Naročnina a M. a a^^^M. Cencoglaso* Dnevna Izdaja za državo SHS mesečno ZO Din polletno 12« Din celoletno 240 Din za Inozemstvo mesečno 35 Din nedeljska Izdala cclole.no vJugoslaviji SO Din, za Inozemstvo fOO D WEJSE.C S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« : stolp. pe(U-vr»!a mali oglasi po 130 In 2 D, veCJI oglasi nad 43 mm vlllne po Din 2-30, veUM po 1 In 4 Din. v urednllkemdelu vrstica po lO Din o Pri več|em O naročilu popu« Izide ob 4 zTuU <\J razen pondeljke !n dnevei po prazniku Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici St. 61 JI Rokopisi se ne vraCajo, ne j raniti rana pisma ae ne sprejemajo Uredništva telefon Stev. SO, upravnlStva Stev. 329 Uprava /« v Kopitarjevi ul.Sl.O Čekovni račun: Ljubljana Stev. lO.OSO In to.34» xa Inaerate, SarafcvoSt. 756.1, Zanrcb Si. 39.01J, Praga In Vunaf St. 24.797 Strah pred načelno odločitvijo. Za 'vprašanje Narodnega sveta nn Primorskem «e je pričel zanimati tudi »Narodni Dnevnik«. V članku »Narodni svet in primorski Slovenci« pa gre preko primorske meje in skuža potegniti paralelo med vprašanjem ustanovitve Narodnega sveta na Primorskem in vprašanjem Narodnega sveta v Soveniji. SLS v Jugoslaviji istoveti s politično organizacijo krščanskih socialistov na Primorskem in trdi, da so tržaški Slovenci skeptični napram zahtevi primorske SLS po Narodnem svetu, ker da se jugoslovanska SLS potom »Slovenca« zavzema za Narodni 6vet na Primorskem, je pa proti njemu v Sloveniji. (To jo seveda čisto ponesrečena argu-gumantacija. Prvič vladajo v Sloveniji vse drugačne politične razmere kakor v Primorju, drugič pa ni res, da bi bila SLS v Sloveniji proti enotni fronti v narodnih zadevah: ona jo je celo sprožila, ne marajo je pa ne dr. Wilfanovi bratci, samostojni demokrati, ki hočejo »koncentracijo naprednih sik.) Poleg tega imajo tržašlci Slovenci še mnogo drugih vzrokov, da so skrajno previdni do voditeljev primorske SLS. V Narodni svet morajo priti le ljudje, ki ne uživajo le absolutnega zaupanja primorske SLS, temveč tudi enako zaupanje tržaških Slovencev. Voditelji SLS pa tega zaupanja ne zaslužijo iz teh-le razlogov: 1. Ob prvem nastopu Slovencev v rimskem parlamentu je bilo dogovorjeno, da podajo vsi slovenski poslanci italijanskim časnikarjem enake izjave; a zgodilo se je drugače. Poslanec Šček ni govoril tako intransigentno kakor \Vilfan. 2. Pisava Malega lista (obrekovalna kampanja glede izmenjave denarja zadrugam, napadi na tržaške voditelje, pisava o škodljivosti nacionalizma) je taka, da se primorskim voditeljem SLS ne more priznati dobra volja. — 3. Obstoji še fotografija pobotnice, s katero je bila desnuncijacija tržaških voditeljev plačana. List zaključuje s trditvijo, da ni res, kar trdi »Slovenec«, da tržaški Slovenci in Istrani nočejo Narodnega sveta. Oni le zahtevajo, da sestavijo Narodni svet samo ljudje absolutnega zaupanja v ©nem ko v drugem taboru. »Narodni Dnevnik« je pozabil razlikovati dve fazi, po katerih lahko pridemo do ustanovitve Narodnega sveta. Ako bi bile res osebe primorske ! SLS glavna ovira za ustanovitev Narodnega sveta, moramo razlikovati osebe, ki bi vodile pogajanja za ustanovitev, od onih, ld bi stopile v Narodni svotl In v tem pogledu je stališče krščanskih socialistov popolnoma jasno: oni nikakor ne zahtevajo, da morajo priti v Narodni svet pod vsakim pogojem sedanji voditelji primorske SJ.S ali, da govorimo konkretno, Besednjak in šček, katerima Tržačani ne zaupajo. Radi stvari so pripravljeni žrtvovati, dasi težko, tudi te osebe, ki jih terja Trst. Saj se njihov boj ne suče okoli osebnosti, ampak okoli načel. Ali se bo Trst povzpel kdaj tako visoko? Ali bi bil pripravljen žrtvovati Wil-fana in Slavika, katerim krščanski socialisti ravno tako ne zaupajo kakor Tržačani Besednjaku in Ščeku? Toda tržaški voditelji nočejo niti stopiti v stik s krščanskimi socialisti, »dokler se krivci ne popravijo*; kaj šele, da bi se pogajali o podrobnostih, kakor je vprašanje oseb. Morda bi bilo dobro, da bi se tržaški forum zopet sestal in presodil, ali so se obsojeni krivci že »popravili«, čas bi bil že. Narod čaka. »Kri ni voda«, je včasih pisala »Edinost« Kdo bo pa verjel »Narodnemu Dnevniku« ln tržaškim voditeljem, da so osebe voditeljev primorske SLS res glavna ali sploh kakšna ovira do ustanovitve Narodnega sveta? Kakor rečeno, jn pripravljena SLS žrtvovati te osebe, dasi niso tako črne, kakor jih »Narodni Dnevnik« slika. »Narodni Dnevnik« naj se informira pri Tržačanih sam ili o ogromnem delu, ki so ga izvršili ti ljudje v loko kratkem času v prosvetni in politični organizaciji na Primorskem! Tudi o prvem nastopu Slovencev v rimskem parlamentu bi dobil gotovo bolj točne informacije. Nikdar ni bilo mod poslanci dogovorjeno, da »podajo vsi slovenski poslanci enake izjave«. Kar je bilo je le to, da so se slovenski in nemški poslanci pogovorili o izjavi; do skupne izjave ni prišlo. Radi tega je nemška skupina sestavila svojo izjavo v parlamentu in sicer pismeno. Prebral jo je ©den izmed nemških poslancev. Slovenci «o se sicer razgovarjali o skupni izjavi, a Wilfan je podal posebno izjavo, in sicer kar »ex abrupto«, ki Je bila čisto samovoljna. Vsi slovenski poslanci je niso odobravali; zakaj bi se je moral držati ravno poslanec šček? Pisava »Malega lista« naj bo dokaz., da se voditeljem primorske SLS ne more priznati dobra volja? »Mali Ust« je opravičeno pobijal poganski 'fašistovski in orjunaški) nacionalizem. Vselej so se vsi pravoverni katoličani borili zoper te vrste nacionalizem. Kdo je kriv, da se Slovanom v Italiji tako godi? Šovinistični nacionalizem! Ta nacionalizem vendar povzroča trpljenje vseh narodnih manjšin, če katetri narod občuti grozote tega nacionalizma, je to pač primorski. Kako bi se torej mogli Primorci ogrevati za tako načelo? In zopet poglavje o brezvestnem napadanju »Malega lista« na tržaške voditelje. Ali nista napadali tudi »Edinost« in Istarska Riječ nasprotni tabor? Le še bolj psovkarsko, dokler se je »Edinost« povzpela do 6 pik (......), s katerimi je hotela označiti urednike Malega lista! Ko je »Mali list« kaj očital, je vselej predlagal razsodišče. A »Edinost« je razsodišče vedno odklonila, ker se ga je bala. Končno zgodbica, ozir. pravljica o fotografiji pobotnice, s katero je bila plačana denuncijacija. Zagrebški »Obzor« bi znal ljubljanskemu tovarišu povedati, da ga je ta pravljica stala več tisoč dinarjev. Milanovič ga je tožil: pri razpravi ni bilo ne fotografije, ne drugih dokazil. No, »Narodnemu Dnevniku« je treba priznati, da se v blatenju krščanskih socialistov na Primorskem ni povzpel do »klerikalno kuge« kakor Istarska Riječ, ki v takem tonu razpravlja o življenjskem vprašanju primorskih Slovanov, o vprašanju Narodnega sveta. »Narodni Dnevnike, ki je se laj bolje informiran, lahko potolaži tržaške vo- Belgrad, 23. aprila. (Izv.) Pašič je danes v »Politiki« dal javno svoj odgovor na včerajšnje Jovanovičevo pismo. V tem odgovoru, ki ga priobčujemo na drugem mestu, je Pašič odločno nastopil proti Jovanoviču in ga skuša javnosti predstaviti kot človeka, ki ga je žalil v njegovem zasebnem življenju in ki da je celo žalil ženske člane njegove rodbine. Pašič izvaja, da se je Jovanovič poslužil tega sredstva, da bi rušil avtoriteto in disciplino stranke, vsled česar je samega sebe postavil v položaj, da ne more ostati v stranki. Ta Pašičeva izjava, ki je prišla neposredno pred sejo širjega glavnega odbora, ima pač jasen namen prejudicirati njegovim odločitvam in sklepom. Pašič se hoče na vsak način rešiti svojega tekmeca. Po splošnem mnenju so tc Pašičcve izjave dokazale, da se je končno odločil sprejeti že davno ponujano bitko z Jovanovičem. Če ne bo prišlo do kakih izrednih senzacij, jc več kot gotovo, da bo Jovanovič na seji glavnega odbora ostal v manjšini. Pašičeva okolica se jc namreč potrudila, da bo velika večina ■delegatov, ki pridejo na zborovanje, zavzela stališče, ki ga bo Pašič ^iktiral. Na Pašičevem stanovanju se je tudi vršila seja, kateri so prisostvovali Zivkovič, Trifko-vič in Marko Djuričič. Posvetovali so se o delu in predlogih, ki se' naj stavijo na seji glavnega odbora. Ta čctvorica jc sklenila, da Belgrad, 23. aprila. (Izv.) Pred večerom se je sestal ožji glavni odbor NR>S. Tej seji Jovanovič ni prisostvoval, niti ni prišel v skupščino. Na seji so najprej rešili nekatera tehnična vprašanja in izključili nekaj članov. Glede Zagreba so sklenili, da se verificira Mihajlovičev mandat Končno je Pašič imel dolg govor, v katerem je zastopal stališče, ki ga je navedel v svoji izjavi. Svojo zahtevo po izključitvi Jovanoviča, Vukičeviča in Ko-cL'a jo opravičeval s tem, da je na vsak način treba varovati strankino disciplino. Strankina disciplina je njen temelj. Jovanovič po Pašičevih besedah že dolgo ruši ta temelj in ruje proti strankini enoti, kar najbolj dokazujejo njegova pisina ki jih je poslal v Dalmacijo. Pašič je v svojem govoru naglasil. da vztraja na svojem stališču. Prosil je, da ga v njegoviii namerah podpirajo, češ da so v interesu stranke in države. Politični krogi mnogo razpravljajo o vprašanju, koliko poslancev bi v slučaju izključitve šlo z Jovanovičem. Ko jo šel Protič iz stranko se mu jo pridružil samo dr. Mom-čilo Ivanič. To ne radi tega. ker Sto.ian Protič ni iinel pristašev, ampak jo Protič prijateljem sam nasvetoval ostati v radikalni stranki. Pri Jovanoviču je popolnoma drug slučaj. Kdor pozorno prečita Jovanovičeva pisma, vitli, da Jovanovič jasno namiguje nn glnvni vzrok začetka krile in na vzrok, lakaj je moral Pašič iz vlade. Jasno pravi, da jc bila »emu vzrok Pašičeva proslava, ki naj bi imela po dosedanjem načrtu izzivalen innfaj. S datelje, da »ni več vzroka za nezaupanje tržaških Slovencev«, ker so krščanski socialisti pripravljeni stvari na ljubo žrtvovati osebe. Narodni svet se torej ustanovi? Ne tako hitro, prijatelji 1 Na potu so končno res osebe. Tržaška politična organizacija odklanja Narodni svet sicer iz načelnih ozirov: ako Trst privoli v Narodni svet, prizna s tem obstoj 2 strank, kar je proti slogaškemu programu tržaške »Edinosti«. Radi tega je tržaška organizacija na vseh občnih zborih odklonila Narodni svei; le na zadnjem sestanku zaupnikov se je vdala pritisku krščanskih socialistov in tudi vse ostale javnosti, da je pripravljena jjogajati se, toda ne s sedanjimi voditelji primorske SLS. To je bila pač taktična poteza, da se stvar zopet zavleče. Zakaj to trdovratno nasprotovanje, ki ga kri;-jo z načelnimi oziri? V Trstu je par oseb, ki bi se težko uklonile volji kake višje instance. Že pred leti je porlanec Besednjak na nekem sestanku skušal sprožiti razpravo o Narodnem svetu, pa ga je VVilfan zavrnil: »Gospod doktor, le nikar o Narodnem svetu!