Št 100. V Ljubljani, sobota dne 11. junija 1910. Leto I. : Posamezne številke po 4 vinarje. : .JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob >/i6. uri zjutraj, a ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-niStvu mesečno K 1'—, z dostavljanjem m dom K 120; s pošto celoletno K18*—, polletno K 9‘—, četrtletno K 4 50, mesečno K 1'50. Za inozemstvo celoletno K 2S—. Neodvisen političen dnevnik. : Posamezne številke po 4 vinarje. Uredništvo in upravništvo je v Miklošičevi ulici št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina pa upravništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača po določenem ceniku. Lastnik in glavni urednik Milan Plut. Odgovorni urednik Franjo Pirc. : Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Sužnji. »Edinost" je začela priohčevati nekake članke o beneških Slovencih. Po navadi, ki vlada v uredništvu tržaškega slovenskega organa, se razvlečejo ti članki gotovo vsaj par tednov, ker po dolgovez-nosti se „Edinost“ najbolj razlikuje od drugih slovenskih listov. Sicer je pa stvar urednikov »Edinosti*, da določijo, koliko papirja porabijo za razpravo o kaki zadevi, ali nas je kar pošče-getal podnaslov teh člankov, ki so napisani »povodom 441etnice suženjstva beneških Slovencev11. Tu moramo staviti tržaški »Edinosti* vprašanja: Ali samo 44 let suženjstva? Ali so pred tem časom bili beneški Slovenci slobodni ? Ali se jim je prej, ko še niso bili italijanski podaniki, boljše godilo? In, ali smo Slovenci v Avstriji slo bodnP Nas je sram kot Slovence, da se je našel slovenski list, ki vedno naglaša nek poseben nacionalni radikalizem, a istočasno dela take komplimente državi, v kateri imamo pravico samo davke plačevati in zanjo kri prelivati, pravic pa nimamo čisto nobenih v njej! Ne oporekamo, da so beneški Slovenci sužnji. Ne, mi dobro vemo, da Italija zatira beneške Slovence in da je njen namen zatreti jih popolnoma. Ali enako je tudi z nami v Avstriji, kjer smo Slovenci ravno tako sužnji, kot naši bratje v Italiji in na Ogrskem. Nikar delati razlike med našim položajem v Avstriji in med položajem -beneških Slovencev! Vsaj v protislovenskih tendencah avstrijske in italijanske vlade ni nikake, niti najmanjše razlike! »Edinost* zelo greši, ko to razliko dela in mi se res čudimo, odkod temu listu toliko drznosti, ali pa — recimo — naivnosti, da smatra beneške Slovence za sužnje šele od takrat, odkar jih je Italija prevzela od Avstrije! Ta stvar ni malenkostna, kot bi se komu morebiti zdela. Nasprotno, iz tega je jasno razvidno, da imajo mnogi naši ljudje narodni radikalizem samo na jeziku, sicer so pa menda popolnoma zadovoljni z razmerami, v katerih Slovenci živimo v blaženi Avstriji, ker drugače »Edinost* ne bi tako neumno postavljala paralele med razmerami, v katerih živimo Slovenci v Avstriji in med razmerami, v katerih živijo beneški Slovenci. Sicer pa, v čem je razlika? »Edinost* pravi, da beneški Slovenci nimajo nobenih pravic v državnih uradih, v šolah itd. No, in na Koroškem v naši ljubi Avstriji, ali imajo Slovenci tudi za najmanjše spoznanje večje pravice kot beneški Slovenci? Je sicer razlika, ali ona se sestoja v tem, da koroške Slovence zapirajo, ako zahtevajo na železnici vozni listek v slovenskem jeziku, kar se v Italiji — vsaj kolikor