo samo riž, kupuje danes pšenico v velikih množinah. 40 milijonski japonski narod se hitro privaja k vživanju kruha in tovarniški delavec v Indiji hoče tudi že meso imeti, medtem ko ga je še nedavno preciraL
Velika Britanija potrebuje letno 5 mili- ( jonov ton papirja, Amerika pa 35 milijonov ton. Za to množino papirja je potreba 80 milijonov ton lesa in samo za časopisje v mestu Newyorku je treba vsak dan 9000 debel posekati! V doglednem času mora nastati pomanjkanje papirja, ako ne bo kake nove iznajdbe.
Pridelek bombaža je bil leta 1925. eden najslabših. Amerikanske bombaževe nasade uničuje črv in farmarji opuščajo sajenje, ker je vsako leto. slabše in obupujejo nad pridelkom. V Sudanu sicer sadijo bombaž na velikanskem ozemlju, a preteklo bo še precej let, ! preden se dobava izenači z amerikanskim i primanjkljajem in v bližnji prihodnjosti bo to ' pomanjkanje vsakdo občutil, kdor mora oble- j ko in drugo kupovati.
Predno bo leto 1926. pri kraju, bo tudi čaj dražji, ker je bila lanska žetev slaba. Tudi redni nemiri na Kitajskem so vzrok, da bo čaja manj na svetovnem trgu. Za nas to ne pride dosti v poštev, toda pri Angležih pa že, saj tam skoro vse samo čaj pije, a ne malo.
PTIČJI BAROMETRI.
Ako nimaš barometra v hiši, opazuj ptiče in perutnino sploh, pa se boš priučil, da boš tudi brez tlakomera vedel kakšno vreme bo. Če se škrjanček posebno visoko v zrak dvigne je to znamenje, da bo vreme še dolgo časa lepo in če se lastovke visoko pode za mrčesom, predno gredo spat, je istotako pričakovati lepega vremena. Kadar se pripravlja k dežju postajajo ptice nemirne. Pav vpije, kadar se bliža dež, in če papiga pogosteje žvižga kot navadno ali če se golobje zgodaj poskri-jejo po golobnjakih, takrat z gotovostjo pričakuj plohe. Tudi domača perutnina nam naznanja vremensko spremembo. Ze star pregovor pravi: »Če se kokoši kopljejo v pesku, bo kmalu konec solnčnemu blesku.« V mnogih krajih menijo da, če se kokoši zbirajo na kakem vzvišenem prostem ter se obirajo, bo kmalu dež, pa tudi, če perutnina peroti po-veša, je pričakovati dež;a. Tudi race so zna-nilke vremena. Kadar frče naprej in nazaj po vodi in mečejo vodo čez hrbet, je dež blizu.
OBSEŽNOST NEKATERIH DREVES.
Poleg nekaterih dreves, ki dosežejo izredno višino, kakor Sequoia gigantea v Kaliforniji ali pa razni evkalipti v avstralskih gozdovih, poznamo tudi taka drevesa, ki ne dosežejo sicer tolike višine, pač pa tako obsežnost, kot da bi bila sestavljena iz več dreves. Drevo raste namreč venomer samo vstran in prav nič navzgor. Iz vejevja košate krone zrastejo na mnogih mestih zračne korenine, ki se vedno bolj in bolj bližajo tlom, dokler ga ne dosežejo. Tako dobi drevo vse polno takih oporišč, ki izgledajo navidezno kot prava debla, v resnici so pa to le sekundarna debla brez korenin v zemlji. Dn si lahko prav predstavljamo to razsežnost dreves, je treba samo pripomniti, da lahko biva pod takim drevesom cela čreda slonov. Sem spadajo zlasti nekatere smokve (Ficus indica in Ficus benjamina). Ficus indica doseže neredko tako obsežnost, da meri njena košata krona 600 metrov v obsegu ali pa še več. In to krono podpira poleg glavnega drevesnega debla, ki doseže tudi izredno velike dimenzije, včasih več kot 300 sekundarnih debel z debelostjo naših smrekovih debel. Seveda rast takih dreves ne napreduje brezkončno naprej, temveč prej ali slej razpadejo taka drevesa, ki predstavljajo le velikanske kolonije, v manjše skupine, ki se potem začno znova širiti in košatiti. Prvotno drevo z glavnim deblom pa strohni in razpade, da napravi prostor svojim potomcem.
MEJE EKUMENE.
O »ekumeni« so že govorili stari Grki, ko so mislili, da je samo obrežje Sredozemskega morja naseljeno, ves ostali svet pa nenaseljen. Tako so govorili o ekumeni kot naseljenem svetu, ki je predstavljal nekak otok ljudi na površini širne zemlje. Kmalu pa so spremenili svoje mišljenje in govorili že o antekih, periekih in antipodih, vsled česar lahko sklepamo, da so mislili, da je cela zemlja naseljena. Žal, da mi še danes tega ne moremo trditi, brez ozira na to, da na nekatere zemlje še ni stopila človeška noga. Saj to so le male lise, ki bodo v teku naslednjih let gotovo kmalu izginile. Pač pa pride v poštev to, da je zlasti polarni svet za naseljevanje skrajno neugoden. Tako sega meja ekumene na južni poluti le do najjužnejše točke Amerike, Nove Zelandije, Tasmanije, se vleče potem ob 40. vzporedniku do rtiča Dobre nade. Vse južnejše ozemlje je nenaseljeno, ki ga le ribiči in posamezni raziskovalci včasih kdaj obiščejo. Na severni poluti poteka meja od Severnega rtiča preko Grtfnlanda ob 16. vzporedniku. Arktični arhipel Severne Amerike je le na južni strani poseljen. Vendar se opaža, da se polarni narodi pomikajo vsi polagoma proti jugu, na kar kažejo znaki nekdanjega bivanja, ki so jih našli raziskovalci visoko gori na severu. Taimyrski polotok Azije je popolnoma nenaseljen in spada kot edini del kulturne Evrazije izven ekumene. Meja poteka potem na južni strani Novaje zemlje skozi Vejgačev preliv do Severnega rtiča.
Po svetu
ŽUPANI MESTA LONDONA.
Sedemstodvaintrideseti župan sedi sedaj v londonskem Mansion-housu. Mnogo od teh se je povzpelo kvišku od najnižje stopinje. Viljem Cravan je bil učenec in potem krojaški pomočnik. Ker je bil priden in varčen, si je kmalu toliko prihranil, da si je ustanovil lastno krojačnieo. Kmalu je zaslovel kot dober krojač in postal tudi občinski svetovalec in mestni sodnik. Ko je postal Lord-Mayor mesta Londona, je dal v svoji rojstni vasi v spomin na ta dogodek sezidati šolo. — Lord-Mayor Osborne je prišel v London kot učenec k nekemu suknjarju. Suknjarjeva hiša je stala ob reki Temzi in nekega dne je gospodarjeva hči padla v reko. Osborne je skočil za njo, jo s težavo rešil, a gospodar mu jo je za plačilo dal za ženo. Postal je bogat in splošno spoštovan ter dospel do najvišjih časti. — Revni fantiči iz vseh krajev angleškega imperija so postali župani največjega mesta na svetu. Londonča-nov pa je bilo med temi razmeroma jako malo.
Malokomu je znano, kako velike časti uživa londonski župan. V Citv, to je v središču mesta, ima župan več moči kot kralj sam. Kralj ne sme skozi Gity, če ne vpraša župana za dovoljenje in vojaške čete ne smejo korakati skozi središče mesta, če župan ne odobri. Ivord-Mayor je obenem tajni svetni, admiral londonskega pristanišča in pa kurator katedrale sv. Pavla. Vsak trenotek sme potrkati na vrata Tower-a (londonske trdnjave), geslo mu štirikrat na leto dopošljejo podpisano od kralja samega. Istotako ima pravico za privatno avdijenco pri kralju in sicer, kadarkoli se mu zdi umestno. Za časa njegove županske oblasti stoji v činu grofa in v slučaju smrti monarha je upravičen, da ga pozove jo k smrtni postelji. Plače ima. 10 tisoč funtov, kar pa nikakor ne zadostuje za razne oficijelne in druge pojedine, brez katerih se na Angleškem nič ne izvrši. Saj je proračunjen samo takozva-ni županski banket na 1500 funtov ali čez 800 tisoč dinarjev. Zato mora však župan poseči globoko v žep.