« —o— naj Živkovič takoj po formalnostih in poročilih glavnemu odboru predlaga izključitev Jo-vanoviač in njegovih pristašev Velje Vukičeviča in Vlajka Kosiča iz stranke. Glede Jovanoviča in njegoviii prijateljev je zanimivo, da se drže zelo rezervirano ter ne dajejo nobenih protiizjav na Pašičeva izzivanja. Po mnenju njegove okolice imajo pripravljene razne protipredloge, ki jih nameravajo predložiti glavnemu odboru in jih podkrepiti z novimi dosedaj neznanimi dejstvi. Sicer pa Jovanovič in njegovi tovariši svojih načrtov ne izdajajo. Na to notranjo borbo v radikalni stranki, ki ni borba dveh oseb, Pašiča in Jovanoviča, marveč borba dveh diamentralno nasprotujočih si politik, gleda opozicija povsem ravnodušno. Po stališču opozicije mora priti do končnega obračuna v najkrajšem času z vsemi korupcionisti. Žalostno je le to, da je v sedanjem parlamentu zelo težko najti večino, ki bi bila dovolj močna in dovolj poštena. Še žalostnejši je položaj, če se pomisli na težavno stanje v celi državi. To stanje zapovedovalno ukazuje čim intenzivnejše delovanje skupščine, da sc s pozitivno zakonodajo in s čim hitrejšo izvedbo izenačenja zakonov ter strogim izvajanjem zakonov proti vsem, ki škodujejo državnim interesom, vsaj omili sedanje bedno stanje. —o— ANKE. - PAŠIČ SE SKLICUJE NA DISCI-JOVANOVIČEM ? - PAŠIČEV INTERVJU. tom je Jovanovič pokazal, da v boju proti Pašiču ni osamljen, temveč da ima močno zaledje in močno oporo. To se v radikalnih krogih precej opaža. Zato jo pri mnogih poslancih opaziti veliko neodločnost. Današnja »Politika« objavlja na uvodnem mestu dolg razgovor svojega sol rudnika z bivšim ministrskim predsednikom Nikolo Pašičem. Sotrudnik »Politike« je vprašal Nikolo Pašiča: »Ci. ministrski predsednik, ali ste prečitali pismo g. Ljube Jovanoviča?« G. Pašič je nakrntko omenil, da je pismo prečital in da so ga iznenadili posamezni odstavki, ker gredo tako daleč, da v njih g. Ljuba Javonovič celo napada njegovo rodbinsko življenje. V tem oziru je g. Pašič poudarjal- »Moje načelo je bilo vedno, dn vračam nazaj tako, kakor mi drugi po-sojujojo. Toda ni mi lahko odpustiti žalitev ženskih Mfnov moje rodbine, ki so pod mojim krovom in mojo zaščito. G. Ljuba .lovanovič mi očita, da nisem preprečil kampanje svojega sina. G. Ljuba Jovanovič pa ni smatral za umestno, da bi preprečil začetek napadov na mojega sina dotlej, dokler sodišče s sodbo ne ugolovi krivic, ako iste obstojajo. Dolžnost g. Ljube Jovanoviča napram radikalni stranki je bilo, da prepreči lo kampanjo. Časnikar: »G. predsednik, g. Ljuba Jovanovič pravi, da 8te se vi postarali in da ste postali nesposobni za izvrševanje strankinih in državnih poslovit Nikola Pašič: >Res je, da sem star. Evo, že slavim 80 letnico! Toda, hvala Bogu, moje duševno stanje je izb> >rno Moje tel' -no zdravje je mnogo boljše nogo katuregakoii COleUiika, ki ga takoj podre politični prepih. V moji rodbini so vsi moški stoletniki, vsi pa so umrli v popolni duševni čilosti.« G. Pašič je dalje s posebnim poudarkom navajal, kaj je storila vlada pod njegovim vodstvom za konsolidiranje države in poprej za ustvaritev države sploh. Časnikar: »G. Ljuba Jovanovič pravi, da ne umevate novega modernega časa!« G. Pašič: »Ali boljševiziranje države pomeni modernega človeka?« »Časnikar: »G. Ljuba Jovanovič pravi dalje, da bo ravno delovanje slabih radikalnih ministrov povzročilo, da pride do usodne krize celokupne radikalne stranke.« G. Pašič: »G. Ljuba Jovanovič govori o delovanju radikalnih ministrov in radikalne stranke tako, kot govore nasprotniki radikalne stranke. Obstoja drug forum, pristojnejši, da se kritizira delo radikalnih ministrov in vodstva radikalne stranke. Ta pravica sedaj ne pristoja g. Ljubi Jovanoviču, ker ne bi smel pošiljati pisem take vsebine radikalnim volilcem v Dalmacijo.« G. Nikola Pašič je nadalje krepko poudarjal, da je radikalna stranka odločena odstraniti vse ovire, ki so ji na potu in da se danes pripravlja na novo borbo, da moralno, fizično, kulturno in gospodarsko dvigne naš narod. Časnikar: »G. predsednik! G. Ljuba Jovanovič je omenjal tudi korupcijo!« G. Pašič: »Glede korupcije sem bil vedno za to, da se preprečijo vse zlorabe. Nimam ničesar proti temu, da bo moj sin sojen in obsojen, ako je oškodoval interese naše države. Smatram pa obenenj, da je treba določiti mešano komisijo, ki bo skrbno proučila vse afere od davna pa do danes in da se vsi ugotovljeni krivci izroče sodišču.« Glede odstranitve Ljube Jovanoviča iz radikalne stranke je sotrudnik »Politike« vprašal: »V koliko bo to vprašanje zanimalo strankin širši glavni odbor?« G. Pašič: »Na to vprašanje ne morem še od-. govoriti. Morda da, morda ne. G. Ljuba Jovanovič je s svojo izjavo, da sem jaz postal nesposoben, da sem izvajal samovoljo v stranki in si prisvajal vso oblast, da sem postavljal za ministre osebe, ki mi jih je predlagala slaba okolica, mene izzival, da sem si kot predsednik stranke in sam sebi stavil vprašanje: ali more še nadalje g. Jovanovič v stranki zavzemati položaj, ki ga je do danes zavzemal, in ali more on sploh še nadalje ostoh v naTodno-radikalni stranki?« Na sotrudnikovo vprašanje, ali kdo sledi Ljubi Jovanoviču, je g. Pašič kralko odgovoril, da mu o tem ni pozitivno nič znanega, toda naglašal .ie, da je vsakomur, ki ne soglaša z dosedanjim delom vodstva radikalne stranke, svoboden izstop iz stranke ter mu je svobodno, da se opredeli po svojem potihnem prepričanju. Bosanski radikali se upiralo. Sarajevo, 23. aprila. (Izv.) Seja trgovsko-obrtne zbornice, na kateri so nekateri radikali zelo ostro nastopili proti zapostavljanju gospodarskih interesov Bosne od strani Belgrada, je vzbudila veliko pozornost. V Banjaluki se radikali pripravljajo za prestop v Spa-hovo stranko. Po njihovem mnenju je ta stranka dosedaj pokazala, da se še največ briga za Bosno — Muslimanska stranka naj bi sc z ozirom na to novo orientacijo radikalov reorganizirala v spec.ielno bosansko organizacijo, v katero bi imeli pristop pripadniki vseh ver. SDS presni k Pašiču. Bclgrad, 23. aprila. (Izv.) Samostojni de-mokrati so v celem sedanjem položaju docela osamljeni. Z ozirom na bližnje važne dogodke iščejo, da bi se naslonili na eno ali drugo stran. Njihovi napori, da bi se približali opoziciji, so doslej ostali brez uspeha. Krožijo vesti, da je Pribičevič tekom poslednjih sestankov s Pašičem imel več uspeha. Za slučaj, da bi glavni odbor izključil Jovanoviča in njegove iz radikalne stranke, je Pribičevič ponudil vstop samostojnih demokratov v NRS tako, da bi radikalna stranka tudi v tem slučaju ostala nezmanjšana. PAINLEVE DOBIL ZAUPNICO V PARLAMENTU. Pariz, 23. aprila. (Izv.) Francoska poslanska zbornica jc odklonila predlog za zmanjšanje kreditov za vpoklic rezervnih čet in s tem izrekla zaupnico vojnemu ministru Pain-Icveju. DR. WIRTH V MOSKVI. Morkva, 23. aprila. (Izv.) Rivši nemški državni kanclci dr. Wirlh je danes prispel v Moskvo. Pred odločitvijo v radikalnem klubu. PAŠIČEV ODGOVOR JOVANOVIČU. — IZKLJUČITEV JOVANOVIČA IZ STRANKE SKLENJENA STVAR. — SLABI IZGLEDI ZA KAKO IZBOLJŠANJE POLOŽAJA. Pasle odločno zahteva Izključitev 3ovanovIca. SEJA OŽJEGA ODBORA RADIKALNE STR PLINO V STRANKI. — KDO BO ŠEL Z , Po tretji Radičevi kapitulaciji. RADIČ SKESANO PROSI MILOSTI. - KRAJAC POSREDUJE. - OBNOVA RR KOALICIJE BREZ RADIČA. Zagreb, 29. aprila. (Izv.) Včerajšnje sklepe radičevcev je celokupna javnost selo živahno komentirala. Vsi listi obširno pišejo o Radičevih posvetovanjih ter naglašajo, da Radičeve resolucije nili z eno besedo ne obsojajo Uzunovičeve vlade in Radičevih disidentov. Današnja »Riječ« naziva korak radičevcev kot kapitulacijo pred Nikičem. »Hrvat« naglaša, da so se radičevci tako dobro počutili v vladi, da hočejo nazaj. Sam Radič je pripravljen na tako ponižanje, četudi sam ne bi bil v vladi, samo da ga ne bi popolnoma potisnili v opozicijo. »Novosti« berejo Radiču levite, češ da je od njegovega nastopa odvisno, kakšno stališče bo zavzela njegova stranka. »Obzorc in »Večer« poročata, da bi imel Ni-kič ostati v vladi. Poleg njega pa bi vstopili v vlado še trije Radičevci, sam Radič pa bi ostal izven vlade. Zatrjuje se, da je vprašanje vrnitve Radičevih disidentov v klub gotova stvar. Predsednik Nikičevega kluba Toma Kovačevič je naznanil svoj prihod v Zagreb, kjer se bo sestal s Stjepanom Radičem. Radičevi krogi širijo vesti, da se bodo vsi Radičevi disidenti sprejeli nazaj v stranko. V slučaju novih volitev pa jih Radič ne bi več kandidiral in bi jih na ta način kaznoval. Radičeva okolica zatrjuje, da bo Radič disidente izigral. Belgrad, 23. aprila. (Izv.) Na današnji vladni seji so razpravljali o poročilih, ki jih je vlada dobila o stališču St. Radiča. Glasom tajnih vladnih poročil je med radičevci razpoloženje, da bi čimprej vstopili v vlado neglede na to, kdo v njej sedi in s kom bi sestavili vladno večino. Vlada ima poročila, da je Radič pristal celo na to, da bi nase prevzel vse posledice in za sedaj opustil aktivno sodelovanje v vladi. Z ozirom na to je vlada po posredovanju dr. Ivana Krajača predlagala St. Radiču, da naj imenuje 3 kandidate za izpraznjena ministrska mesta. Na ta način bi se stara vladna koalicija zopet obnovila. Vladni program ostane dosedanji. Ta kombinacija je seveda kombinacija, dokler ne bo padla odločitev glavnega odbora NRS. Agitacija za občinske volitve v Dalmaciji. Split, 23. aprila. ((Izv.) Dalmacija je postala torišče politične agitacije. Po vseh mestih in vaseh sklicujejo agitatorji sestanke. V splošnem pa doživljajo slab uspeh, ker je v Dalmaciji ljudstvo politično zelo slabo organizirano. Predsednik HPS Stjepan Barič in tajnik HPS dr. Janko Šimrak sta prispela v Dalmacijo, kjer se bosta sestala s prvaki HPS. V Dalmaciji se bosta mudila dva tedna in bosta sklicala več sestankov. Za