je vsem znano — še ni zgodilo. Razlika je tudi v tem, da Slovence zatirajo v Avstriji, kjer nas je več kot en milijon in smo narodno kolikor toliko prebujeni, ravno tako kot v Italiji, kjer je komaj kakih 40.000 narodno nezavednih Slovencev, ki živijo v italijanski narodni državi! Ne mislimo opravičevati Italije, četudi bi lahko rekli, da beneški Slovenci niti ne zahtevajo nikakih pravic za sebe, ker ni med njimi nobene narodne zavednosti. Hoteli smo samo dokazati, da smo Slovenci v Avstriji ravnotako sužnji, kot naši bratje v Italiji in sužnji tudi ostanemo tako dolgo, dokler bomo smatrali svoje suženjstvo za — slobodo, kot to dela tržaška »Edinost*. Že tisoč let je suženj ves slovenski narod in ako bomo to naše suženjstvo smatrali celo za slobodo, potem ostanemo sužnji — do svojega sramotnega pogina! Iz slovenskih krajev. Zagorje ob Savi. Novo breme na kmetska ramena! V eni zadnjih sej občinskega odbora se je razpravljalo o predlogu gospoda župika Rotha glede sezidave nove kaplanije, katera bi zopet stala ogromno svoto denarja. Utemeljeval je svoj predlog v dolgem govoru, da v župnišču ni prostora in druge take stvari. Ko pa so mu potem drugi odborniki spodbijali njegov predlog, se je izjavil, da bi bilo v sedanjem župnišču pač dovolj prostora tudi za oba kaplana, ali edino pod tem pogojem, da mu ista plačata stanarino. Tako! Četrt ure preje ni župnik imel toliko prostora, kamor bi položil svojo trudno glavo, kar naenkrat potem pa je bilo prostora dovolj za vse tri dušebrižnike, toda samo proti — plačilu. Občina, katera je sezidala skupno z rudnikom župnišče, naj sedaj zida še kaplanoma svoje poslopje, ali pa naj ona dva plačujeta župniku stanarino, katero — ako bi sploh bila katera — bi bila le občina opravičena zahtevati, nikakor pa ne župnik, kateri je ravnotako nastavljen tu kot državni uslužbenec, kot kaplana. Capito! Občini, katera ima tako še precej dolga na novi topliški šoli, naj zida sedaj še novo kaplanijo, celo graščino za dva kaplana, za šolo v Zagorju pa nima nikdar niti vinarja. Pa kaj to župniku mar! Saj kar kmet in delavec zaslužita v potu in znoju svojega obraza, morata plačati za davke, za drugega pa itak rojena nista. Toda načrti župnikovi so se enkrat popolnoma izjalovili. Občinskim svetovalcem je namreč še v pravem trenotku posijalo solnce pameti. Pri glasovanju je bil predlog z veliko večino 31 glasov odklonjen. Bile so namreč zastopane tri občine, kar spada pod župnijo Zagorje. S tem so pač pokazali, da so se začeli otresati robstva teme in začeli stopati po poti, ki edino vodi k napredku in svobodi. Le krepko naprej! Naša društva! Zadnji čas, na našo žalost opažamo, da v naših društvih ni vse tako kakor bi moralo biti. Za danes jih samo opozarjamo. Ako pa to ne bode pomagalo, razkrinkali bodemo tudi najmanjši greh širši javnosti. Pardona ne poznamo in ga tudi nočemo poznati! Torej pozor, ali pa — na svidenje. Kt. Novo mesto. Bratoljubje našega gasilnega društva. Pretečeno nedeljo je napravilo gasilno društvo v Št. Petru pri Novem mestu veselico in povabilo tudi vsa sosedna gasilna društva. Prišli so gasilci iz Toplic, Valtevasi in drugih krajev v precejšnem številu in tudi drugih gostov je bilo precej. Najbolj se je pa odlikovalo najbližje novomeško gasilno društvo — niti enega