-f Največja poštna znamka. Pred kratkim je egipčanska vlada izdala nove znamke, ki so bredvoma največje na svetu. Znamke imajo kraljevo sliko in so bile izdane kot jubilejne znamke za kraljev rojstni dan. Velikost znamke je 12X4.7 cm. Tiskana je v škrlatno rdeči barvi. Nominalna vrednost -naša 50 frankov. Uporabljati jih je mogoče samo na velikih paketih ali pismih velike oblike.
-j- Župnik kot iznajditelj. Abbe Baole, župnuk v vasici Treize-Vents v Vendeeji, je izumil kmetijski stroj za sajenje zelja, ki se sploh lahko uporablja za sajenje in sejanje. Izdelal ga je s pomočjo nekoga mladega inženirja in vršVega kovača. Nedavno ga je ra^kazovrl pri delu nekako peddesetpoljedelskim strokovnjakom. Stroj reže brazde ali pa ^ela v tla luknje, v katere potem vsaja s"dike. Stroj je baje jako praktičen in glas o izumitelju se je razširil daleč po Franciji; »mon cure chez lez choux« mu pravijo navihani Fr.-noozi.
-f Zalaganje planinskih koč z živili po zraku. Poročali smo že, da se bavijo v alpskih deželah z mislijo, da bi oskrbovali planinske koče z raznimi potrebščinami aero-plani mesto nosačev in da bi se drlo to izvesti na več načinov. Te dni se je posrečil prvi poizkus nemškemu Aero-Lloydu. Letalo je vrglo pri planinski koči »Kiihtai« v Oetz-talskih gorah 50 kg zmrzlega mesa na tla; spust b je 15 metrov nad kečo.
4- Mačka ustavila 111 mlinov. V Massa-chusetsu v Ameriki je baje neka mačka ustavila za pol ure 111 mlinov ob Fall Riveru in pov'ločila, da je bilo celo mesto pol ure v temi. Kako? Pravijo, da je sedel na neki transformator vrabec, za vrabcem se je zapodila na transformator mačka in povzročila kratki stik. Pravijo tudi, da si je mačka it opomogla od prvega strahu.
- Še ©n Leninov kip. Na predgorju pri Vladivo^toku bodo postavili orjaški Leninov kip po načrtu ruskega kiparja Kozlova. Kakor je ameriški simbol kip »Svobode« v Ne\v-yorku, bo Leninov kip na skrajni vzhodni meji sovjetske unije kot znamenje »novega sistema« že od daleč obračal nase oči potnikov z morja in celine.
-f Narodnosti v Sibiriji. Ruska akademija znrnosti pripravlja prvo natančno etnografsko karto Sibirije. Za podlago so ji poročila ekspedicij, ki so tam raziskovale zadnja leta. Po teh podatkih so ugotovili v Sibiriji več kot sto narodnosti oz. plemen.
+ Najdaljši viseči most na svetu sedaj postavljajo in ga bodo prihodnje leto izročili prometu. Ta most, ki bo 686.8 m dolg, bo vezal Philadelphijo in Camden preko reke Delawajre. Moet bosta nosili le dve žični vrvi, a vsaka bo spletena iz 18.066 galvaniziranih žic in bo 76.2 cm debela. Vrvi tehtata 6770 ton: naivečja tegoporna sila znaša 15.177 kg na kvadratni meter. Most bo stal 37 milijonov dolarjev (nad dve milijardi dinarjev).
-j- IKKI. Na zadnjem kongresu komunistične internacionale so bili v odbor IKKI (Izvršilni komite komunistične internacionale) Izvoljeni sledeči: podpredsedniki Buha-rin (za Rusijo), Telkau, Roemele (oba za Nemčijo), St lin (za Rusijo), Ferguson (za Anglijo), Kol rov (za Balkan). Vse države so razdelili v 9 skupin. V zadnji skupini so bal-kanake države.
Socialni vestniR
Koncentričen nastop velekapitala.
Razmere med kapitalistom in delavcem so vedno ostrejše. Zdi se, da je velekapital trdno odločen in da se skrbno pripravlja za ta boj. Dosedaj je nastopal strnjen samo v posameznih državah. Toda to mu ne zadostuje. On hoče zavojevati ves svet. Zato je sedaj na tem, da osnuje skupno organizacijo. Ta organizacija naj bo pod vodstvom ameriškega kapitala in njen sedež naj bo v Newyorku. Na newyorška vrata so že potrkali zastopniki državnih bank iz Anglije, Nemčije, Belgije, Nizozemske, Poljske in Češkoslovaške. Tudi Italija in Ffancija sta že na potu. To pomeni, da bo imel svet organizacijo, ki- bo močnejša kakor katerakoli država. Da bo imela glavno besedo Amerika, je umljivo samoobsebi. Kajti Amerikanec je žilav in ne opusti zlepa svojega načrta. Najlepšo priliko za to ji nudijo njeni »vojni zavezniki«. Vojno so mogli voditi Ie s pomočjo Amerike. Ta jim je pa tudi rade-volje nudila vse rezultate produkcije svoje dežele. Amerika je dajala, zavezniki so jemali. Toda Amerika je tudi zapisovala. Vojni dolgovi! Naivni svet je upal, da bo potegnila Amerika debelo črto čez te ogromne vsote. Toda Amerika je ostala hladna. Prišli so vsi po vrsti. Najprej Anglija, nato Francija, Belgija, Italija, Češkoslovaška, sedaj je na vrsti Jugoslavija. Vsi, prav vsi, bodo prišli na vrsto. Za Nemčijo je pripravila Dawesov načrt. Ta ga je seveda morala tudi sprejeti.
Amerika je velikodušna. Prvo leto se zadovolji s sorazmerno nizkimi obrestmi in z majhnim odplačilom. Toda te vsote rastejo z vsakim letom in v 60 letih bodo tako velike, da jih bo zmogla malokatera država. Za vsem tem načrtom stoji ameriški velekapital, stekajoč se v oblasti nekaternikov. Tem se bo pridružil še evropski velekapital in tako bo skušala ta organizacija zvaliti vsa bremena na ramena šibkejših. Svet še ni imel organizacije, ki bi tako resno grozila človeški svobodi, kakor predstoječa organizacija svetovnega velekapitala. Da je velekapital v svojem bistvu poganski, neusmiljen in ne pozna nobenega obzira, dokazuje postopanje Trboveljske premogokopne družbe, dokazuje postopanje angleških podjetnikov, predvsem v premo-gokopih, kateri hočejo dokazati, da je nastala kriza v obratih radi tega, ker so delavske plače previsoke, delovni čas prekratek, zaradi lepšega so seveda tudi davki previsoki. Kakšen cilj ima velekapital, kažejo razmere na Kitajskem, v Indiji in sploh v vzhodni Aziji, kjer izrablja moderni kapitalist tamkajšnje razmere in zasužnjuje v svoje sebične in nikoli nasitljive svrhe ubogo deco in slabotne ženske ter jim nalaga do 12urno dnevno in nočno delo, moškim pa celo 16urno. Ves trud in znoj pa ne nudi tem ubogim sužnjem niti toliko, da bi se preživeli dostojno, vsaj I po svojih običajih. Kakšen je cilj velekapitala, naj služi kot dokaz spomenica nemških delodajalcev, v kateri trdijo, da je vzrok krize nemškega gospodarstva v zahtevi delavstva po vedno večji mezdi, skrajšanem delovnem času in v zahtevi po soodločevanju v obratih. Z eno besedo, nemški delodajalci ne smatrajo delavstva za subjekt, ampak za objekt v go-gospodarskem svetu.
Nasproti tej grozeči silni organizaciji stoji razdvojena masa šibkih, stiskanih in izkoriščanih, loveč se sedaj za tem, sedaj za onim geslom. Stoji nasproti masa, pogrezajoč se vedno bolj v duševno topost, kajti izkoriščajo i jo tudi njeni voditelji, ki pripadajo socialni ; demokraciji. Delavstvo se bo moralo preorga-| nizirati ter zbrati pod drugim programom I nego je marksistični, ki je pokazal svojo po-i polno nesposobnost, da osvobodi delovno človeštvo izkoriščanja od strani kapitalizma.