nedeljo je tudi Stjepan Radič napovedal svoj prihod v Dalmacijo. Po poročilih iz Zagreba ga pa iz neznanih vzrokov ne bo. Pač pa prideta namesto njega poslanca HSS dr. Pernar in dr. Kežman. Radikalom ni prav, da bi se izvedle občinske volitve. V slučaju ugodnega političnega položaja bi raje postavili svoje komisarje. Zato razširjajo vesti, da se bodo*občin-ske volitve odgodile, s čemer hočejo povzročiti zmedo in jo izkoristiti v svoje namene. V Splitu je nosilec liste HPS znani učenjak don Franjo B u 1 i č , čigar kandidaturo so sprejeli volilci z velikim odobravanjem, kakor tudi kandidaturo dr. Ante D u 1 i b i č a v Šibeniku. Angliji grozi katastrofalna stavka. Pogajanja med rudarji in lastniki premogovnikov so se razbila. Vlada je zastavila svoj vpliv in obljubila nekaj pomoči, pa zastonj. Baldvin je bil razočaran nad zadržanjem delodajalcev, s katerimi se je razgo-varjal do zadnjega. Premijer je po razidu zastopnikov še enkrat predložil nove kompromisne predloge. Nemška vladna kriza radi odpravnine knežjim rodbinam. Najtežji notranje politični problem v Nemčiji je trenutno vprašanje odpravnine nem-šk im knezom. O prvih pripravah in zgodovini te zadeve smo že pisali: Dr. Luther je takoj po prihodu iz Ženeve začel pogajanja z vladnimi strankami in srečno našel obliko, na katero se je koalicija mogla zediniti. Vlada je izjavila, da predlog socialistov in komunistov, ki zahtevajo razlastitev brez odškodnine, nasprotuje ustavi in da bi bila zanj potrebna dvetretinska večina. Nato je šel Luther z dogovorjeno kompromisno formulacijo zakona, ki predvideva posebno sodišče, kateremu naj vlada poveri ves kompleks teh vprašanj in ustanavlja načela in postopek za razsojanje. V zakonodajnem odboru so pa v četrtek naenkrat socialisti glasovali proti in potisnili vlado v manjšino. Socialisti so tudi v časopisju napovedali, da bodo nadaljevali boj za brezplačno razlastitev. Luther bo še enkrat poii'brein pomenu besede, snaga in red, mir in izborne postelje, sobe po 80 drahem. H jtelsk ravnatelj je Srb. En dan v Solunu je več ko preveč. Krasne lege mesta, ki se amfiteatralično spenja visoko gor ob hribu, se kmalu nagleda«, ker te motijo razkopane ali prašne ceste, ledene kclibe orijentalskih trgovcev, povečini špan-jolskih zidov, in umazanija. Pravijo, da so franooski vojaki zapalili mesto, da bi uničili vso nesn°go. Velik del mesta je zgorel, ne na škodo Soluna. " kjer se dvigajo sedaj nove, lepe stavbe in dajejo orientalskemu mestu že delni značaj modernega, evropskega, dasi še neurejenega mesta. Morje je motno in umazano, prometa ni opaziti mnogo. Najlepši del obrežja je ob tako imenovani »beli kuli«, stari benečanski stavbi v obliki visokega okroglega stolpa. Tam je dosti čeden park, odkoder se nudi diven pogled na veličastni Olimp, visok 2985 metrov. Povečini j* vrh zavit v oblake in ni čudno,, da so si ga poganski Grki predstavljali kot bivališče bogov z njihovim poglavarjem in najvišjim božanstvom Zevsom na čelu, vladarjem nad bliskom in gromom, zaščitnikom človeštva dn voditeljem človeške usode. Grški umetniki so ga upodabljali kot lepega moža z mogočno brado, z izrazom moči in dostojanstva. Ko sva občudovala mogočni Olinipov masiv, pokrit nizko doli 3 snegom, in je tovariš kazal z roko na grškega »očetov sivega poglavarja«, se je ponudil fotograf, ki jih tam vse polno preži na tujce, da naju naslika, in v treh minutah je bila slika gotova. Ena slika za pet drahem. Prisedeva na klop k mlajšemu Židu, trgovskemu knjigovodji, ki mi je začel razlagati svojo modrost o novi grščini, do katere ni kazal posebne spoštljivosti, videč, kako se mučim, da bi razumel članek grškega dnev- nika o volitvah. Govoril je francosko in še precej dobro nemško, poleg enega francoskega redovnika v Solunu in enega duhovnika v Atenah edini človek na vsej poti po Grčiji, s katerim sem mogel govoriti nemško. Sicer prevladuje od tujih jezikov francoščina, nekoliko si pa ponekod pomagaš še z italijanščino, v Solunu s srbščino. Moj prijatelj, ki ne govori baš klasične francoščine, je trdil, da govori bolje francoski kakor Grki, ali v Atenah je znal skoro vsak, s komur sva imela opravka, vsaj za silo francoski. Enkrat pa mu je zmanjkalo francoske špage. ko je hotel zmerjati. To je bilo na atenski policiji, kjer se je moral javiti, ker ni imel diplomatskega priporočila kakor jaz. Moral se je dati slikati, oddati policiji svojo sliko in plačati še 130 drahem. Povrh so ga še osleparili, ker so zahtevali, da mora poleg polnovrednih 1150 drahem plačati še odrezane dele na bankovcih. Grški diktator Pangalos je dal D*m-teč že dvakrat rezati bankovce. Na vsakem večjem bankovcu, recimo na tisočaku, se mora odrezati četrtina bankovca, ki je vreden potem 750 drahem. Odrezana četrtina velja kot bon. ki ga bo država kdaj izplačala ali pa tudi ne. Za dinarje sva dobila v Belgradu cele drahme mesto odrezanih in plačala polno vsoto, v Grčiji sva jih pa potem morala dati rezati, kar izvrši vsak natakar. Tako sva bila že v Belgradu opeharjena, dasi sva bone v Grčiji spravila v denar, po nizki kurzni vrednosti. Ni čuda, da se je tovariš na policiji jezil, kar se je dalo, in ko mu je nestalo francoskih robaut, je spustil ploiio sh venskih psovk, pa so se niU samo smeirli: saj ga niso razumeli, 'a njegovo srečo seveda. Tn!,oj se mu je zameril g. Pangalos, ki je polnil državno blagajno tudi na najin račun. Dnevne novice * Novo sv. mašo bo pel v nedeljo dne 25. aprila g. primicijant Stanko Cajnkar v domači župni cerkvi Sv. Tomaža pri Ormožu. Slavnostni pridigar bo domačin gosp. Vinko Munda, kaplan pri Sv. Magdaleni v Mariboru. k Pogreb t župnika J. širca. Poročilo od četrtka popravljamo v toliko, da je za slovo rajnemu v cerkvi govoril njegov šolski tovariš mil. g. Peter Jurak, opat celjski. •k Prvi glavni dobitek stadionske loterije je celotna oprava za spalnico v rednosti 25 tisoč dinarjev ter obsega: dve postelji, dve omari, dve nočni omarici, psiho z velikim ogledalom, vse iz finega trdega lesa; dalje divan s preprogo, preprogo po tleh, dve kar-nisi, dve vzmetni žimnici, dve gornji žimnici, dve blazini in zagrinjalo čez obe postelji. Žrebanje se bo vršilo 30. maja. Srečke se dobe pri orlovskih odsekih in orliških krožkih, po večjih ljubljanskih trafikah, v upravi »Slovenca«, v prodajalni Ničman ter pri Akcijskem odboru loterije za Orlov, stadion, Ljubljana, Ljudski dom. Na Akcijski odbor lahko tudi pišeš ponje. ■k K Sv. Hemi bomo šli v sredo, 28. apr. z vlakom, ki odhaja iz Škofje Loke ob 7.26, iz Podhoma pa ob 9. uri. Z Jesenic gremo ob pol enajsti uri z brzovlakom skozi predor do Podrožčice. Od tam pa s poštnim vlakom ob 11.35 do Celovca, kamor pridemo malo pred eno uro popoldne. Odtam po dogovoru k Gospesveti. Na svidenje! — Langerholz, žpk. k Značilno padanje cen kmetski posesti. V občini Osel pri Slov. Bistrici je bilo v četrtek prodano kmetsko posestvo, ki meri 80 oralov za 80 tisoč dinarjev. Posest leži sicer nekoliko na hriboviti pohorski strani, a je pretežna večina lep gozd, iz katerega bi se dal les lahko odvažati. * Sušak in dalmatinske luke. Te dni je odsek tarifnega odbora prometnega ministrstva na Sušaku sestavil nov sistem luških tarif in ga predložil vladi. Ta novi sistem upošteva samo koristi Sušaka na škodo ostalih jadranskih luk. Splitska in šibeniška občina sta zato brzojavno protestirali proti tem tarifam in zahtevali, da se to vprašanje ne reši, dokler se o njem nc zaslišijo interesenti dalmatinskih pristanišč. •k Gradbeni krediti za vojsko. Ministrski svet je odobril sledeče vojaške gradbene kredite: Za zgradbo štabnega poslopja na letališču v Kraljevu 660.000 Din, za novo krilo vojašnice na letališču v Novem Sadu 775.000 Din, za zgradbe vojaških poslopij na letališčih v Skoplju in Zagrebu 500.000 Din. * Umetniška 40 letnica. Te dni je slavil 40 letnico svojega dela srbski ' kipar Gjoka Jovanovič v Belgradu. * Otvoritev Patološkega instituta v Belgradu. Včeraj so v Belgradu na slovesen način otvorili novo, moderno zgradbo Patološkega instituta. k Preskrba beračev v Zagrebu. Zagrebški mestni socialni odbor je na svoji včerajšnji seji sklenil, da se v Zagrebu popolnoma odpravi beračenje. Domače reveže občina itak že preskrbuje, za podporo ubožcev, ki niso pristojni v Zagrebu, pa se uvede poseben socialni davek. •k Socialistično delavstvo in 1. maj. Internacionalna sindikalna zveza je izdala proglas na delavstvo, v katerem £a poziva, da naj praznuje 1. maja in demonstrira za osem-urni delavnik, za pravico soodločanja v indu- irarur .vr^.i^fr.aaBtTKS Slovenska Štajerska in Prekmurska. Zgodovinski opis. Ppisal prof. dr. Fran K o -vačič. Ljubljana 1926. Izdala »Matica Slovenska«. Natisnili J. Blasnika nasledniki v Ljubljani. Zadnji čas smo Slovenci tako zatopljeni v dnevna strankarsko-politična vprašanja, da je skoraj neopaženo šla mimo naše širše javnosti izdaja tako resnega znanstvenega dela, kakor je dr. Kovačičev zgodovinski opis »Slovenske Štajerske in Prekmurja«. Razen Lapajnetove »Politične in kulturne zgodovine štajerskih Slovencev«, ki pa je že itak zastarela (iz 1. 