zastopnika niso poslali v pozdrav bratskemu društvu. Šentpeterski gasilci so Novome-ščanom pri njih veselicah zmiraj delali šta-fažo in Novomeščani so jim to vrnili s tem, da sploh nobeden ni prišel. Pa tega ni krivo moštvo, ampak odbor sam. Načelnik se pa itak ne upa nič govoriti. Šentpeterčani si bodo to zapomnili za prihodnjič. Novomeški gasilci pa tudi in si bodo pri prihodnjem občnem zboru zbrali druge voditelje. Prav da se tudi v tem hlevu enkrat izčisti! Gospodu Bojancu pa hvala za njegov trud in požrtvovalnost, le škoda, da je nagajalo slabo vreme. Splošni pregled. Italijanska pravna fakulteta. Italijansko vseučiliško vprašanje dela Bienerthu skrbi! Vsak dan lansira v časopisju nove vesti, posebno mesto, ki bi naj bilo sedež italijanske fakultete je ona točka, preko katere bo težko preplezal Bienerth s svojim kabinetom. Dunaj ali Trst, to je bil začetkoma bojni klic. Vlada, ki je bila v začetku za Trst, je sedaj za Dunaj, stranke posebno nemške, menjajo z vlado svoje mnenje; sedaj se je naenkrat pojavil nov kraj, ki naj bi bil sedež italijanske alme, ta kraj je mestece Mčdling pri Dunaju, nemški poslanec Waldner pa je prišel z idejo, da bi se italijanska pravna fakulteta ustanovila provizorično v Gorici; vladi naj da parlament ukaz, da naj ista potom odredbe odloči ustanovitev italijanske fakultete v Gorici. Obe mesti — Modling in Gorica — pa kot se izjavlja v dobro informiranih krogih ne prideta v poštev. Pri Bienerthu so se posvetovali zastopniki vseh nemških strank glede italijanskega vseuči-liškega vprašanja, a se niso mogli zediniti, tudi niso našli poti, kako bi preprečili eventuelno slovensko obstrukcijo. — Poroča se tudi, da je Bienerth nemškim poslancem rekel, da bo morala vlada izvajati posle- dice, ako se parlament ne izreče za Dunaj kot sedež italijanske fakultete. V proračunskem odseku je govoril Malorus Ro-mančuk, ki je izjavil, da moreta le Trst in Trident priti vpoštev pri odbiri mesta; Italijan Conci je poživljal vlado, da naj ista reši slednjič to pereče vprašanje, pa naj se ugodi ali ne zahtevam Italijanov, ti bodo že vedeli in znali izvajati posledice. Italijanski socijalni demokrat Pittoni se je zavzemal za Trst in je rekel: Italijanski narod ve sedaj iskati, kdo je nasprotnik italijanske pravne fakultete v Trstu, teh nasprotnikov je iskati v kroni in pri prestolonasledniku 1 Vsled teh besed je predsednik ukoril Pit-tonija. Nato je povzel besedo poslanec Gostinčar, ki je začel z dolgim obstrukcijskim govorom! Prihodnja seja se skliče pismenim potom! V nji nadaljuje Gostinčar svoj ob-strukcijski govor! Kulturni boj v Španiji. V zadnji seji španskega ministrskega sveta, ki se je vršil pod predsedništvora kralja Alfonza, je povdarjal ministrski predsednik Canalejas potrebo ureditve razmer med cerkvijo in državo. Kralj Alfonz se je strinjal s tem in zahteval natančnih pojasnil! V daljšem stvarnem govoru je pojasnil ministrski predsednik vprašanja, ki bi se imela reformirati, tu pride vpoštev IX. točka osnovnih zakonov, ki bi se morala spremeniti v toliko, da so vse državno priznane konfesije enakopravne, dalje naj se odstrani vpliv cerkve na šolo, upelje naj se kontrola od strani države v kongregacijah. Ministrski svet je sklenil sklicati o ti zadevi posebno anketo, ki naj izdela