-' ^©IfSM svet
Nemški katoliški krogi so se zadnji čas zavzeli za to, da se začne kanonizacij-ski proces o treh svetih osebah zadnjih j stoletij: o Katarini Emmerich, westfalski av-j guštinki, ki je morala pod Napoleonovim preganjanjem redovništva iz samostanske samote na trdo cesto. Znano je njeno delo »Življenje in trpljenje Kristusovo«, ki ga je po njenih vizijah napisal Brentano. Drugi je Peter Fried-hofen, tretji pa Janez Gaspar Kratz, misijonar v Tokio, umrl mučeniške smrti 1737.
Za družine. Na Dunaju deluje v najtežjih razmerah »pomožno društvo za krščanske zakonske zveze«, ki je do sedaj imelo zelo velike zasluge. V pravilni zakon je spravilo 550 konkubinatov; posrečilo se mu je legitimirati 224 otrok, 110 odpadlih privesti zopet v cerkev, pridobiti ji 18 drugovercev, 119 oseb pripraviti za sv. birmo. Družba je razdeljena na 24 farnih skupin in ima 19 pisarn-filialk. Sploh stopa katoliško cerkveno življenje na vsem svetu čezdaljebolj pod znamenje laiškega apo-stolata.
Cerkve v Rusiji. Znani F. Lama piše v »Allgemeine Rundschau« od 10. aprila 1926, da znaša Število religioznih organizacij (krajevnih) v Rusiji 33.696. Število cerkva pa je 19.792, izmed katerih so jih boljševiki zlorabili v druge svrhe le 307. Med religioznimi organizacijami je bržčas razumeti farne občine ali podobno, ker bi boljševiki težkoda trpeli drug«.
Gospodarstvo
Dve uri na milanskem veleseimu.
Milan, 22. aprila.
Poseben tramvaj te pripelje po kakih 20 minutah na velesejem. Plačaš dve liri in lahko samozavestno stopiš na tla mednarodnega,, velesejma. Časnikarji, pravi poklicni časnikarji, morajo tudi plačati vstopnino. Sploh 6em povsod zaman venomer ponavljal v izbrani italijanščini (kakor prvih 14 dni po doktoratu), da cem čaenikar iz Zagreba. >Lep kos poti!« me Je zafrknil mlad Milane! ▼ informacijskem uradu, kamor sem so tatekel po informacije o prometu in sklenjenih kupčijah. Nasmehnil sem se in dalje mi sva prišla, pokazal mi j« drugega gospoda; a tudi ta je skomignil z rameni na mojo prošnjo za informacije, da bi kot... časnikar napisal članek o velesejmu. »Ah, napisali boste nekaj vrstic o splošnem vtisu, podatkov vam ne morem dati, ker jih še nimam.« In kaj mi sedaj preostaja drugega? Par vrstic o splošnem vtisu.
Premeril sem najprej načez razstavo. Kljub velikemu obsegu ne bo dosti dela, v par urah končamo. Potolažil sem se, ko sem imel pred očmi velikansko vseangleško razstavo v Wembleyu, ki je tirjala od mene cela 2 dni.
Vrsti se paviljon za paviljonom posameznih tvrdk, za posebne vrste industrij, paviljon posameznih pokrajin in držav. Nekateri so za stalno postavljeni, drugi provizori-čno, tretji se komaj gradijo. Skoro vsaka večja italijanska dežela ima svoj paviljon s svojimi posebnimi produkV. Nekateri ro prav okusno zgrajeni. Sploh dobiš tukaj vtis, da gre za velesejem, ki hoče stalno živeti. Bogato je naložen paviljon za znanstvene aparate. Italija sama je tu častno zastopana s svojimi radiotelegrafičnimi izdelki; zdi se, d je ta industrija v Italiji zelo napredovala v zadnjem času. Železna industrija ne nudi posebnosti; večje italijanske tvrdke (kakor Breda, Ansaldo itd.) imajo lastne paviljone. Ta del razstave nima mednarodnega značaja, ker je prevoz strojev v drugo državo drag. »To lokomotivo mora občudovati ves svet,« je mrmral ponosno neki Italijan ob pogledu na dokaj snažno delo milanske »Officine nieccaniche«. Res lepa električna lok omot: va, izdelek firme Breda, ki vozi z brzino 100 km, te spominja na načrte za elektrifikacijo italijanskih železnic. Železniških strojev in vagonov ni razstavila nobena inozemska država.
Veliko boij pesler je oddelek, kjer so razstavljeni drobni izdelki. Posebno usnjarska obrt je bogato zastopana. Trgovina s kovčegi, denarnicami, listnicami itd. menda zelo nese. In toaleta! Danes, ko 6e vse par-fumira in barva! Katera država naj tu prednja«, ko ne razkošna Francija? Pot te pelje mimo modnih salonov. Hvali Boga, da si sam. V teh salonih se prirejajo bajni večeri; elegantne pariške dame nastopajo v najnovejših »kreacijah«, francoskih tvrdk. Drugega dne se spustijo v boj italijanske tvrdke in druge. Pustimo modo in preidimo na mazilo neke vrste nemške firme, ki ima to lastnost, da postanejo čevlji takoj svetli, ko jih na-mažeš, ne da bi jih bilo treba še drgniti s šoetbo.
Zakaj mi je tako čudno pri srcu, ko zazrem paviljon Rusije? Rusija prvič v Milanu, Rusija na zapadu. Četudi plapola na paviljonu zastava s srpom in klrdivom, je to vendar slovanska Rusija. Paviljon ni še dograjen, morda radi tega nisem našel v zunanjosti paviljona nič ruskega. Rastavljeni so notri kra.-ni tapeti in posebno izdelki iz kožuho-vine. V bližini ruskega paviljona se nahaja nemški, ki je zgrajen v obliki velikanske Wilhelmove čelade. Nenadoma se mi zazdi, da čujem ptičjo petje. Oz.rom se naokoli in ugledam mizico, z.a kateoro je čepel neki meni znani gospod:na mizici kletka s kanarčkom, ki je pel na vse pretege. »Cinque Pre!« je vpil zadovoljni Benečan. Pogledam bližje: cd ust smehljajočega se trgovca se je vleklo črevo do kanarčka v kletki in ta se je drl in migal z repom kakor je trgovec pihal. To je tista spec'ali teta, o kateri mi je tnko nezaupljivo pripovedoval sinoči v gostilni isti trgovec; morda se je bal z.a patent. Rekel mi je, da to razstavil kanarčka tudi na Reki. Na mojo pripombo, da bi lahko razstavil svojo speciliteto v Ljubljani, ki je zelo blizu Reke, mi je odgovoril, da nima potnega lista z.a — Avstrija. Popravil sem mu, da se nahaja Ljubljana v Jugoslaviji; velesejem da se bo vršil meseca julija. »A, za časa kopalne sezone.« Posegel je vmes natakar, ki je bil ujet v Avstriji. »Saj se nahaja Ljubljana v notranjosti države!« Uboga Ljubljana! Potem naj bi še pravil v Milanu, da sem časnikar iz Ljubljene! Potem se še dobijo ljudje, ki se ustrašijo stroškov za ljubljanski sejem. Kako je potrebno, da se Ljubljana seznani s tujim svetom!
U?peh milanskega velesejma? Številk nisem rn^gel dobiti. Vendar so mi natakarji povedali, da je prišlo v Milan silno veliko tujcev. Promet je izredno živahen. M laneži so z uspehom zadovoljni. Sobe, da bi prenočil v Milanu sploh zvečer ne dobiš. Ponujajo ti zasebne sobe po — 50 lir! Ta opolnost dovolj jasno priča o uspehu velesejma. L. B.
OBRTNIŠKA SAMOPOMOČ ZVEZE OBRTNIH ZADRUG V LJUBLJANI.
Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani je na svojem zadnjem občnem zboru sklenila ustanoviti •Obrtniško samopomoč«, — ustanovo, ki bo imeln namen nuditi svojcem umrlih članov prvo podporo.