1884.) in nekritična, štajerski Slovenci dosedaj sploh nismo imeli enotno opisane svoje zgodovine. Zato smo prof. dr. Kovačiču za to delo lahko toliko bolj hvaležni. Čisto primerno je, da je pisatelj v svoji zgodovini slovenski Štajerski pridružil še naše Prekmurje. Saj tvorita obe pokrajini eno teritorialno enoto z raznimi skupnimi točkami. S senžermenskim in trianon-skim mirom se za obe ti pokrajini zaključuje dolga doba tujega gospostva in otvarja novo življenje. Del slovenske Štajerske in Prekmurje sta bili na mirovnih konferencah dve glavni sporni točki in samo našim mirovnim delegatom se imamo zahvaliti, da smo danes državljani Jugoslavije, da ne nosimo priimka neodrešenih bratov. Pisatelj se pri razvrstitvi zgodovinske snovi ne drži stare šablonske razdelitve v stari, srednji in novi vek, temveč sc drži drugih vidikov, raznih skupnih dogodkov, ki dajejo posameznim dobam posebno obeležje. Tako razdeli celo zgodovino na osem naravnih skupin, na osem dob, ki so: I. predrimska ali prazgodovinska doba, ki preneha z rimsko striji in za trajen svetovni mir. Podoben poziv je izdala tudi Zedinjena delavska sindikalna zveza Jugoslavije. :k Micheluzzi v Zagrebu. Zagrebška policija je te dni zaprla nekega sumljivega tuj-tudi dobila. Izkazalo se je, da je Micheluzzi trgovca iz Trsta. Zagrebška policija je zahtevala informacij od tržaške policije in jih tudi dobila. Izkazlo se je, da je Micheluzzi eden najnevarnejših tržaških vlomilcev, ki je že 4 leta presedel v kaznilnici v Kopru; znan je tudi po tem, da je iznašel posebno vlomilsko orodje za vrtanje blagajn: tako zvano »svinjsko nogo«. Micheluzzi je priznal, da je prišel v Zagreb z namenom, da bi si tu na italijanskem konzulatu izposloval potni list, s katerim bi mogel po svetu; v Trstu je bil namreč pod policijskim nadzorstvom. Obdol-žitev, da bi bil izvršil vlom v Uradniško na-bavljalno zadrugo v Zagrebu, pa najodloč-nejše zanika. •k 80 letnica zagrebškega dobrodelnega društva. Te dni je praznovalo najstarejše zagrebško dobrodelno društvo: »Društvo Čov-ječnosti« svojo 80 letnico. Ustanovilo je »Pucko kuhinjo«, ki se je v vojni razširila v »Prehrano« in vršila ogromno socialno delo. Društveno premoženje znaša tačas 761.422 dinarjev. k Redukcije. »Službene Novine« z dne 22. aprila t. 1. objavljajo, da so — poleg mnogih drugih — reducirani: dr. Karel Dobida, pisar Oblastne posredovalnice za delo v Ljubljani; Peter J. Popovič, tajnik oddelka za socialno politiko v Ljubljani; Anton Zore, pisar pri istem oddelku in Stanko Tome, ekonom Ortopedičnega zavoda v Belgradu. •k Nova izdaja irankovnih znamk. Poštni minister je odredil, da se dajo nove frankov-ne znamke po 2, 3, 4, 5, 8 in 10 Din v promet. Znamke po 2 Din so temnozelene, one po 3 Din modrikaste, znamke po 4 Din so oranžaste, znamke po 5 Din vijoličaste, one po 8 Din temnordečkastovijoličaste, znamke po 10 Din pa svetlorjave. Nove znamke so izdelane v kolkovnici uprave drž. monopolov v Belgradu in imajo sliko Nj. Vel. kralja v podolgovatem oblem okviru. Sedanje znamke se ne vzamejo iz prometa, dokler jih pošte ne porabijo. ■k Brzojavke za Francijo in Ameriko. Med postajama Saintassise in Belgradom je otvorjen brezžični brzojavni promet. S to novo smerjo je ustvarjena najkrajša in pa najhitrejša pot za odpravo inozemskih brzojavk, zlasti za Francijo in Ameriko. Stranke, katere brzojavljajo v inozemstvo, posebno pa v Francijo in Ameriko, se opozarjajo na novo brezžično brzojavno zvezo. ■k Pol milijona Američanov na potu v Evropo. Iz Newyorka poročajo: Iz tukajšnjega pristanišča je odplula 7 osebnih parnikov v Evropo. Vsi parniki so polni Američanov, ki so namenjeni v evropske dežele. V prihodnjih dveh mesecih bo odpotovalo v Evropo okoli 500.000 Američanov, ki nameravajo ostati v Evropi letošnje poletje. — Da prinese pol milijona Američanov v Evropo dosti dolarjev, je jasno. * Novi brzovlaki. Od jutri dalje bodo zopet vozili brzovlaki štev. 401/303/302 a in 303 a/303/402. Ti brzovlaki imajo direktne vozove I.—III, razreda: Budimpešta — Nagy-kanizsa—Gyekenyes—Sušak—Reka in nazaj, ter: Miinchen—Salzburg—Beljak—Jesenice— zavlado; II. rimska doba do konca 6. stol.; III. najstarejša slovenska zgodovina takoj po naselitvi do mažarskih navalov; IV. doba obnove po odgonu Mažarov pa do zavlade Habs-buržanov, doba kolonizacije; V. doba celjskih grofov, prvi zametek velike jugoslovanske države, prvi turški navali; VI. doba prote-stantizma in »katoliške reformacije«, doba verskih bojev in kmetskih vstaj; VII. doba francoske revolucije, ki je segla tudi v naše kraje in zasejala ideje, ki so rodile narodno prebujenje ter izzvenele 1. 1848. v odpravi tisočletnega fevdalizma in končno zadnja doba, doba ustavnih in narodnih bojev, ki ima svoj zaključek v polomu avstro-ogrske monarhije in v senžermenskem, oziroma v trianonskem miru. Kovačičeva zgodovina je pisana zanimivo, v prijetnem jeziku. Ne našteva samo suhih zgodovinskih dejstev, temveč se v prvi vrsti ozira tudi na duševno kulturo, šolstvo, narodno gospodarstvo, literaturo, umetnost, industrijo in denarstvo i. dr. — Posebno zanimivo je opisana zadnja doba, doba ustavnih in narodnostnih bojev (1800—1919). Vso pozornost zaslužita zlasti zadnja dva oddelka te dobe, to je »Štajersko vprašanje na mirovni konferenci v Parizu« in »Prekmurje na mirovni konferenci«, kjer nam pisatelj odkrije na podlagi poročil iz listov »Journal des Dčbats« in »Temps« in na podlagi svojih osebnih zapiskov iz pariške mirovne konference, katere se je udeležil kot zastopnik štajerskih Slovencev, marsikaj, kar nam je bilo dosedaj ali neznano ali nerazumljivo. Naj teh par stavkov zadostuje kot opozorilo. Knjiga, na katero smo štajerski Slovenci lahko ponosni, obsega 410 strani ln stane broširana 60 Din. Segajmo pridno po njej! Mat. Munda. gl. k.—Karlovac—Sušak in nazaj. Brzovlak, ki odpelje iz Budimpešte ob 17.30, pride v Zagreb gl. k. ob 3.20, odpelje ob 3.30, pride na Sušak ob 9.01 in na Reko ob 9.08. Brzovlak, ki odpelje iz Miinchena HB ob 8.25, pride v Karlovac ob 4.05 in ima ob 4.35 zvezo z brzovlakom proti Sušaku. V nasprotni smeri vezi brzovlak z Reke ob 18.28, s Sušaka ob 18 37, pride v Karlovac ob 23.40, v Zagreb gl. k ob 0.40, odpelje odtod ob 0.50 in pride v Budimpešto ob 11 uri. Direktni voz Sušak —Miinchen odpelje iz Karlovca ob 0.17 in pride v Miinchen HB ob 21. uri. * Nevaren slepar Boleslav Polanjko, rojen leta 1889. v Mariboru, pristojen pa v Ljubljano, o katerem smo včeraj poročali, je poleg že navedenih sleparij izvabil tudi Ivanu Pušniku iz Arlice pod goljufivo pretvezo, da ima veliko znanja in da ga bo pustil pro-tckolirati pri Gremiju obrtnikov v Mariboru, njegov orožni in obrtni list s prilogo za trženje z deželnimi pridelki. Jasno je, da se bo posluževal prebrisan in nevaren slepar teh listin za razne goljufije na ime Pušnikovo. Prebrisan sleparček, ki je bil že dobro znan z raznimi zapori še pred in tudi med vojno, je majhen, ima podolgast obrar, plave lase in jt obrit in pa močno grbast na desnei/i pleču, ter so ga videli zadnjikrat v sivkasti obleki s takim klobukom. ■k Zopet cerkven rop. V Zagorju je bilo zopet vlomljeno v tamošnjo župno cerkev. Kako je prišel tat v cerkev, ni nikjer razvidno in sodijo, da se je že zvečer v cerkvi skril, zjutraj zarana pa odšel z ljudmi, ki so odhajali od prve maše. Tat je odnesel z glavnega oltarja rdeče vezen rumen prt, z ob-hajilne miza pa dva prta iz bele kontenine z napisom: »Hvaljeno in češčeno naj vedno bo, presveto Rešnje Telo!« S stranskega oltarja pa je odnesel dve beli konteninasti rjuhi in iz spovednice zelenkasto zagrinjalo. Dalje je razbil ključavnici pri dveh nabiralnikih, v katerih pa ni bilo dosti denarja. Skupna škodo znaša čez 1000 Din. •k Razpis. Ravnateljstvo drž. zdravilišča Rogaška Slatina razpisuje v kritem šetališču 1 lokal, pripraven za trgovino ali obrt, ob pogojih, ki so razvidni v Uradnem listu z dne 15. aprila t. L, št. 34, na strani 215. — Rok za vložitev ponudb je podaljšan do vključno 5. maja. •k Smrtna kosa med ameriškimi rojaki. V Springfieldu, 111., je umrl 44 letni John Povše, doma iz Dol pri Litiji; zapustil je ženo in 7 otrok. — V Jolietu, 111., je umrl 40 letni Štefan Marolt, doma iz Podpolan pri Velikih Laščah; zapustil je ženo in 5 hčera. Oba pokojnika sta bila poštena, verna moža. O Na Rožniku bo jutri (25. aprila) ob 9. uri duhovno opravilo, popoldne ob pol 5. uri pridiga in pete litanije. Obakrat darovanje za cerkev. O Škarje brusiti Tako je klicala te dni po Glincah in okolici neznana ženska, baje Čehinja in je nabirala od strank škarje za brusit. Trdila je, da ima zunaj Gline njen mož ročni brus in da bodo takrat škarje nabru-šene. Pobrane škarje in nože pa je premetena sleparka odnesla in se ni več vrnila, kakor tudi niso opazili na označenem mestu nobenega brusača. O Ponesrečen delavec. Včeraj so pripeljali z rešilnim vozom v ljubljansko bolnišnico 29 letnega oženjenega delavca Antona Perata iz Spodnje Šiške. Mož je delal pri stavbni tvrdki »Slograd« in si je odrezal na cirku-larni žagi palec, kazalec in sredinec na desni roki. Prva ovadba navaja, da se je pripetila nesreča vsled njegove lastne neprevidnosti. O Inspiciranje ameriškega oddelka na ljubljanski glavni pošti. V četrtek je prispel v Ljubljano viš, uradnik poštnega ministrstva. Ogledal si je podrobno vse poslovanje ameriškega oddelka. Kakor utegne biti več ali manj znano, prihaja vsa ameriška pošta za našo državo v Ljubljano, kjer se v omenjenem oddelku odpravi na razne potujoče pošte v vse smeri kraljevine SHS. Da imajo uradniki z izdelavo ogromnega materiala sila dosti posla, je čisto umljivo. G. nadzornik je to tudi priznal ter vse uradništvo za vestno in točno izpolnjevanje službenih dolžnosti jako pohvalil. O Poročila sta se 18. aprila v Ljubljani g. Ernest Leskovec, zasebni uradnik, in gdč. Joža Erjavčeva, učiteljica na Krki pri Stični. O Odlični finančniki v Ljubljani. Včeraj sta se mudila v našem mestu viceguverner Narodne banke g. Protič in generalni ravnatelj Novakovič, ki sta pregledala poslovanje filiale Narodne banke in sta imela konference z zastopniki bank in drugih gospodarskih krogov. Ob treh popoldne sta si ogledala tovarno C. Pollak in se o njej zelo pohvalno izrazila kot o industrijskem podjetju prve vrste v tej stroki, ker gre za podelitev večjega sezonskega kredita. Po izvršenem poslu sta odpotovala odlična finančnika na Sušak. © Požar »petrolcjskih vrelcev« sredi Ljubljane. Snoči ob 6. uri se je v Zvezdi na cesti proti Filharmoniji nekomu razbila pet-literska steklenica gorilnega špirita, ki se je razlil po jarku in tekel v kanal. Nekdo je blizu kanala slučajno vrgel v jarek cigaretni ogorek in špirit se je vnel. Plamen se je sam začel počasi širiti in objel jarek kakih 50 korakov na dolgo do mesta, kjer se je ubila steklenica. Ta nenavaden požar je privabil več sto šetalcev, ki so imeli priliko videti požar petrolejskih vrelcev v malem kar sredi Ljubljane. Špirit je gorel celo uro. Mladina je z zanimanjem opazovala skoraj meter visoko segajoč plamen, starejši pa so obžalovali, da zgoreva špirit samo v zabavo. O Cvetlični dnevi. Lansko leto so razna društva prirejala po ljubljanskih ulicah ob ponudbi cvetlic nabiranje prispevkov za razne namene. Z ozirom na tozadevne upravičene pritožbe občinstva objavlja policijska direkcija, da bo dovolila take prireditve samo v slučajih, kjer bo v tozadevnih prošnjah nedvomljivo dokazano, da se bo