poročilo. Svobodomiselno špansko časopisje pozdravlja ta korak in piše jako simpatično o kralju Alfonzu, ki je v svojem govoru precej jasno naglašal svoja svobodomiselna načela. Dnevne vesti. »Jugoslovanski krematorij, društvo za vpepeljevanje mrtvih*. Kakor smo že včeraj poročali, je deželna vlada vrnila pravila tega društva. Ker so zanimivi motivi, ki so jo vodili, se hočemo s stvarjo še pečati. Pred vsem moramo s protestom kon-statovati, da se poslužuje naš »k. k. Landes-praesidium in Laibach" samo nemškega jezika in če bi bil tozadevni odlok št. 1691/Pol. zvijačno usiljen — imel je namreč zunaj slovensko adreso(l), vrnili bi ga, da bi se nam odlok prestavil v jezik, ki ima tu edini eksistenčno pravico, kjer stanuje 96°/o Slovencev. Formalno utemeljujejo zavrnitev pravil, češ, da ne zadoščajo društvenemu zakonu. Po § 8, točki 2, je namreč to društvo »Versicherungsverein*(!), ker preskrbi onim članom, ki redno izvršujejo svoje dolžnosti brezplačno vpepeljenje in prevoz trupla in pepela. Društvo prevzema „eine rechtliche Verpflichtung, da es sich LISTEK. MICHEL ZEVACO: Otroci papeža. Roman iz rimske zgodovine. [3] »Milostljiva*, je povzel vitez de Ragastens, »zahvaljujem se vam za dobroto, da se vznemirjate o meni . . .* Vzravnal se je in dodal: »Bojim pa se ničesar!* »Z Bogom torej, gospod . . . Prositi vas moram še druge usluge ..." »Govorite milostljiva!* »To je, da se ne boste trudili videti, kam se napotim ... m da ne boste poizvedovali, kdo da sem . . .“ ^ ,mi'ostUiva? Torej naj ne ohranim nobenega / h”La ° Hoi11 ki Sa blagoslavljam . . . Niti tega -11?6 naj zaPišem na to prelestno obličje, ki bo odslej vznemirjalo vse moje sanje! . . .“ Vitez je govoril z ganjenim in nežnim glasom, a dama ga je pogledala z neprikritim zanimanjem. Smehl aj je zaigral na njenih ustnicah. 1 1 J »Poslušajte , je dejala, »ne morem vam povedati svojega imena . . . Preveč važne razloge imam, da ga prikrivam . . . celo vam, svojemu rešitelju. Lahko pa vam povem priimek, ki so mi ga dali tisti, ki me poznajo." »In kakšen je ta priimek?* je željno vprašal Francoz. »Včasih mi pravijo . . . Primavera! ...**) Zamahnila mu je v slovo, preden je mogel mladenič *) To je laški — Spomlad. iztegniti roko, da bi j'o pridržal. In bela dama se je spustila v galop ter se izgubila v smeri proti Florenci ... Vitez je ostal na mestu, ves osupel in omamljen od te blesteče, bežeče prikazni. Nezmagljiva sila je priklepala njegov pogled na belo obleko, ki je valovila v oblaku prahu. Videl je, kako je nagloma krenila na desno in se spustila po ravnem polju. Nato je nenadoma izginila v neki soteski. Dolgo časa je ostal kakor pribit na mestu . . . Na- posled se mu je izvil vzdihljaj: »Primavera! Kako lepo ime! Primavera . . . primavera . . . pomlad! Krasna je, zares — krasna kakor cvetoča vesna sama . . . Toda čemu bi razmišljal o tem! Gotovo me bo pozabila, preden mine ura . . . In tudi če me ne bi, česa se morem nadejati, jaz ubogi pustolovec, ki prihajam v Italijo, da stopim v službo kakšnega visokega gospoda! ..." Po tem otožnem razmišljanju je vitez de Ragastens nadaljeval svojo prekinjeno pot proti Rimu. II. Ragastens. Blesteče spremstvo mladih gospodov, ki so tvorili družbo Cezarja Borgia, je jahalo skoraj že dve uri po cesti proti Florenci. Papežev sin se je mrzlično oziral po ravnini, in od časa do časa mu je ušla hripava kletev. »Vendar že enkrat!