Ta korak Zveze obrtnih zadrug je gotovo hvalevreden. Obrtništvo, ki živi v jako težkih razmerah, si ne more napraviti nikak.h prihrankov, ki bi v slučaju smrti obvarovali družino pred pomanjkanjem. Zato je tudi med obrtništvom taka ustanova jako potrebna.
Kot član pristopi lahko vsak samos'ojen obrtnik, njegova žena, starši in otroci nad 18 let. Do 31. decembra 1926 postane član lahko vsakdo ne z ozirom na etarost, po tem roku »n le do 45. leta starosti. Član plača pri pristopu vpisnino, pris'oj-bino 7-a upravne stroške ter po 5 Din za prva dvn smrtna slučaja, skupaj 30 Din. Kot član pa plača vsak samo ob smrti kakega člana po 5 Din in enkrat na leto po 10 Din za upravne stroške. Prispevki so torej tako malenkcs.ni, da jih premore tudi vsak mali obrtnik, koristi v slučaju smrti pa so le velike, zlasti če bo imela samopomoč veliko število članov. Ker se pobira prispevek po 5 Din vedno za 1 smrtni slučaj naprej, dobe svojci takoj ko predlože mrtvaški list, tolikokrat po 5 Din kolikor članov šteje samopomoč. Z delovanjem bo pričelo 1. julija t. I.
Kakor smo informirani, je Zveza obrtnih zadrug razposlala te dni na vse zadruge in obrtna društva v ljubljanski oblasti nabiralne pole.
Ker je ta socialna ustanova za vse obrtništvo res velike koristi, naj bi se je obriniki čimbolj eprijeli in se priglasili takoj kot člani pri svoji zadrugi, obrtnem društvu ali pa naravnost pri Zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani.
Živinska razstava v Novem mosta. Podružnica Kmetijske družbe v Novem mestu naznanja: Živinska razstava so bo vršila 30 maja t. j v nede-ljo od 9 uro zjutraj do 16. ure popoldne. K razstavi se bodo pripustile: 1. enobarvne (sive, pše-nične in rujave) krave in tclice, breje ali r teleti, enobarvni biki od 1 leta naprej. Biki, krave in te-lice, ki vozijo, naj se naprežejo. 2. Zrebci od 1 leta naprej, toplo in mrzlokrvni, kobile od 3 let naprej, toplo- in mrzlokrvne, brejo ali z žrebeti, mlade kobilice 1 in 21etue. 3. mrjasci od % leta naprej (požlahtnjenih pasem), svinje breje ali s pra-seti. — Kmetovalci poslužite se prilike, razstavite svoje lepe živali. Zato naj so vsak, kdor misli ka';o žival razstaviti, obvezno priglasi do 15. maja t. L pri podružnici Kmetijske družbe v Novem mestu. Kdor se do loga časa ne priglasi, so no bo pripustil k razstavi. Lepe živali bodo dobilo primerne nagrade. Za bolj oddaljene živali bomo preskrbeli hleve in tudi krmo. Kmetijski strokovnjaki Slovenije, ki so za razstavo zanimale, se vabite, jo posetit". Na razstavo se bo povabilo ministrstvo z,a kmetijstvo v Belgradu in bode dana možnost živali prodati.
Ii Centrale industrijskih korporarij. Iz Belgrada poročajo, da se v sredi meseca maja L L vrši tam seja centralne uprave, na kateri bodo predvsem razpravljali o sistemu trgovskih zbornic in o izpremembi določil zakona o državnem računovodstvu, kar se tiče državnih dobav.
Z denarnega tr^a. Zadnje čase so se začele oglašati hrvatske banke pri naših zadrugah in žele z njimi stopiti v ožje stike, da bi nalagale naše posojilnice denar v hrvatskih bankah, ker je tam obrestna mera za pol odstotka ugodnejša. Tem bankam gre za to, da dobe slovenski ljudski denar in !»•> upravljajo v Hrvatski za Hrvatsko.
1'romet ljubljanske borze v meseni marcu i. 1. jo znašal 472 vagonov blaga v vrednosti 2,085.000 Din. Skupno je v prvih 3 mesecih t 1. dosegel promet 1371 vagonov za 9.292.000 Din. V celem lanskejn letu je bilo prometa 2311 vagonov v vrednosti 18.236.000 Din. Prvikrat <e statistika prometa v marcu L 1. beležila zaključek v cementu, kar kaže na rastoči promet in pomen ljublian-ske borze. — Na efektnem tržišču je bilo zaključkov v prvem četrtletju t. 1. za 655.000 napram 2,935.000 Din v celem lanskem letu.
Dne 23. aprila 1920.
Denar.
7i>#rcb. Berlin 18.515-13.555 (18.517-13.557), Italija 228- 229.20 (228.025—229.225), London 275.975-277.175 (275.988-277.18), Ne\vyork 56.644 -56.944 (56.65-56.95), Pariz 190-192 (190-192), Praga 168.125—169.125 (168.184-169.184), Dunaj 8.C053- 8.0453 (8.0038-8.0-138), Curih 10.9557— 10.9957 (10.9562-10.9902), Amsterdam 22.65— 22.85 (22.757 -22.857), Bruselj 203 zaklj.
Curih. Bolgrad 9.12 (9.12), Budimpešta 72.50 (72.50), Berlin 123.27 (123 30), Italija 20.82 (20.82), London 25.17 (25.185), Newyork 517.625 (518.062), Pariz 17.2625 (17.40), Praga 15.3475 (15.3575), Dunaj 73.10 (73.075), Sofija 374 (3.745), Amsterdam 207.70 (207.75), Bruselj 18.35 (18.5075), Kopenha-gen 135.50 (135.475), Stockholm 138.60 (138.70), Oslo 112 (112.55), Madrid 74.5125, Atene 6.50, Varšava 48.50.
Dunaj. Devize: Belgrad 12.46—50, Kodanj 185.30—70, London 81.40-50, Milan 28.44—54, Nevvvork 707.35—85 (ček 705.15—709.15), Pariz 23.60—70. Varšava 72.25—74. — Valute: dolarji 706.40, francoski frank 23.37, lira 28.41, dinar 12.47, češkoslovaška krona 20.94.
Pra^a. Devize: Lira 135.55, Zagreb 59.38, Pariz 112.80, London 164.025, Newyork 33.70.
Vrednostni papirji.
Ljubljana. 7% invest. posoj. 76 bi., vojna odškodnina 310—314, zastavni listi 20—22, kom. za-dolžnice 20—22, Celjska 200—205, Ljublj. kreditna 175 den., Merkantilna 100—102, zaklj. 102, Pra-štediona 868—872, Slavenska 50 den., Kred zavod 165—175, Strojne 95 bi., Vevče 100 den., Stavbna 50- 60, šešir 110-110, zaklj. 110.
Zajfreb. 7% invest. posoj. 77—77.50, agrari 46—47.50, vojna od?kodnina 315—816, uit. april 815 den., uit. maj 319—319.75, Hrv. esk. 105—1J6, Kred. 110—113, Hipobanka 60—62, Jugobanka 97.50-98.50, Prašiediona 870- 872.50, Ljublj. kreditna 175 den., Slavenska 50 bi., Srpska 133 den., Etno zaklj. 945, Narodna banka 4000 den., Zem. Bos. 135—145, Eksploatacija 25 bi., Šečerana 300 bi., Nihcg 30 bi., Gutmann 250—260, Slavonija 42 —43, Vevče 100 zaklj., Šečerana Bečkerek 320 d.
Dunaj. Podon.-savska-jadr. 767 000, 2ivno 798.000, Alpine 2C5.000, Greinilz 120.000, Trbovlje 445.000. Hrv. esk. 126.000, Leykam 150.500, Jugobanka 1'20.000, Hipobanka 78.800, Avstr tvornica za dušik 221.000. Mundua 1,180.000, Slavonija ■18.000.
Blago.