čisti prebitek uporabljal le v dobrodelne in humanitarne namene. Mfarijbor □ Mariborski gradbeni odsek. Maribor. ski prndbeni odsek, ki bi moral skrbeti za temeljito popravljanje in zboljšanje državnih cest, ki spadajo v njegovo območje, je že dalje časa brez državne denarne podpore. Radi izoctainka državne subvencije počivajo vsa j večja in nu na dela in popravila na državnih cest"h. Na državni cesti proti št. Ilju v Slo-j venskih goricah je potrebnih temeljitega p-pravila toliko državnih mostov in podcest-nih žkbov, dela pa se ne morajo razpisati in oddati, ker ni denarja. Mariloreka gradbena sekcija še opravlja v svojem območju le najnu nejša posipavanja in čiščenja obcestnih jarkov. □ Iz seje mestnega ubožn »ga sveta. V četrtek je imel mestni ubožni svet v magi-stratni posvetovalnici sejo. Ob tej priliki so se rešile vse predložene prošnj*). Res potrebnim delanezmožnim prosilcem in mestnim revežem so se zvišale denarn > podpore od 50 na 80 Din. Petdesetim revnen osebam se je dovolila mesečna podpora E 1 Din. Razdelile so se med pedpore potreb re Badlove ln Girstmajerjeve ustanove. G. žup.n dr. Lesko-var je obljubil, da bo skrbel z* to, da se bo zavrel občnski svet za razširitev in pove-j čauje mestne oskrbnišnice, ki postaja s porastom Maribora premajhna. Dolgoletni in požrtvovalni oče mestnih reveilev (Viertel-richter) klepar Josip Riha je odložil to mesto radi prezaposlenosti in pride na njegovo mesto trgovec Sršen iz Koroške ceste. □ Pričetek regulacije Vrtne ulice. Ze lansko leto je sklenil mariborski občinski svet regulacijo in razširitev Vrtne ulice, ki je za vozni promet preozka. V pondeljek je začel mestni stavbeni urad regulacijsko delo tn bodo letošnje poletje izpolnjene želje prebivalcev Vrtne in Smetanove ulice. Radi razširitve ulice je morala lesna tvrdka Domi-celj cd&tfpitl precejšen kos od svojega skladiščnega prostora. Proti novo razširjeni cesti ja zagradil g. Domicelj skladišče z novim, visokim lesenim plotom. □ Slučaj škrlat ce v otroškem vrtcu. V otroškem vrtcu na Meljski cesti se je pojavil 1 slučaj škrlatlce. Bolnega otroka so prepeljali v izolirnioo, zavod je pustil mestni fizikat razkužiti. □ Zastrupljenje s plinom. V kartonažni tovaruni BenčLna in drug se je pripetil v če-triek težji slučaj zastrupljenja s plinom. V sosednji hiši poleg tovarne je mestna plinarna menlirala nove plinske naprave. Delo je trajslo dva dni. Prvi dan je bila tovarna o monta/i obveščena ter ni prižigala v delavnici plina, drugi dan pa je pozabila plinarna tovarno obvestiti; plin so v delavnici v kleti, kjer je delalo 11 delavk prižgali toda vedno je ugaševal, da so morali luč vedno iznova prižigati. Pri tem se je prostor polagoma napolnil s plinom, da je postalo vsem delavkam slabo. Tri so se onesvestile, dočim »o bile ostale še pri moči, da so lahko zapustile nevaren prostor. O nesreči je bil takoj obveščen rešilni odelek, ki je ponesrečene delavke prepeljal v bolnico. Njihovo stanje pa ni nevarno in bodo kmalu okrevale. □ Razvada mariborskega občinstva. (Od postajenačelništva kor. kolodvora smo dobili naslednje opozorilo.) Med onim mariborskim občinstvom, ki porablja ob nedeljah in praznikih za svoje izlete potniške vlake, se je razpasla nelepa navada, da prihajajo veliko prekasno k potniškim blagajnam. Dogaja ae to zlasti na koroškem kolodvoru pri pop. vlaku na Koroško. Jasno je, da v poslednjem trenutku ni mogoče odpraviti stot'ne potnikov, pa čeprav bi bilo odprtih več blagajn. Zamudniki morajo torej vstopiti ali brez kart, ali se jim pa, ker je prekasno, sploh ne dovoli vstop. Pop. potniški vlak za Koroško odhaja iz Maribora gl. kol. točno ob 13.42 in iz Maribora kor. kol. točno ob 13.51. Zamude vlakov so strogo zabranjene, prav posebno pa tiste, kd bi nastale radi malomarnosti občinstva. Treba je pač upoštevati dejstvo, da odhaja vlak precej zgodaj iz Maribora, zato »i naj občinstvo preskrjjj vozne listke že v pre^poldnnskih urah. Po'novem, od 15. maja veljavnem voznem redu bo odhajal koroški I vlak še preje ln sicer z glavnega kol. ob 13.30 1 in kor. kol. ob 13.39, nakar se občinstvo že \ sedaj opozarja. □ Meljska cesta je potrebna nujnega popravila. Ob suhem Vremenu je strašen prah, ob deževju pa blato, kot menda nikjer v mestu. Promet je na tej cesti zelo živahen ln potrebno bi jo bilo spraviti v boljše stanje. □ Družinska sreča. V delavski družini zidarja Henrika Ozim je lena porodila dvoj-čka, ki sta oba zdrava. Dasi je ode sani tudi več mesecev bolehal in je v težavnih gospodarskih razmerah, je vkljub temu veselje v i druž ni cb rojstvu dvojčkov. □ Ljudski oder bo priredil drevi igro j »Mo3 uniforme« ob 8 zvečer v dvorani Zadružne gospodarske banke. Pridite! □ Pevsko društvo »Maribor« v soboto zvečer nima skupne vaje, ker je v dvorani prireditev Ljudskega odra. □ Tatovi mcden h kljuk. Čudovito je, kaj se drndanes že vse krade. V Mariboru so sc spravili tatovi nad medene kljuke na hišnih vrath. Tako sta prijavila dva posestnika, eden iz M>jstrcve, drugi z Aleksandrove ceste da so jima zmanjkal^ na hišnih vratih medene kljuke. Tatvini je izvršil gotovo Isti v noči od srede na četrtek. Svoje-čaeno je imela mariborska policija opravka s takim t'tom ter ga je tudi izsledila in spravila pod ključ. Ukradene kljuke je pretopil ter medenino predajal. □ Občni zbor olepševalnega drnštva. Ma-rib rsko olepševalno društvo bo imelo svoj cibčni zbor v ponedeljek 26. t. m. v restavraciji Narodnega doma. Svoječasno se je občni zbor prel žil, da se ugotovi razmerje društva do n estne cbčine, ki je lastnica nasadov in zemljišč, koje društvo oskrbuje. Pogajanja so se vodila dalje časa med delegati mestne občine in delegati društva. Društvo izvršuje izvanredno vavno nalogo, teda pri prebivalstvu ni našlo razumevanja, tako da bi vsled pičlih sredstev sploh moralo prenehati delovati, če mu ne bi občina priskočila na pomoč z večjim zneskom. □ Stanovanjske »ailrnge imajo v Mariboru smelo. Ustanavljajo se kar zaporedoma od prevrata dalje, teda nobena ni mogla ustvariti tega, kar je nameravala. Vzrok je bil premalo zanimanje med premožnejšimi sloji in pomanjkanje kredita. Ista usoda bo najbrž zadela tudi uradnško stanovanjsko zadrugo, ki se je ustanovila začetkom tega leta. Imela je sicer še največ izgleda na uspeh, zlrsti ko ji je občina zas;gurala kredit. Ubila j jo bo pa najbrž občina sama s 6vojo stanovanjsko rke jo, ker bodo pogoji za interesente znatno ugodnejši, kakor jih pa more nuditi zadruga. Celje & Kameniti hodniki pred hišami in ceste po našem mestu se nahajajo na nekaterih krajih v najslabšem stanju. Radi bližnje leto-viščareke dobe bi bilo prav priporočljivo, ako bi se mestna uprava pričela bolj zanimati za odstranitev teh nedostatkov. Tujci, ki prihajajo v naše mesto že 6edaj, hvalijo naravno krasoto istega, a vsak pripomni, da te krasote ne more občudovati, ako se nahaja sredi mesta, ker mora večinoma gledati na tla, da se mu ne spodrsne na kakih razbitih hcdnikih, ali pa da ne zaide v blatno močvirje ali pa kupe prahu. et Koncert ge. Gidije Buccarini, ki se je Imel vršiti že dne 10. t. m., se sedaj vrši danes zvečer ob pol 9 v Mestnem gledališču. Priporočamo, da se tega koncerta udeleži občinstvo v polnem številu, ker uživa umetnica svetoven sloves. Vstopnice se dobe v predprodaji pri tvrdki Gončar in Leskovšek. •e Kalobje. Shod SLS se vrši v nedeljo dne 25. t. m. ob 11 dopoldne pri trgovcu Salo-birju pri Sv. Jakobu. Poroča poslanec dr. H od žar. Pristaši, pridite polnoštevilno! VrJ&nilca St. birma. V nedeljo, dne 25. t. m. bo t>resvetli gospod knezoškof na Vrhniki delil sv. birmo. Otrok, ki bodo prejeli ta zakrament, je letos nad 300 samo iz naše fare. Vrše se priprave za sprejem visokega cerkvenega dostojanstvenika, da tudi Vrhnika pokaže, kako ljubi in čisla svojega blagega nadpa-stirja. Podoknica. V soboto 24. t. m. v mraku prirede ccrkveni pevci podoknico presvetlemu vladiki dr. A. B. Jegliču. Deževno vreme nam jc napravilo zelo slaba pota, zlasti še glavno cesto, po kateri švigajo venomer težki in lahki avtomobili, ki se zadirajo globoko v tla, škrope pasante in delajo globoke rane v cestni tlak. Pešpot od kolodvora do Jelovškove hiše je dal naš cestni odbor nasuti z drobnim peskom ter nam je na ta način iz prejšnje slabe napravil prvovrstno pešpot, za kar mu izrekamo zahvalo in odkrito priznanje. Umrla je na Verdu pri Vrhniki gospa Dobrovoljc, soproga bivšega uradnika in lesnega trgovca. Originalen način vzdrževanja državne ceste vidiš, ako se pelješ iz Vrhnike v Zgornji Logatec. Državni cestar razstavi in nameče na razvoženo stran ceste 2—3 m dolga bruna in hlode, katerim se mora izogniti vsakdo in voziti po nasutem kraju ceste. Na ta način sc baje cesta izenači v par urah sama od sebe, dočim se smeje cestar v pest drugim svojim kolegom, kličoč jim: Prid* se les učit! površnike Fine za gospode, priporoča tvrdka A. KUNC, LJUBLJANA do zelo zmernih cenah. Savinjska dolina Novinci. V soboto no odrinili naši fantje — novinci v vojaško službo večinoma v Srbijo in Ma-redonijo. Med drugimi so odšl| tudi trije člant Orla s Polzele. Odsek jim je v slovo priredil v četrtek zabavni sestanek s čajanko. V petek zjutraj so imeli sv. mašo ter ee pripravili za odhod s prejemom sv. zakramentov. Medtem ko so drugi fantje naznanjali svoj odhod s pijančevanjem in razr grajanjem, je mirni in trezni nastop ln obnašanje Orlov pridobilo organizaciji novih simpatij. Fantom pa želimo srečno vrnitev. Društvo ia gojenje treznosti Je priredilo v gostilni g. Cimpermann prolialkoholno predavanje. Predaval je tule g. zdravnik dr. Červinka. Predvajal jo tudi film »Smrt — voznik« Polna dvorana je bila znak zanimanja ljudi za protialkoho'no gibanje, pijano kričanje in razgrajanje, posebno o praznikih pa, kako to naši ljudje praktično izvajajo ... IPrimorslco Smrt istrskega duhovnika. Dne 16. aprila ie umrl v Mur.lrilju (blizu Tinjana) v Istri, vpok. župnik Josip Bastijanič, star 51 let. V mašnika je bil posvečen kot duhovnik poreške škofije 1. 1808. Dasi sc jc šolal v italijanskih zavodih, je ostal veren sin svojega naroda in je zvesto 6tal z ljudstvom, dokler ga ni bolezen prisilila, da j a šel v pokoj. Bil je član pazinskega »Tiskovnega društva« ter jo vneto delal zlasti tudi za »Družbo sv. Mohorja za Istro«. Z njegovo smrtjo je nastala v vrstah istrskega domačega duhovništva zopet nova vrzel. »Pučki Prijatelj« opozarja tudi ob tej priliki na popolno usihanje domačega duhovskega naraščaja v Istri. Tačos se pripravlja na pastlrovanje v Istri en sam hrvatski bogoslovec. Kaj bo z ljudstvom, ko pomrjejo še ti domači duhovniki, ki so še ostali iz prejšnjih boljših dob? »Goriška straža« zaplenjena. Goriški podpre-fokt je odredil zaplembo zadnje številke »Goriške straže r radi nedolžnega uvodnika »Uči e se od zgo-narja Jeronima Megiserja o plemenitosti slovenskega jezika v šoli na mnenje nemškega zgodovinarja Jeronima Meziserja o plemenitosti slovenskega jezika. Leta 1612. je Megiser zapisal v »Ana-les Carinthiae«, da je »dio siavonische oder vindi-bche Spraclie eine aus den feuerneml-sten, velche we:t und breit in Europa pangbar, als nemlich in Khaerrflten, Crnyn, Isterreich, Friaul...« (Slovenski jezik je eden najplemenitejših, ki Je daleč na okoli v rabi, kakor na Koroškem, Kranjskem, Is ri, Furlanskem.) Na slovenski narod so pritiskali tujci z zapada, severa in vzhoda, a kljub temu je ohranil svojo samostalnost, ki se izraža v lastnem izlikanem jeziku. ClankaT zak juči: Ali mislite vi gospodje Genlile, Fedele, Reina, Brelich in vsi drugi borci nižjih redov, ki ste si nadeli nalogo, spraviti naš narodni jezik za ognjišča in zapečke, da bos'e spremenili, kar stoletja niso dosegla? Ne, ne! Na krivih poiih ste! Vaša prizadevanja so brezuspešna, vaši napori bodo jalovi I Nov tednik na Primorskem. V najkrajšem času izide v Trstu tednik »Preporod«. List bo urejeval ln izdajal komunistični disident Drago Godi-na, ki je leta 1921. izstopil iz komunistične stranke. List bo pač pisan v smislu Godinovih gospo-darsko-političnih nazorov, ki se dajo zelo težko označi i in ki so izraženi v njegovem »Idealizmu«. Na Primorskem izhajajo do sedaj kar štirje slovenski tedniki: »Mali list«, »Novice«, »Istarska Riječ« in »Delo«. G. Godina je prepričan, da si bo njegov list kljub temu našel pot med Primorce. Kraške skale. Pohoda po Trstu ob priliki proslave ustanovitve Rima se je udeležilo kakih 10 do 15 kraških županov. Po večini so to vsi gostilničarji ali trgovci in nekdanji edinjaši. Imeli so tudi lastno »bando«, ki je fašistovsko himno komaj, komaj zlomila; pa so ji pomagali z vzkliki »Viva fascismo intransigente« 1 (Živel intransi~ent-ni fašizem.) Take manifestacije lojalnosti imajo vendar tudi »uspehe«: Za podestnta (vladnega vaškega načelnika) v Kozini je bil imenovan g. Pečar, nekdanji zaupnik tržaške edinjaške organizacije. Trije prajniki na en dan. Dne 21. t. m. so v Italiji obhajali tri praznike: Obleinico ustanovitve Rima, praznik dela mesto 1. maja in kolonijalni praznik. Kdor še ni osebno prisostvoval takim fa-sistovskim proslavam, si ne more ustvariti jasne slike. Misli si vse mesto (katero, je pač vseeno, ker se slavnosti v vseh mestih vršijo po istem programu in z enakimi paradami) v italijanskih tro-bojnicah, po mestu tramvaj tudi s trobojnico. Nenadoma začuješ godbo, nato odjekne mogočni »Eia, eia, alala!« Mimo tebe privozi na kolesih več črno-srajčnikov, ki delajo proslor; za njimi prikoraka v izredno naglem tempu četa gologlavih in razku-štranih mladičev v črnih srajcah, ob strani kak starejši, ki daje tempo z »Lu-pi« (leva, leva!), spredaj zas ava. Dalje se vrsti godba, nato civilisti, čroosrajčniki in tudi ženske, vse mešano, delavci itd.; to tvori maso ln še dohiteva sprednjo četo. Zadaj se privlečejo s počasnim korakom univerzitetni profesorji, drugi profesorji, uradniki in sploh vse, kar je bilo diktirano na slavnost; potem zopet masa. Sprednji del sprevoda le»i leti dalje za nekim ciljem, ki ga iščeš zaman. Vmes čujes bojne klice: »Evviva Mussolini! Evviva Farinacci! Viva fascismo intransigente! Abbaso la camorra!« In vso to maso požre končno kako gledališče, kjer so nekateri poživijo od besede govornika, ki navadno ščuva na boj. To ti. jo pohod s trga Uniti v Trstu do gledališča Rossetii, lahko tudi pohod v ka erem drugem mestu. — Zvečer so se vr?ila predavanja o kolenijalnem vprašanju po vsej Italiji. Tržačane je letos presenetil lepak po mestnih zidovih: »Vogliamo cristlanizzare il partito! Ab-basso la camorra!« Hočemo pokilstjanlti stranko I Dol s kamoro! Baje je lepak naperjen proti fra-mnsonom, oziroma takim, ki so prišli v stranko iz koristolovstva. — Delavcem, ki ne bi prišli k sprevodu, so zagrozili, da si jih bodo zapomnili. Na ta način so si fašisti zagotovili vsaj pičlo udeležbo tržaškega delavstva, ki je po prepričanju povsem komunistična ŠMARNICNO BERILO ZA MESEC MAJNIK priporoča Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani sledeče: Govori za mesec matnik. Spisal r. b. Finžgar. Din 20.--. ,, Lavretanske Smarnice, Spisal dr. J. Jerse. Din 30,— _ . _ . , ,, Marija in sv. maša. Smarnice. 5pisal V. Bernik. Din 20.—. . , . . .... Marija v pred^odobfth m podobah. Smarnice. Spisal J. Vole. Din 30.-—. Smarnice arskega župnika. D ure svete, meš. zbor; 12. Fr. Mlinar-Cigale: Marija, moje upanj*, meš. zbor; 18 K Adamič: Himna v Čast sv. Cirilu in Metodu; 14. Dr. Fr. Kiinovec- Zdrava Marija, meš. zbor in orgle. — Ker je namen koncerta dobrodelen in spored vsestransko zanimiv, zato vsi prijatelji lepe umetnosti iskreno vabljeni! • • • Meifi&nska Marijina kongregacija pri »r. Jo-iefu so udeleži jutri v nedeljo ob 6 zjutraj skupnega sv. obhajila in popoldne ob 4 slovesnega shoda vseh Marijinih kongregaclj v cerkvi sv. Jožefa. Polnoštevilno! Orel Orlovski odsek na Verdu bo prfrHfl v nedeljo dne 11. julija t. 1. popoldne Javno telovadbo v »Matjaževki« na Verdu. SLOVENSKA OPERA V SARAJEVU. Sarajevsko občinstvo je z ljubljansko opero čezdalje boli zadovoljno, časopisje piše zem laskavo o »Večnem mornarju ter zatrjuje, da je bil to eden izmed najlepših večerov. Hvali dirigenta Balalko. Tudi zbori so bili od vseh dosedan(ih nastopov pri »Večnem mornarju najboljši. Caletova je svojo vlogo vestno naštndirala in jo jc sijajno odpela. Občinstvo ji je frenetično ploskalo. Ravnotako hvali kritika nastop Holodkova, Betteta, Po-tučkove in Orlova. Obisk pri predstavah je zelo odličen. Martin 2eleznik: Kraljici maja. Osem Marijinih pesmi za meščani in ženski zbor. Z dovoljenjem knezoškofijskega ordinarijata v Ljubljani dne 20. marca 1926, št. 1051. Samozaložba. — Do sedaj kot skladatelj le malo poznan stopa Martin Zeleznik zadnji čas z naravnost izvrstnimi skladbami na dan. Še pred kratkim jc prejel od »Ljubljanskega Zvona« pri razpisu nagrad za nove zborovske skladbe drugo nagrado za svoj moški zbor »Kmetova molitev«. Nenavadno krepak in nov v izrazu je niegov »Vzdih« v 3. številki letošnjih »Zborov«. Tudi v svojih ravnokar izdanili osmih Marijinih pesmih je povsem zrel. Njegov slog je preprost, jasen, izrazito melodičen, odet v prikupljivo, semter-tja nekoliko eksotično, večinoma pa solidno, seveda današnjemu glasbenemu čuvstvovanju primerfio harmonično odelo. Pesmi niso težke. Kaj lepo se vrstijo v njih višji in nižji glasovi, ozirorna samospevi posameznih glasov z zborom. Za praktično uporabo na naših korih jako dobre kakor tudi za študij novejše glasbe pomenljive Zelezr.ikove Marijine pesmi vsakomur najtopleje priporočam. Dobe se ori skladatelju samem, učitelju v Sorici na Gorenjskem. Cena izvodu 10 Din. — St. Premrl. Prva jugoslovanska glasbena razstava. 0 tej razstavi, ki je bila otvorjena v Belgradu 11. t. m., smo dobili sledeče poročilo. Ob otvoritvi je bil lep govor in čitale so se pozdravne depeše. Iz Slovenije ni bilo — nobene! Od Slovencev smo opazili le pianista Cirila Ličarja. Razstavlicno je dosti rokopisov raznih jugoslovanskih skladateljev, tudi slovenskih. Od slovenskega skladatelja Hrabroslava Volariča ni razstavljeno malone nič. Njegova hči je med vojno izgubila njegove rokopise in tiskane stvari, čuditi se je, da ljubljanska Glasbena Matica ali kaka trgovina z muzika-lijami ni poslala vsaj po eno delo vsakega našega skladatelja in tudi to ali ono delo Hrabroslava Volariča. To bi bilo vendar vredno, kajti razstava ima pokazati razvitek muzike v naši državi, ali na ta način ni popolna. V »Katalogu* na str. 17. spodaj v zadnji vrsti ood tekočo številko 315 se omenja Janko Le-bmova ->Zbirka ccrkvcnih pesm!« za mešani zbor, katero delo ie tako laskavo ocenil muz. kritik prof. dr. Gojmir K r c k v »Novih Akordih« 1. 1911. Tudi »Dom in svet* od 1. 1895. ie razstavljen, v katerem je Janko Leban v besedi in sliki poročal o svojem prijatelju Hrabroslavu Volariču. Knjiga stoji ob zidu odprta na tisti strani, kjer je Volaričev življenjepis in slika. — Skladateljeva hči je dala na razpolago tudi povečano fotografijo Vola-ričevpga soomenika v Kobaridu itd. Tudi ie izročila odboru svojega očeta »Zvezdico«, edino skladbo, ki jo jc šc imela Kakor se nam poroča, ie bila razstava — vsaj od začetka — jako_ slabo obiskana. Seveda, belgrajski par-veniji gredo raiši v koniske dirke, na matinejo, ples, v kino, a taka razstava je zanje brez pomena. Obžalovati je, da Slovenci nismo bolje poskrbeli, da se zanese veljava naše skladbe tudi v srbske kroge. Naznanila Združeni delavskj pevski zbori v Ljubljani prirede na predvečer proslave 1. majnika v petek dne 30. aprila ob pol 9 zvečer v dvorani >Uniona« delavsko akademijo t korist trboveljskim reduci-ranccm. Pevske točke izvajajo: Pevski društvo Cankar, Glasbeno delavsko društvo in Grafika. Poleg zborovega petja nastopi baritonist g A Zupan s soli in g. Debevec z recitacijami. Po sporedu ko-mers, pri katerem sodeluje tamburaški zbor Svoboda z Viča. Cene sedežev od (1 -20 Din. — Ker ima prireditev dobrodelni značaj. Jo pričakovati, da se jo ljubljansko delavstvo brez razlike strank v obilnem številu udeleži. Šiška. V nedeljo dne 25. aprila priredi slavnostno akademijo Mladeniška Marijina družba zvečer ob pol 8 v samostanski dvorani z zelo lepim sporedom. Slavnostni govor bo imel g. Josip Vole, stolni kanonik. Akademijo zaključi predstava: »Vladimir Vilegrajskk, igra v 5 dejanjih. Vljudno vabi odbor. Katol. društvo rokodelskih pomočnikov bo imelo občni zbor v nedeljo dne 25. t. m. v dvorani Rokodelskega doma. Pričetok točno ob pol U. uri dopoldne. Zborovunjc članov podružnice »Sadjarskega in vrtnarskega društva« za Kranj in okolico ter prijateljev sadjarstva se bo vršilo v Kranju v Ljudskem domu julri v nedeljo ob 9. uri dopoldne s sledečim si»oredom: 1. pozdrav in poročilo načelnika, 2 predavanje in poročilo o dosedanjih uspehih škropljenja sadnega drevja v svrho zatiranja rajnih drevesnih lišajev, ki baš v kranjski okolici vsako leto uničijo najmanj polovico sadnega pridelka. — Ob ugodnem vremenu se bo kazalo škropljenje na ondotnem vrtu. — Člani in prijatelji sadjereje, udeležite se tega zborovanja polnoštevilno I — Podružnica »Sadjrrskega in vrtnarskega društva* za Kranj in okolico. Jugoslovansko društvo za proučavanje angleškega jezika priredi v Ljubljani angleško čajanko v soboto, dne 24. aprila 1926 ob 18 v dvorani Mladike, Bleiweisova cesta. Prireditev je v korist ekskurzijskega fonda za akademski poučni izlet v Anglijo._ Prostovoljni prispevki se hvaležno sprejemajo. Cjubljanslco gledišče Drama. Začetek ob 8 zvečer. 