LJubljana. Les: Bukovi plohi, neobrobljent,
od 40 do 80 mm oz. tudi 100 mm, od 16 cm napr., media ca. 25 cm, L, 11., popolnoma suhi, fco mej® 570 den., brusni les, smreka z 157" jelke, od 8 cm naprej in od 60 cm doli naprej, fco meja za 100 kg 30 den., deske 20 mm, I., II., 4 m dolž., fco Ljubljana 2 vag. 500—500, zaklj. 500. — Premog: Kal. ca. 7000 antracit, Orle, fco vagon ftkof-ljica: kosovec, '/m 1 tono 500 bi., kockovec, za 1 tono 450 bi., orehovec, za 1 tono 400 bi., zdrob, za t tono 850 bi. Kal. ca. 4800, fco vagon Ormož: kosovec nad 60 mm, za 1 tono 2C0 bi., kockovec 35-60 mm, za 1 tono 240 bi., orehovec 20-35 mm, za 1 tono 210 bi., zdrob 10-20 mm, za 1 tono 190 bi. KaL ca. 8500, fco vagon Novo mesto: kosovec, za 1 tono 170 bl„ kockovec 100 mm, za 1 tono 150 bi., orehovec 50 mm, za 1 tono 140 bi., zdrob, za 1 tono 130 bi., rovni, za 1 tono 120 bi. — Žito in poljski pridelki: Pšenica 74-75, Novi Sad par. 307 bi., koruza, fco vag. slav. post. 135 bi., koruza. Novi Sad par. 138 bi., koruza, i>ar. Postojna tranz. 175 bi., koruza inzulanka. fco vag. slov. post. 165 bL, oves rešetani, fco Novi Sad |>ar 175 bi., ajda, fco vag. slov. post. 260 bi., proso rumeno, fco vag. si. post. 210 bi., rž, fco vag. slov. post. 210 bi., otrobt drobni, fco vag. slov. post. 125 bi., fižol prepeličar, fco slov. post 270 deri., fižol mešanec, fco »10v. p. 150 bi., krompir beli, fco slov. post. 60 bi. — Seno, slama: Seno v balah, polsladko, fco vag. slov. post 60 den.
Spori
N0CNI NOGOMET.
Pariz je edino kontinentalno mesto, ki je poskusilo z nočnim nogometom. Poskus je imel bolj teatralen kot športni značaj; in predsednik francoske Nogometne zveze Rimet je zanaprej lake prireditve prepovedaL Organizator žarometnega nogometa je znani spanec San Martin, ki je pričakoval od prireditve velik finančni uspeh. Pa ga ni bilo.Kot prvo privlačno moč je povabil San NlaTtin dunajsko Hakoah, v Ameriko potujočo. Dunajčani niso vedeli, da bodo morali nastopiti v luči obločnic, zvedeli so za to šele tik pred igro. Dobili so za igro 8000 frankov; morali bi jih bili dobiti 11.000, pa jih San Martin ni hotel dati. Vemo že, da jc Hakoah potolkla pariško Red Star 10 :4. Nekaj obločnic so razbili, druge nesreče ni bilo; svetilo je 80 obložnic in štirje žarometi.
Druga prireditev je videla samo še 60 obločnic in 3 žaromete; so varčevali. Povabljen je bil neki klub iz Ftlrtha na Bavarskem; ker je deževalo, je prišlo samo 300 ljudi gledat, in so Bavarci tako malo zaslužili, da še računa v tiotelu niso mogli poravnati; moral ga je plačati San Martin.
Tedaj je nastopil Rimet ln je prepovedal vsako nadaljno Igro pri luči. Ker je pa v Parizu se mudeči W. A. C se že dogovoril za nastop ]xinoči, je Rimet izjemoma dovolil še to ponočno igro., tretjo. Tik pred tekmo sc je ulila ploha, spet je bilo samo par sto gledalcev, spet so bili dohodki slabi. Pri Hakoah je prebrisani Spanec še dobro opravil, pri Bavarcih zanič, j>ri W. A. C. je pa moral .'e sam dosti plačati, ker je izročil klubu dogovorjeno vsoto 11.000 frankov že pred igro. To je zgodovina pariškega nočnega nogometa, njegov začetek in njegov konec.
OLIMPI.TSKI K0NGBB8.
Od 2. do 7. maja bo zboroval v Lizboni Mednarodni olimpijski odbor. Dnevni red je sledeči:
1. Porodilo predsednika. 2. Razgovor o željah mednarodnih zvez v Pragi. Sprememba pravil. 4. Volitev izvršilnega odbora. 5. Proučevanje na praškem kongresu izražene želje glede zimskih olimpijskih iger v Chamonix 1. 1924. 6. Proučevanje piedloga Mednarodne telovadne zveze; sprejme naj s» samo ena zveza za vsako športno vrsto. 7. Ureditev olimpijskega kongresa 8. Poročilo markija Polignac o aeronavtiikem darilu. 9. Proučevanje poročil o sledečih zvezah: lovsko streljanje, tenis, tsžka atletika. 10. Igro v Amsterdamu in zimske olimpijske igre v Švici 1. 1928. 11. Afriške igre. 12. Srednjeameriške igre 13. Odredbe proti zlorabi naslova »olimpijski« po drugih prireditvah. 14. Olimpijski muzej in olimpijsko tajništvo. 15. Prisoditev Coupe-e 01impique-e 1926-27. — Glede točke 13 omenimo, da so hoteli visokošolci vseh
UNDERWOOD
pri Lud. Baraga, Lfubljana
Selenburgova ul. 6/i. Telefon štev. OSO.
UNDERWOOD
Nova križarska vojska otrok.
Francoski spisal Henry Bordeaux. Prevedla K. H.
29
Prekoračili so mejo, ne da bi bili le slutili. Je res čudno, da pridemo iz ene dežele v drugo in tega niti ne opazimo. Da se prepričajo o tej čudni stvari, napravijo onih dve sto korakov nazaj in odkrijejo tisti znameniti mejnik, na katerem preberejo najbolj učeni ne brez truda tale napis:
ITALIA
STRADA NAZIONALE DEL MONCENISIO
DA SUZA K™1 27 474
SUL LIVELLO
DEL MARE METRI 2.082,19
Te neznane besede jih močno presunejo. Odkar več ne razumejo jezika, so v tuji deželi.
»Je li to morje?« vpraša Ančka, kažoč na okro-jlo jezero, ki ga megla Še veča.
Misli na pastirčka Štefana, ki je hotel prekoračiti morje, da bi prišel v Jeruzalem, in se boji, da njenega brata, ki je podoben pastirčku Štefanu in ki dela čudeže kot on, ne bi navdahnila misel, da bi jih hotel peljati preko te vode.
>0jl ne,« izjavi Lipe, »to ne more biti morje.«
»Za morjem je mesto,« pravi Katinka. »Poglejte!«
In vidijo šiirivogiat zid, ki obdaja mesto.
»Rim! Rim 1< kriče križarji, ne da bi kaj drugega poslušali
Kaj torej je pela v zavetišču cestarjeva žena? Rim je tako daleč, tako daleč, da je treba dnevov in dnevov, če hočemo tja! Rim je kot Italija: preden se zavemo, pa smo že tam. Še ta večer bodo tam spali, v eni uri bomo tam.
Lipe, ki je pod vtiskom krikov svojih tovarišev, vprašuje pastirčka še dalje:
»To zidovje tu doli, je li to Rim?«
Toda pastir ga debelo pogleda. In ves začuden ponavlja skrivnostne besede:
»Rim, Rim. Tega ne vem.«
»T&k vendar, to zidovje, ki je tu spodaj?«
>To, to je zavetišče na Mont Cenisu.«
Ta odgovor zanese malodušnoet v vrste božjih vojščakov. Sinoči so predolgo hodili in zdaj je pot iz Lanslebourga dolga. Pogum imajo za križarsko vojsko, ki je je hitro konec in ki se dobro konča, te križarske vojske pa ni konca in kako se bo končala? Klav-dij in Klavdina mrmrata sprva tiho in potem mrmrata glasno:
»Lipe, obljubil si nam, da bomo nocoj spali v Rimu. Vrnili se bomo v Avrieux. Mati nas bo tepla, toda imeli bomo vsaj kje spati.«
»Kar vrnite se,« pravi Lipe, »nikogar ne zadržujem.«
Odhajata in nekoliko ju je sram in nihče jima ne 6ledi, ker je z Lipetovega obraza odsevala takšna plemenitost, ko ju je odslavljal. Modri Mihec Sando-neires grize ustnice in kremži obraz, da se ne bi videlo, da joka. Katinka joka kar odkrito, ne da bi zatajila svojega poveljnika in se odpovedala romanju, ampak zato, ker je majhna deklica in ker tako lahko pretaka solzice; sicer pa so ji solze sladke in pretaka jih od veselja. Ančka in Janček sta se usedla na travnik. Njune male šestletne nožice ju več ne morejo nositi.