24. aprila, sobota: »Idijot«. Predstava v spomin obletnice Putjatoye smrti. Izven. 25. aprila, nedelja: »Deseti brat«. Izvea MorlborsTfo gledišče 24. aprila, sobota, ob 20. uri: »Tosca«. Ab. C. (Kuponi.) Gostovanje Mllrovlčcvih. 25 aprila, nedelja, ob 20. url: »Grofic« Ms-riea«. Ab. A. (Kuponi.) »Ti.5c«< z Mii.ro, ičevimi se bo ponovil« v *> boLep kos poti!« me Je zafrknil mlad Milane! ▼ informacijskem uradu, kamor sem so tatekel po informacije o prometu in sklenjenih kupčijah. Nasmehnil sem se in dalje mi sva prišla, pokazal mi j« drugega gospoda; a tudi ta je skomignil z rameni na mojo prošnjo za informacije, da bi kot... časnikar napisal članek o velesejmu. »Ah, napisali boste nekaj vrstic o splošnem vtisu, podatkov vam ne morem dati, ker jih še nimam.« In kaj mi sedaj preostaja drugega? Par vrstic o splošnem vtisu. Premeril sem najprej načez razstavo. Kljub velikemu obsegu ne bo dosti dela, v par urah končamo. Potolažil sem se, ko sem imel pred očmi velikansko vseangleško razstavo v Wembleyu, ki je tirjala od mene cela 2 dni. Vrsti se paviljon za paviljonom posameznih tvrdk, za posebne vrste industrij, paviljon posameznih pokrajin in držav. Nekateri so za stalno postavljeni, drugi provizori-čno, tretji se komaj gradijo. Skoro vsaka večja italijanska dežela ima svoj paviljon s svojimi posebnimi produkV. Nekateri ro prav okusno zgrajeni. Sploh dobiš tukaj vtis, da gre za velesejem, ki hoče stalno živeti. Bogato je naložen paviljon za znanstvene aparate. Italija sama je tu častno zastopana s svojimi radiotelegrafičnimi izdelki; zdi se, d je ta industrija v Italiji zelo napredovala v zadnjem času. Železna industrija ne nudi posebnosti; večje italijanske tvrdke (kakor Breda, Ansaldo itd.) imajo lastne paviljone. Ta del razstave nima mednarodnega značaja, ker je prevoz strojev v drugo državo drag. »To lokomotivo mora občudovati ves svet,« je mrmral ponosno neki Italijan ob pogledu na dokaj snažno delo milanske »Officine nieccaniche«. Res lepa električna lok omot: va, izdelek firme Breda, ki vozi z brzino 100 km, te spominja na načrte za elektrifikacijo italijanskih železnic. Železniških strojev in vagonov ni razstavila nobena inozemska država. Veliko boij pesler je oddelek, kjer so razstavljeni drobni izdelki. Posebno usnjarska obrt je bogato zastopana. Trgovina s kovčegi, denarnicami, listnicami itd. menda zelo nese. In toaleta! Danes, ko 6e vse par-fumira in barva! Katera država naj tu prednja«, ko ne razkošna Francija? Pot te pelje mimo modnih salonov. Hvali Boga, da si sam. V teh salonih se prirejajo bajni večeri; elegantne pariške dame nastopajo v najnovejših »kreacijah«, francoskih tvrdk. Drugega dne se spustijo v boj italijanske tvrdke in druge. Pustimo modo in preidimo na mazilo neke vrste nemške firme, ki ima to lastnost, da postanejo čevlji takoj svetli, ko jih na-mažeš, ne da bi jih bilo treba še drgniti s šoetbo. Zakaj mi je tako čudno pri srcu, ko zazrem paviljon Rusije? Rusija prvič v Milanu, Rusija na zapadu. Četudi plapola na paviljonu zastava s srpom in klrdivom, je to vendar slovanska Rusija. Paviljon ni še dograjen, morda radi tega nisem našel v zunanjosti paviljona nič ruskega. Rastavljeni so notri kra.-ni tapeti in posebno izdelki iz kožuho-vine. V bližini ruskega paviljona se nahaja nemški, ki je zgrajen v obliki velikanske Wilhelmove čelade. Nenadoma se mi zazdi, da čujem ptičjo petje. Oz.rom se naokoli in ugledam mizico, z.a kateoro je čepel neki meni znani gospod:na mizici kletka s kanarčkom, ki je pel na vse pretege. »Cinque Pre!« je vpil zadovoljni Benečan. Pogledam bližje: cd ust smehljajočega se trgovca se je vleklo črevo do kanarčka v kletki in ta se je drl in migal z repom kakor je trgovec pihal. To je tista spec'ali teta, o kateri mi je tnko nezaupljivo pripovedoval sinoči v gostilni isti trgovec; morda se je bal z.a patent. Rekel mi je, da to razstavil kanarčka tudi na Reki. Na mojo pripombo, da bi lahko razstavil svojo speciliteto v Ljubljani, ki je zelo blizu Reke, mi je odgovoril, da nima potnega lista z.a — Avstrija. Popravil sem mu, da se nahaja Ljubljana v Jugoslaviji; velesejem da se bo vršil meseca julija. »A, za časa kopalne sezone.« Posegel je vmes natakar, ki je bil ujet v Avstriji. »Saj se nahaja Ljubljana v notranjosti države!« Uboga Ljubljana! Potem naj bi še pravil v Milanu, da sem časnikar iz Ljubljene! Potem se še dobijo ljudje, ki se ustrašijo stroškov za ljubljanski sejem. Kako je potrebno, da se Ljubljana seznani s tujim svetom! U?peh milanskega velesejma? Številk nisem rn^gel dobiti. Vendar so mi natakarji povedali, da je prišlo v Milan silno veliko tujcev. Promet je izredno živahen. M laneži so z uspehom zadovoljni. Sobe, da bi prenočil v Milanu sploh zvečer ne dobiš. Ponujajo ti zasebne sobe po — 50 lir! Ta opolnost dovolj jasno priča o uspehu velesejma. L. B. OBRTNIŠKA SAMOPOMOČ ZVEZE OBRTNIH ZADRUG V LJUBLJANI. Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani je na svojem zadnjem občnem zboru sklenila ustanoviti •Obrtniško samopomoč«, — ustanovo, ki bo imeln namen nuditi svojcem umrlih članov prvo podporo. Ta korak Zveze obrtnih zadrug je gotovo hvalevreden. Obrtništvo, ki živi v jako težkih razmerah, si ne more napraviti nikak.h prihrankov, ki bi v slučaju smrti obvarovali družino pred pomanjkanjem. Zato je tudi med obrtništvom taka ustanova jako potrebna. Kot član pristopi lahko vsak samos'ojen obrtnik, njegova žena, starši in otroci nad 18 let. Do 31. decembra 1926 postane član lahko vsakdo ne z ozirom na etarost, po tem roku »n le do 45. leta starosti. Član plača pri pristopu vpisnino, pris'oj-bino 7-a upravne stroške ter po 5 Din za prva dvn smrtna slučaja, skupaj 30 Din. Kot član pa plača vsak samo ob smrti kakega člana po 5 Din in enkrat na leto po 10 Din za upravne stroške. Prispevki so torej tako malenkcs.ni, da jih premore tudi vsak mali obrtnik, koristi v slučaju smrti pa so le velike, zlasti če bo imela samopomoč veliko število članov. Ker se pobira prispevek po 5 Din vedno za 1 smrtni slučaj naprej, dobe svojci takoj ko predlože mrtvaški list, tolikokrat po 5 Din kolikor članov šteje samopomoč. Z delovanjem bo pričelo 1. julija t. I. Kakor smo informirani, je Zveza obrtnih zadrug razposlala te dni na vse zadruge in obrtna društva v ljubljanski oblasti nabiralne pole. Ker je ta socialna ustanova za vse obrtništvo res velike koristi, naj bi se je obriniki čimbolj eprijeli in se priglasili takoj kot člani pri svoji zadrugi, obrtnem društvu ali pa naravnost pri Zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani. Živinska razstava v Novem mosta. Podružnica Kmetijske družbe v Novem mestu naznanja: Živinska razstava so bo vršila 30 maja t. j v nede-ljo od 9 uro zjutraj do 16. ure popoldne. K razstavi se bodo pripustile: 1. enobarvne (sive, pše-nične in rujave) krave in tclice, breje ali r teleti, enobarvni biki od 1 leta naprej. Biki, krave in te-lice, ki vozijo, naj se naprežejo. 2. Zrebci od 1 leta naprej, toplo in mrzlokrvni, kobile od 3 let naprej, toplo- in mrzlokrvne, brejo ali z žrebeti, mlade kobilice 1 in 21etue. 3. mrjasci od % leta naprej (požlahtnjenih pasem), svinje breje ali s pra-seti. — Kmetovalci poslužite se prilike, razstavite svoje lepe živali. Zato naj so vsak, kdor misli ka';o žival razstaviti, obvezno priglasi do 15. maja t. L pri podružnici Kmetijske družbe v Novem mestu. Kdor se do loga časa ne priglasi, so no bo pripustil k razstavi. Lepe živali bodo dobilo primerne nagrade. Za bolj oddaljene živali bomo preskrbeli hleve in tudi krmo. Kmetijski strokovnjaki Slovenije, ki so za razstavo zanimale, se vabite, jo posetit". Na razstavo se bo povabilo ministrstvo z,a kmetijstvo v Belgradu in bode dana možnost živali prodati. Ii Centrale industrijskih korporarij. Iz Belgrada poročajo, da se v sredi meseca maja L L vrši tam seja centralne uprave, na kateri bodo predvsem razpravljali o sistemu trgovskih zbornic in o izpremembi določil zakona o državnem računovodstvu, kar se tiče državnih dobav. Z denarnega tr^a. Zadnje čase so se začele oglašati hrvatske banke pri naših zadrugah in žele z njimi stopiti v ožje stike, da bi nalagale naše posojilnice denar v hrvatskih bankah, ker je tam obrestna mera za pol odstotka ugodnejša. Tem bankam gre za to, da dobe slovenski ljudski denar in !»•> upravljajo v Hrvatski za Hrvatsko. 1'romet ljubljanske borze v meseni marcu i. 1. jo znašal 472 vagonov blaga v vrednosti 2,085.000 Din. Skupno je v prvih 3 mesecih t 1. dosegel promet 1371 vagonov za 9.292.000 Din. V celem lanskejn letu je bilo prometa 2311 vagonov v vrednosti 18.236.000 Din. Prvikrat #rcb. Berlin 18.515-13.555 (18.517-13.557), Italija 228- 229.20 (228.025—229.225), London 275.975-277.175 (275.988-277.18), Ne\vyork 56.644 -56.944 (56.65-56.95), Pariz 190-192 (190-192), Praga 168.125—169.125 (168.184-169.184), Dunaj 8.C053- 8.0453 (8.0038-8.0-138), Curih 10.9557— 10.9957 (10.9562-10.9902), Amsterdam 22.65— 22.85 (22.757 -22.857), Bruselj 203 zaklj. Curih. Bolgrad 9.12 (9.12), Budimpešta 72.50 (72.50), Berlin 123.27 (123 30), Italija 20.82 (20.82), London 25.17 (25.185), Newyork 517.625 (518.062), Pariz 17.2625 (17.40), Praga 15.3475 (15.3575), Dunaj 73.10 (73.075), Sofija 374 (3.745), Amsterdam 207.70 (207.75), Bruselj 18.35 (18.5075), Kopenha-gen 135.50 (135.475), Stockholm 138.60 (138.70), Oslo 112 (112.55), Madrid 74.5125, Atene 6.50, Varšava 48.50. Dunaj. Devize: Belgrad 12.46—50, Kodanj 185.30—70, London 81.40-50, Milan 28.44—54, Nevvvork 707.35—85 (ček 705.15—709.15), Pariz 23.60—70. Varšava 72.25—74. — Valute: dolarji 706.40, francoski frank 23.37, lira 28.41, dinar 12.47, češkoslovaška krona 20.94. Pra^a. Devize: Lira 135.55, Zagreb 59.38, Pariz 112.80, London 164.025, Newyork 33.70. Vrednostni papirji. Ljubljana. 