Armada j« izgubila pogum. Kaf bo storil nai Lipe?
»Spali bomo v zavetišču,« izjavl ja ponosno. »Prej kot v eni uri bomo tam. In jutri pojdemo v Rim.c
Njegov nagovor ne vzbudi nikakega navdušenja. Jutri, jutri je zelo pozno. Treba jim je Rima takoj. Zdaj vzklikne Ančka in reši vse: ; Lilija, lilija; poglejte!«
Hitro vslane in pozabi utrujenost. Ob robu ceste utrga alpsko lilijo, ki ima kelih tako čisto bel, da bi ga lahko primerjali snegu na snežnikih, če bi se sneg na snežnikih ne bleščal v solncu. In naše deklice, — s Katinko so se štiri — se raztresejo za Ančko po travniku, da trgajo cvetice. Trava ni bila pokošena. Skoraj tako visoka je kot one in kadar vstajajo in počepajo v svojih razvezanih čepicah in pisanih robcih, so tudi one videti kot velike travniške cvetice, velike cvetice, ki se gibljejo in žive in so pravkar zrastle, toda ne morejo ostati na mestu: nekega dne jih bo utrgal Bog ali ubogi ljudje.
Zdaj je na Mont Cenisu najlepši čas in nikoli ni alpska flora tako lepa. Ob robu jezera razpenja ponosni rododendron svoje rdeče zastave. Tako je vsiljiv, da poleg njega komaj opazimo vijoličasti šop zvončnic. Ob njihovih nogah se blešče v mahu rdeče zvezdice spečih azalej in bele zvezdice češuljčkov oklepca. In brez reda nabirajo naših šest deklic — Ančka in Katinka in še štiri druge — na velikanskem travniku polne roke vijoličastega srobola z dolgimi polzaprtimi cvetnimi listi, vse zlate popone, modre ali medlo rumene omeje, ki se zibljejo na dolgih stebelcih, madronščice, zvončice, oranžne skržolice in kozji koren, ki ga tolikrat zamenjamo z arniko, ki je tako zdravilna, in nežno orlico .Flora z Mont Cenisa je alpincem dobro znana.
»Fantje, pomagajte nam, pomagajte nam F« Vznemirjajo se in prhutajo kot prepelice v žitu. Zakaj jim ti hudobni dečki ne hite pomagat? Zakaj molš V6i nosove kvišku? »Ste II slišali ta šum?«
=111=111
<D
8 "eo
O S 4>	■
.2 "J	fl
c - ~	5
— « v.	Q
.5«
ta a
S 2
« s£f , g. __ bf
00 Jš

■j ® H
® M
3 s
ii C
4
š
23 it-2 * ^ s
>
<u •• o S ~ J ••
5
d —•
J

'-.S s o 00
(3 l " ~
Jrf o
« a*
2 .3
g"®
O
■ž I 1
M C ff
t
e f
J—"2
Sf'
S *" - 8
£ _: -r -3
.S-3 g
t- o a
a. _i eS
111=111=
narodnosti prirediti v Rimu igTe z naslovom »olimpijske«, da sta prizadeti tu tudi številki 11 in 12, itd. Saj je res; če tekmujeta dve vasi, beremo le o olimpijskih igrah.
• NADALJEVANJE PRV. TEKEM.
V nedeljo dne 25. t. m. se prvenstvene nogometne tekme za ljubljansko okrožje, ki se bližajo (e svojemu koncu, nadaljujejo. Ob tej prillkj nastopita dva para in sicer ASK Primorje: SK Jadran ter Svoboda proti ŽSK Hermes.
Pričakuje se predvsem zanimiva borba med prvima dvema kluboma. Jadran bo na vsak način skušal, če ne doseči v prvi vrsti zmago, vsaj se kolikor mogoče dobro odrezati. Na drugi strani bo moral ASK Primorje, ako noče ostati na 3. mestu v prv. tabeli, dati vse od sebe, da si zasigura zmago. Svojega nasprotnika ne sme podcenjevati, kajti v takem slučaju se navadno pripeti ono, čemur pravimo nepričakovano.
Svoboda bo morala istotako kot v tekmi proti Jadranu pokazati ono pravo športno borbenost, zavest in ambicijo, ako hoče, da je ne preseneti previsoka zmaga nasprotnika. Hermes je ne samo defenzivno dobro moštvo, nego se zna tudi boriti dokaj žilavo.
Tekme bi se morale vršiti na igrišču Ilirije. V slučaju pa, da bo navedeno zasedeno, tedaj se vrše na igrišču ASK Primorje, Dunajska cesta, v sledečem redu: Ob 13.30 ASK Primorje rez.: SK Jadran rez., ob 15.15 SK Svoboda: ŽSK Hermes, ob 16.45 ASK Primorje I.: SK Jadram I.
NEDELJSKE TEKME V MARIBORU.
Splošno zanimanje vlada za prijateljsko nogometno tekmo Ilirija—Rapid, ki se vrši v Ljudskem vrtu ob 6. uri popoldne. Prvak Slovenije, Ilirija, bo našla v prvaku mariborskega okrožja trdega nasprotnika. — Predpoldan v nedeljo se vrši ob 10. ur. tekma med ISSK Maribor : TSK Merkur. — Hazena tekma se vrši med Mariborom in Merkurjem.
S. K. Ilirija — Jubilejni odbor. Za nedeljo dne 25. t. m. sklicujem širši sestanek, katerega naj se blagovolijo udeležiti sledeči gg.: ravn. Sark, polk. Bleiweiss, dr. Maver, prok. Jerman, Jerala, dr. Majcen, Goreč, Rabič, Rotar, Šircelj Anton, Mirko, Karel in Hinko, Gnidovec, prof. Čop, Betteto, Oblak, Balte-sar, Emil Kandare, L. Struna in Pevalek M. Napovedano fotografiranje plenarnega odbora vsled tega odpade. Sestanek se vrši ob 9 do-
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica 1*50 ali vsaka beseda SO par. Najmanjši 6 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više.	Za odgovor znamko !
poldne v kavarni »Evropa« in prosim radi važnosti zanesljive in točne udeležbe, kakor tudi točnih poročil o prevzetih delih. — Predsednik jub. odbora.
Klub koleaarjnv in motociUlistov »Ilirija« vabi vse gg. motocikliste na sestanek, ki se vrši v 9oboto ob 20. uri v »Prešernovi sobi« restavracije Novi svet, Gosposvetska c. 14. Svrha sestanka je, da se nudi vsem gg. motociklistom, ki še niso Člani kakega društva ali tduba in ki se žele udeleževati motooiklističnih dirk ter si nabaviti trip-tike za prehod preko meje, možnost, da jih dobe po klubu, ki je Član moto Saveza. Veliko število motociklistov ter interes, ki vlada med njimi za športno udejstvovanje, nas je dovedlo do tega, da se vsi gg. motoeiklisti zainteresirajo za današnji veliki razmah motociklistike, ki je posebno v Ljubljani že zelo razveseljiv. Pričakujemo, da se temu pozivu polnoštevilno odzovejo vsi oni, ki jim je motociklistika in športna zavest nad vse. — Odbor.
Kolesarska Podzveia za Slovenijo v Ljnbljani. Vsi kolesarski klubi, tudi oni, ki še niso člani KPS se vabijo, da se sigurno udeleže II. izredne glavne skupščine, ki se vrši v nedeljo 25. t. m. ob 10. uri dopoldne v »Prešernovi sobi« restavracije Novi svet, Gosposvetska cesta 14. Sigurna udeležba je dolžnost vseh klubov. — Odbor.