7% invest. posoj. 76 bi., vojna odškodnina 310—314, zastavni listi 20—22, kom. za-dolžnice 20—22, Celjska 200—205, Ljublj. kreditna 175 den., Merkantilna 100—102, zaklj. 102, Pra-štediona 868—872, Slavenska 50 den., Kred zavod 165—175, Strojne 95 bi., Vevče 100 den., Stavbna 50- 60, šešir 110-110, zaklj. 110. Zajfreb. 7% invest. posoj. 77—77.50, agrari 46—47.50, vojna od?kodnina 315—816, uit. april 815 den., uit. maj 319—319.75, Hrv. esk. 105—1J6, Kred. 110—113, Hipobanka 60—62, Jugobanka 97.50-98.50, Prašiediona 870- 872.50, Ljublj. kreditna 175 den., Slavenska 50 bi., Srpska 133 den., Etno zaklj. 945, Narodna banka 4000 den., Zem. Bos. 135—145, Eksploatacija 25 bi., Šečerana 300 bi., Nihcg 30 bi., Gutmann 250—260, Slavonija 42 —43, Vevče 100 zaklj., Šečerana Bečkerek 320 d. Dunaj. Podon.-savska-jadr. 767 000, 2ivno 798.000, Alpine 2C5.000, Greinilz 120.000, Trbovlje 445.000. Hrv. esk. 126.000, Leykam 150.500, Jugobanka 1'20.000, Hipobanka 78.800, Avstr tvornica za dušik 221.000. Mundua 1,180.000, Slavonija ■18.000. Blago. LJubljana. Les: Bukovi plohi, neobrobljent, od 40 do 80 mm oz. tudi 100 mm, od 16 cm napr., media ca. 25 cm, L, 11., popolnoma suhi, fco mej® 570 den., brusni les, smreka z 157" jelke, od 8 cm naprej in od 60 cm doli naprej, fco meja za 100 kg 30 den., deske 20 mm, I., II., 4 m dolž., fco Ljubljana 2 vag. 500—500, zaklj. 500. — Premog: Kal. ca. 7000 antracit, Orle, fco vagon ftkof-ljica: kosovec, '/m 1 tono 500 bi., kockovec, za 1 tono 450 bi., orehovec, za 1 tono 400 bi., zdrob, za t tono 850 bi. Kal. ca. 4800, fco vagon Ormož: kosovec nad 60 mm, za 1 tono 2C0 bi., kockovec 35-60 mm, za 1 tono 240 bi., orehovec 20-35 mm, za 1 tono 210 bi., zdrob 10-20 mm, za 1 tono 190 bi. KaL ca. 8500, fco vagon Novo mesto: kosovec, za 1 tono 170 bl„ kockovec 100 mm, za 1 tono 150 bi., orehovec 50 mm, za 1 tono 140 bi., zdrob, za 1 tono 130 bi., rovni, za 1 tono 120 bi. — Žito in poljski pridelki: Pšenica 74-75, Novi Sad par. 307 bi., koruza, fco vag. slav. post. 135 bi., koruza. Novi Sad par. 138 bi., koruza, i>ar. Postojna tranz. 175 bi., koruza inzulanka. fco vag. slov. post. 165 bL, oves rešetani, fco Novi Sad |>ar 175 bi., ajda, fco vag. slov. post. 260 bi., proso rumeno, fco vag. si. post. 210 bi., rž, fco vag. slov. post. 210 bi., otrobt drobni, fco vag. slov. post. 125 bi., fižol prepeličar, fco slov. post 270 deri., fižol mešanec, fco »10v. p. 150 bi., krompir beli, fco slov. post. 60 bi. — Seno, slama: Seno v balah, polsladko, fco vag. slov. post 60 den. Spori N0CNI NOGOMET. Pariz je edino kontinentalno mesto, ki je poskusilo z nočnim nogometom. Poskus je imel bolj teatralen kot športni značaj; in predsednik francoske Nogometne zveze Rimet je zanaprej lake prireditve prepovedaL Organizator žarometnega nogometa je znani spanec San Martin, ki je pričakoval od prireditve velik finančni uspeh. Pa ga ni bilo.Kot prvo privlačno moč je povabil San NlaTtin dunajsko Hakoah, v Ameriko potujočo. Dunajčani niso vedeli, da bodo morali nastopiti v luči obločnic, zvedeli so za to šele tik pred igro. Dobili so za igro 8000 frankov; morali bi jih bili dobiti 11.000, pa jih San Martin ni hotel dati. Vemo že, da jc Hakoah potolkla pariško Red Star 10 :4. Nekaj obločnic so razbili, druge nesreče ni bilo; svetilo je 80 obložnic in štirje žarometi. Druga prireditev je videla samo še 60 obločnic in 3 žaromete; so varčevali. Povabljen je bil neki klub iz Ftlrtha na Bavarskem; ker je deževalo, je prišlo samo 300 ljudi gledat, in so Bavarci tako malo zaslužili, da še računa v tiotelu niso mogli poravnati; moral ga je plačati San Martin. Tedaj je nastopil Rimet ln je prepovedal vsako nadaljno Igro pri luči. Ker je pa v Parizu se mudeči W. A. C se že dogovoril za nastop ]xinoči, je Rimet izjemoma dovolil še to ponočno igro., tretjo. Tik pred tekmo sc je ulila ploha, spet je bilo samo par sto gledalcev, spet so bili dohodki slabi. Pri Hakoah je prebrisani Spanec še dobro opravil, pri Bavarcih zanič, j>ri W. A. C. je pa moral .'e sam dosti plačati, ker je izročil klubu dogovorjeno vsoto 11.000 frankov že pred igro. To je zgodovina pariškega nočnega nogometa, njegov začetek in njegov konec. OLIMPI.TSKI K0NGBB8. Od 2. do 7. maja bo zboroval v Lizboni Mednarodni olimpijski odbor. Dnevni red je sledeči: 1. Porodilo predsednika. 2. Razgovor o željah mednarodnih zvez v Pragi. Sprememba pravil. 4. Volitev izvršilnega odbora. 5. Proučevanje na praškem kongresu izražene želje glede zimskih olimpijskih iger v Chamonix 1. 1924. 6. Proučevanje piedloga Mednarodne telovadne zveze; sprejme naj s» samo ena zveza za vsako športno vrsto. 7. Ureditev olimpijskega kongresa 8. Poročilo markija Polignac o aeronavtiikem darilu. 9. Proučevanje poročil o sledečih zvezah: lovsko streljanje, tenis, tsžka atletika. 10. Igro v Amsterdamu in zimske olimpijske igre v Švici 1. 1928. 11. Afriške igre. 12. Srednjeameriške igre 13. Odredbe proti zlorabi naslova »olimpijski« po drugih prireditvah. 14. Olimpijski muzej in olimpijsko tajništvo. 15. Prisoditev Coupe-e 01impique-e 1926-27. — Glede točke 13 omenimo, da so hoteli visokošolci vseh UNDERWOOD pri Lud. Baraga, Lfubljana Selenburgova ul. 6/i. Telefon štev. OSO. UNDERWOOD Nova križarska vojska otrok. Francoski spisal Henry Bordeaux. Prevedla K. H. 29 Prekoračili so mejo, ne da bi bili le slutili. Je res čudno, da pridemo iz ene dežele v drugo in tega niti ne opazimo. Da se prepričajo o tej čudni stvari, napravijo onih dve sto korakov nazaj in odkrijejo tisti znameniti mejnik, na katerem preberejo najbolj učeni ne brez truda tale napis: ITALIA STRADA NAZIONALE DEL MONCENISIO DA SUZA K™1 27 474 SUL LIVELLO DEL MARE METRI 2.082,19 Te neznane besede jih močno presunejo. Odkar več ne razumejo jezika, so v tuji deželi. »Je li to morje?« vpraša Ančka, kažoč na okro-jlo jezero, ki ga megla Še veča. Misli na pastirčka Štefana, ki je hotel prekoračiti morje, da bi prišel v Jeruzalem, in se boji, da njenega brata, ki je podoben pastirčku Štefanu in ki dela čudeže kot on, ne bi navdahnila misel, da bi jih hotel peljati preko te vode. >0jl ne,« izjavi Lipe, »to ne more biti morje.« »Za morjem je mesto,« pravi Katinka. »Poglejte!« In vidijo šiirivogiat zid, ki obdaja mesto. »Rim! Rim 1< kriče križarji, ne da bi kaj drugega poslušali Kaj torej je pela v zavetišču cestarjeva žena? Rim je tako daleč, tako daleč, da je treba dnevov in dnevov, če hočemo tja! Rim je kot Italija: preden se zavemo, pa smo že tam. Še ta večer bodo tam spali, v eni uri bomo tam. Lipe, ki je pod vtiskom krikov svojih tovarišev, vprašuje pastirčka še dalje: »To zidovje tu doli, je li to Rim?« Toda pastir ga debelo pogleda. In ves začuden ponavlja skrivnostne besede: »Rim, Rim. Tega ne vem.« »T&k vendar, to zidovje, ki je tu spodaj?« >To, to je zavetišče na Mont Cenisu.« Ta odgovor zanese malodušnoet v vrste božjih vojščakov. Sinoči so predolgo hodili in zdaj je pot iz Lanslebourga dolga. Pogum imajo za križarsko vojsko, ki je je hitro konec in ki se dobro konča, te križarske vojske pa ni konca in kako se bo končala? Klav-dij in Klavdina mrmrata sprva tiho in potem mrmrata glasno: »Lipe, obljubil si nam, da bomo nocoj spali v Rimu. Vrnili se bomo v Avrieux. Mati nas bo tepla, toda imeli bomo vsaj kje spati.« »Kar vrnite se,« pravi Lipe, »nikogar ne zadržujem.« Odhajata in nekoliko ju je sram in nihče jima ne 6ledi, ker je z Lipetovega obraza odsevala takšna plemenitost, ko ju je odslavljal. Modri Mihec Sando-neires grize ustnice in kremži obraz, da se ne bi videlo, da joka. Katinka joka kar odkrito, ne da bi zatajila svojega poveljnika in se odpovedala romanju, ampak zato, ker je majhna deklica in ker tako lahko pretaka solzice; sicer pa so ji solze sladke in pretaka jih od veselja. Ančka in Janček sta se usedla na travnik. Njune male šestletne nožice ju več ne morejo nositi. Armada j« izgubila pogum. Kaf bo storil nai Lipe? »Spali bomo v zavetišču,« izjavl ja ponosno. »Prej kot v eni uri bomo tam. In jutri pojdemo v Rim.c Njegov nagovor ne vzbudi nikakega navdušenja. Jutri, jutri je zelo pozno. Treba jim je Rima takoj. Zdaj vzklikne Ančka in reši vse: ; Lilija, lilija; poglejte!« Hitro vslane in pozabi utrujenost. Ob robu ceste utrga alpsko lilijo, ki ima kelih tako čisto bel, da bi ga lahko primerjali snegu na snežnikih, če bi se sneg na snežnikih ne bleščal v solncu. In naše deklice, — s Katinko so se štiri — se raztresejo za Ančko po travniku, da trgajo cvetice. Trava ni bila pokošena. Skoraj tako visoka je kot one in kadar vstajajo in počepajo v svojih razvezanih čepicah in pisanih robcih, so tudi one videti kot velike travniške cvetice, velike cvetice, ki se gibljejo in žive in so pravkar zrastle, toda ne morejo ostati na mestu: nekega dne jih bo utrgal Bog ali ubogi ljudje. Zdaj je na Mont Cenisu najlepši čas in nikoli ni alpska flora tako lepa. Ob robu jezera razpenja ponosni rododendron svoje rdeče zastave. Tako je vsiljiv, da poleg njega komaj opazimo vijoličasti šop zvončnic. Ob njihovih nogah se blešče v mahu rdeče zvezdice spečih azalej in bele zvezdice češuljčkov oklepca. In brez reda nabirajo naših šest deklic — Ančka in Katinka in še štiri druge — na velikanskem travniku polne roke vijoličastega srobola z dolgimi polzaprtimi cvetnimi listi, vse zlate popone, modre ali medlo rumene omeje, ki se zibljejo na dolgih stebelcih, madronščice, zvončice, oranžne skržolice in kozji koren, ki ga tolikrat zamenjamo z arniko, ki je tako zdravilna, in nežno orlico .Flora z Mont Cenisa je alpincem dobro znana. »Fantje, pomagajte nam, pomagajte nam F« Vznemirjajo se in prhutajo kot prepelice v žitu. Zakaj jim ti hudobni dečki ne hite pomagat? Zakaj molš V6i nosove kvišku? »Ste II slišali ta šum?« =111=111 ■ .2 "J fl c - ~ 5 — « v. Q .5« ta a S 2 « s£f , g. __ bf 00 Jš ■j ® H ® M 3 s ii C 4 š 23 it-2 * ^ s >