Klnb kolesarjev in motociklistov »Ilirija« t Ljubljani priredi v nedeljo dne 25. t. m. izlet v Kranj. Zbirališče pred klubovim lokalom pri Novem svetu. Odhod točno ob 13. Sestanek se vrši 24. t. m., v soboto, v klubovem lokalu. Udeležite se polnoštevilno. —■ Ivan Podboj, t č. tajnik.
Slovensko planinsko društvo naznanja,
da otvori dne 25. aprila 1926 Spodnjo kečo na Golici in Kadilnikovo kočo vrh Golice. Koči sta preskrbljeni z dobro jedjo in pijačo. Planinci! Čas ie tu, ko se pojavlja tudi v gorah pomlad. Na Golici, zlasti na spodnjem delu, kjer je skopnel sneg, se že pojavlja flora; tu in tam je že raze vela narcisa, ki pričakuje, da se zbudijo iz dolgega zimskega spanja nje družicc. Mrzli beli plašč, ki je pokrival Golico, sc umika proti vrhu — umika se pomladi. Ozračje je nasičeno s pričakovanjem. Pohitite tja, da razvedrite svoje duše, da se okrepčate v krogu planincev.
&aro£a|te .SBovancaM
Za naše odre.
Zakleti tfrad. Romantična igra v petih dejanjih. Spisal dr. Alojzij Remec. V LjunUani 1926. Založila Jugoslovanska knjigarna. Cena 22 Din. Alojzij Remec je eden naših najplo-dovitejših dramatikov. Pisatelj »Magde« jc vzbudil pri nas precej nad in pričakovanja, »Zakleti grad«, dasi napisan v povsem drugem miljeju in slogu, nas ni razočaral. Jc odločno korak naprej. Snov je romantična, dejanje silno bogato, skoraj preveč se zgodi
v igri, okvir 16. stoletje, ko je razsajala po našm krajih grozna morilska kuga, kostum srednjeveški viteški grad na Vipavskem s svo-
jim grofom in skolarom; slog skuša biti starinski, kot ga je uvedel pri nas Pregelj v Jo-annes Plebanus. Elementi dejanja se dajo razbrati v ljubezen grofa do grofice Katarine, ki čaka svojega soproga dolgih 15 let (motiv predice ob križu); ljubezen med sholarom in Marjetico, kot idealni ljubezenski parček Schillerjeve tradicije; motiv stare pravde slovenskih kmetov — puntarjev; motiv maščevalca nad bivšimi svojimi trinogi v podobi Ahasverja Roka Križaja, ki se prepleta z motivom stare pravde; motiv morilca, ki roma
motiv viharnikovj romantičen motiv spoznanja nezakonskega sina in motiv intrigantske-ga pisarja — Kretena, ki zunanje veže med seboj vse niti in jih giblje po intcncijah fabule. Vse to bogato dejanje je dobro motivirano in verjetno povezano v celoto, ki doseže svoj višek v 4. dejanju. Prizorišča so za ljudske odre malo težavna, a se dado poenostaviti, verzi — dasi so tiskani kurentno in ne v obliki verzov — tako gladko, pesniške prispodobe so jasne in lepe. Usoda, ki igra v ujri precejšno ulogo, nikjer ne stopa kot gonilna sila v ospredje, ampak jo pisatelj podreja viharnim časom 16. stoletja. Kolorit dobe je prav dobro zadet, grozotnost tistih (tai živo občutiš. Igra je tudi s kulturno-historičnega stališča vrlo zanimiva, kar je stalo pisate!|a
občutiš. Igra je tudi s kultumo-histofičneg
____________P
v Rim in dela pokoro za bratomor, kot star 1
Vremensko poročilo
Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 28. aprila 1926.
nemalo truda, da se je vglobil v zgodovino tistih napol luteranskih časov. Dejanja so kon-cizna, dialog krepak, raje prelapidaren kot preveč razblinjen, kar je posebno hvale vredno pri znani slovenski gostobesednosti v naših dramah. »Zakleti grad« je prav dobra romantična igra iz naše preteklosti in bo našlo sigurno pot na naše podeželske odre, kot jo je že našlo na Mariborsko gledališče, kjer so jo igrali s prav velikim uspehom 17. novem bra 1925.
Višina barometra 308*8 m
Opazovanfa krat	fes	Barometer	Toplota » C'	Rel. vlaga ' %	Veter In brzina v m	Oblat. nost 0-10
	7	759-0	9-2	8	NNE 1-5	10
L|abl|ana (dvorec)	8	759-3	9*8	90	NNE 1-5	10
	14	760-4	13-4	85	NNW 0-5	10
	21	762-3	11-7	92	S 0-5	10
Zagreb		760-1	11-0	91	ESE 1-5	9
Belgrad	8	761-0	20-0	45	SSW 3	4
Sarajevo		760-5	17'0	48	SE 1-5	9
Skoplje		765-2	150	66	SE 1-5	0
Dubrovnik		762-1	16-0	62	E 1-5	7
Praga	1	7588	5-0	—	mirno	5
Vrsta padavin
ob opazovanju
»mm d« 7»
V Ljubljani je
dež
megleno
dež 5-9
dež 41-0 0 0 0 0
dež 1-0
i
ga
®g
a-
ša
-f
31 S
Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 766 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme.

Likarice
izvežbane damskega perila za večje podjetje se takoj sprejmejo. - Naslov v upravi pod štev. 2740.
Vajenca
sprejmem. Hrana in stan. v hiši. - Anton Štajer, Vaše pri Medvodah.
URADNIK
t devetletno prakso in prvovrstnimi referencami IŠČE stalno mesto. Zmožen vseh pisarniških del, kakor tudi vodstva pisarne. Položi kavcijo. Cenj. pisma na upravo pod šifro: »Uradnik« 2750.
KOT SLUGO
sprejmem 16—18 letnega poštenega fanta, ki mora biti vešč vseh domačih del, kakor pospravljanja sob itd. Naslov v upravi lista pod številko 2777.
STARE CITRE
kupim. Ponudbe s ceno upravi pod »Citre« 2771.
V najem se odda takoj ugodno obratujoča
Kanarčke
dobre pevce, kupim, — Vinko Vidmar, pekarna, Zelena jama Stev. 197.
Pisalni stroj
dobro ohranjen, se kupi. Ponudbe z navedbo zn. pod »Stroj« na upravo.
DEI.IKATESNA
TRGOVINA
dobro idoča, v strogem centrumu Zagreba, radi rodbinskih
A..«.	rodbinskih razmer zelo
zaga na turbino ugodno nap^j. cenj.
. .	, , : ponudbe na S. Kokanovič
enim gatrom, sekular- g	c	21
a m s samico v Zgor. B ________
Mlek. zadruga v Črnomlja išče stalne odjemalce
MASLA. <mc
20 stavbnih PARCEL
ležečih ob cesti v Rožno dolino, nasproti tobačne tovarne, naprodaj po 15 do 25 Din m*. Kupne ponudbe na upravo pod: »Stavbne parcele« 2759.
Cnhn mesečno, me-OUMU blirano, išče mlajši sodnik, samec. — Ponudbe z navedbo cene upravi pod: Sodnik 2669.
z
jem
Savinjski dolini. - Vzrok oddaje iste v najem je pomanjkanje kapitala. -Ponudbe pod: »GATER-2AGA. štev. 2776 upravi »Slovenca«.
ZLATA JAMA!
Krasna enonadstr. HIŠA lili-z velikimi stanovanji, z dobro idočo trgovino in vinotočem, v večjem trgu mariborske oblasti blizu kolodvora, z kletmi, hlevi in vrtom, naprodaj zaradi smrti lastnika za Din 150.000. Informacije daje Oglasni zavod Ko-vačič, Maribor, SlomSkov trg št. 16.	2709
POHIŠTVO !
Zaradi preselitve prodani salonsko garnituro, pisalno mizo, posteljo, več omar (pripr. za pisarno), kredenco, ogledalo itd.
Soliden GOSPOD
išče meblovano, snažno, zračno SOBO. - Ponudbe z navedbo cene upravi pod lista »Snažna soba«.
Stroj (cilinder)
za čevljarja, malo rabljen, se proda ali zamenja za »Flah-stroj«. - Ivan Tajč,
čevljar, Kamnik. 2752
IZJAVA. Izjavljam, da Franca Vrhovnika na Cvetlinu nisem mislil ža-T. Polak.
KOKS - ČEBIN
\Volfova ulica rl\ 1 Telefon 5(1
T. RABIČ
o. Ljubljana Čj S^VORSKK^
Najvišji zaslužek
nudi zastopnikom, agentom itd. prvovrstna tvrdka. Ponudbe, podprte s spričevalom o neoporečnosti, naj se pošljejo na upravo iista pod šifro: »Ohne Kapital und Vor-kenntnisse 512« na »PU-BLICITAS* d. d., Zagreb, Gnnduličeva 11. 1818
Štefan Vincek
Tržaška cesta St. 9 GLINCE
Špecialna delavnica za tapeciranje
f!W ffiinladn«
S IG M E N A
z najieilo Imljlvsstlo ter m]ilthtH|<* vrste Fli0l.fi Ir. GRAHA dobile pri tvrdk
JOSIP CAOEL, Ljublj na
i'0'el Llof-t). Zahtevajte ccnlk
avtomobilov in otroških vozičkov. Izdelovanje damskih torbic ter vseh vrst popotnih predmetov.	2774
i Damski
slamniki
najnovejše oblike — po konkurenčni ceni se dobijo, kakor tudi sprejemajo stari v preoblikovanje v tovarni ALOJZ JKKABAR, Domžale.
Steklena
it 17 II nadstr,
2. stopnice.
TOVARNA
LESENIH IZDELKOV
komplet., stroji malo rabljeni in skoraj novi, |e j	OtlP^H M. Bohinec, Dunajska c.; naprodaj v celoti ali po; «« COIIfl	UMC!\U (Medjatova hiša), kosih, in sicer: motor na j je zopet na	zalogi pri sesalni plin z orig. gene- \ . ZDRUŽENIH	OPEKAR-
fflmafirUbS: |NAH- d d. v Ljubljani, hobelmašina«, »rundštab-hobelmašina«, 3 cirkular-ne žage, 2 tračni žagi, 2 stroja za frezanje, 8 strojev za vrtanje deščic za krtače itd. Cena 65.000 Din, event. na obroke. -Vprašanja na »Peron« -Krlževci, Hrvat. 2711
Radi preselitve f.& m. rozman
znaien popust!	uubijana, židovska ulica 4
= Moške sraice, votnenlna pod lastno ceno. ===:
Pozor, mizarji!
Več mizar, strojev, najboljše nem. znamke, popolnoma novi, se skupno ali posamezno prodajo. -Vprašanje pod šifro: »Mizarski stroji« upravi lista.
Okrogel les j Pm-avna*te naročnino!
smrekov in jelkov, raznih mer, kupi po ugod. dnevnih cenah. - Gradb. podjetje G. TSnnies, d. z o. z. v Ljubljani, Dunaj-
ska cesta 25.
2747
Edino najboljši
Šivalni sftrofl ln kolesa
za rodbino, obrt in industrijo so le
Jos. Pctelinca
Grltzner. Adler
Najnižje cene I	Tudi na obroke
LJubljana
blizu Prešernovega spomenika Pouk v vezenju brezplačno. Večletna garancija
Tužnega srca Javljamo prebridko vest, da nas je srčno dobri in iskreno ljubljeni soprog, oče, ded, brat, tast, svak in stric, gosp.
Franc čarman
dolgoletni strojnik Blasnikove tiskarne, sedaj v pok.
danes dne 23. aprila 1926, po daljšem trpljenju in vdan v voljo božjo, v 63. letu svoje starosti, za vedno zapustil in se preselil v večnost. — Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 25. aprila 1926 ob pol 4. popoldne iz hiše žalosti, Ižanska cesta št. 27, na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. tr.aša zadušnica se bo darovala v farni cerkvi sv. Jakoba. Ljnbljana, dne 23. aprila 1926.
NEŽA roj. RUŠNOV, soproga. — FRANC in JOSIP, sinova. — FPANi IšKA poročena KOLLWITZ, EMICA in ANICA, hčere. —
" A VE L KOLLWITZ, zet.
sinaha.
IVANKA ČARMAN roj. JANČIC, Vsi ostali sorodniki.
Posebna obvestila se ne razpošiljajo.

Po ugodni ceni s« proda
- .	P'
dobro ohranjena, lepa
JEDILNICA
iz hrastovega lesa. Istotam ie naprodaj mostna TEHTNICA z natezalom, v dobrem stanju. - Informacije: restavracija Legat, Lesce.
2756
KROMPIRJA
belega, prebranega, kupim 5 vagonov in tudi manjše količine. - Samo fiksne ponudbe z navedbo najnižje ccne in množine na upravo pod šifro »Krompir« štev. 2739.
POMLADNI N0Y0STI
nogavice v raznih barvah, žepne robce, čipke, rokavice, naramnice, kravate, palice, razna mila, gumbe in potrebščine za šivilje, krojače in čevljarje ter nahrbtnike
Josip Peteline. LfuDlj&na Na|nlži0C9ne
(ob vodi) blUsu Prelernovepa spomenika
Vsemogočnemu se je dopadlo, da je nehalo utripati zlato srce naše ljube druge mamice, gospe
Marije Bocak vd. roj. Klander
hišne posestnice
dne 22. aprila ob četrt na 11 zvečer, po kratki, zelo mučni bolezni, potolažena s sv. zakramenti, v starosti 69 let
Pogreb se vrši v soboto dne 24. aprila ob 5 popoldne na tukajšnje pokopališče.
Neizmerno ljubezen, izkazano nam otrokoma, ji zamore poplačati samo Bog. Večna pa bo najina hvaležnost.
Tržič, dne 22. aprila 1926.
KAROL BOCAK, dn. — MIMI NOSAN ro|. BOCAK, hčerka. MIHAELA ŠINKOVEC, sestra. — JELICA BOCAK roj. JELENC, sinaha. — FRANC NOSAN, zet. - JURČEK, TITKA, vnuka.
Tpg.pomGčniH-pamočnica
špecerijske in manulakturne stroke, pro»t vojaščine, zmožen za samostojno vodstvo prodajalne, DOBI MESTO pri I. delavskem konsnmnem društvu v Ljubljani. — Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja na naslov: »Konsnm, Kongresni trg štev. 2, Ljubljana«.	2761
MNOGO DENARJA!-
truda in neprilik si lahko prihranite, ako bodetfc nabavili Vaše potrebe v vsakovrstni OPEKI — PORTLAND-CEMENTU — i dr. stavbenih potrebščin pri tvrdki ARTUR AGLIČ — REČICA OB PAKI. — Opeka zidna, strešna, gladka in zarezana, kakor tudi cement nedosežne kakovosti iz najimenitnejših tovaren stalno v zalogi, po najnižjih cenah in najudobnejših dobavnih pogojibi
Ponos vsake gospodinje tvori
lepa sobna oprava
ki jo dobi v prvovrstni izvršbi po zmernih cenah pri tvrdkt
Peter MM\
Llubliana - Kolizef
'ologo pohištva, žime, morshe Ir a ve lin.
Lastno tapetništvo Pozor: Modrod. lepo tzdel. Din 200 —
|jj letno iailm
Svetovno znani najboljši šivalni stroj |a edino le Stoevrer za rodbinsko in obrtno rabo.
ZALOOA
um, mm
ŠcLENBURGOVA MJCII 6/1
. Tel« lorirnv oso.
V globoki žalosti naznanjamo, da j« naša preljuba mati ozir. soproga, gospa
Apolonija Dobo]
posestnica
v Svečini v sredo, dne 21. L m. po kratki bolezni, v starosti 84 let, nenadoma umrla.
Svečina pri Maribora, 22. aprila 1926.
ŽALUJOČI OSTALI.
Posebni parti ie ne izdajajo.
Za Jugoslovansko tiskarno v Liubliani: Karal ČeS.
IzdaiaUlj: dr. Fr. Kulovec,
Urednik: Frane Taraeftlav.