* In pognal se je naproti jezdecu, ki je dirjal k njemu, »Dom Garconio! ..." »Da, jaz, Svetlost!" »Kakšne so novice?* je vprašal Cezar burno. »Dobre in slabe . . .* »Kaj pomeni to? Mati božja! Razloži vendar . . .* je zamrmral Ti si jo torej »Potrpite, Svetlost! Moj prijatelj Macchiavelli mi je še včeraj zatrdil, da je potrpežljivost za vladarje neprecenljiva krepost." »Norec! Glej, da te ne ošinem s korobačem!" »Torej . . . videl sem deklico . . .* Borgia je prebledel. »Videl si jo! . . je dejal trepetaje. »Govoril sem z njo . '. .“ »Garconio! . . . Priskrbim ti od svojega očeta pred-stojništvo v samostanu Santa Maria Minore »Svetlost ste velikodušen gospodar . . »Saj nisem jaz tisti, ki vse to plača!* Cezar v brk . . . Toda končaj vendar! . . . videl in si govoril z njo ... Kaj je dejala? »Tukaj postajajo novice slabe . . ." »Ali odklanja?" »Skriva se . . . Toda pridemo ji do živega . . .“ »Ali si izvedel njeno pravo ime? . . »Ničesar nisem izvedel . . . kvečjemu to, da se zdi neukrotljiva . . . vsaj v tem trenotku.* »A ti si ji sledil? Ali veš, v katerem zatišju se skriva? . . . Govori, ko vidiš, da umiram!" »Svetlost, zasledoval sem deklico po vaših navodilih, in izprevideli boste, da mi moja krivda, če doslej še nisem našel njenega gnezda . . .* »Satan ... Izmuzava se mi!* »Srečal sem jo pri tistem oljkovem gozdu, pa še to je bilo čudež ... Odslej sem se držal njenih stopinj ... govoril sem ji, kakor je trebalo .. . Hotela je bežati... Pri- klopil sem se ji ob stran, da je bila nazadnje vsa brez uma, kakor preganjana košuta; in že bi bil moral izvedeti resnico, toda ..." (Dalje.) tim eine in bestimmtem Geldbetrage aus-drilckbare Gegenleistung handelt, welcher der Charakter einer Leistung aus einem Versicherungsvertrage zukommt“ kakor utemeljujejo deželnovladni modrijani zavrnenje pravil. Vendar pa nemoteno eksistuje društvo, čegar § 10 se glasi: »FUr Mitglieder, die nach Erftillung aller ihrer Verpflich-tungen sterben, flbernimmt der Verein auf Antrag die Kosten der Feuerbestattung*. Da se vloži rekurz, je gotovo, posebno, ker je ta formelni razlog, ki ga navajajo, le izgovor, glavni vzrok pa tiči kje drugje. Spominjamo se še, kako je »Slovenec* takoj, ko je notranje ministrstvo 25. V. poslalo z odlokom št. 16647 statute »zur instinzma-fiigen Behandlung* naši vladi že pisal, da so ta pravila provokacija in neumna demonstracija. Ta je tedaj vzrok vsem vladnim zofizmom. Naši katoličani so potisnili zopet enkrat na njihovo slepo deklo, vlado, da jim pomaga vsaj za nekaj časa udušiti novo kulturno institucijo. Da se pa korenito motijo v tem svojem kalkulu, pokaže že bližnja prihodnost. Državni pravdnik — ki Ima srce. Pri včerajšnji obsodbi uradnika »Mlekarske zveze* je dr. Neuberger kot zastopnik drž. pravdništva vzbudil naravnost prijetno presenečenje med vsemi poslušalci. Na 7 mesecev obsojeni je namreč prosil, da se ga vsaj za nekaj dni pusti še na prostem. Dr. Neuberger, ki je tudi sicer v tem slučaju jako dostojno in obzirno'postopal, je nekaj premišljal, potem pa vprašal obsojenca, če mu obljubi, da ne bo ušel. Ko je obsojenec to obljubo storil, mu je dr. Neuberger dovolil naprošeni rok. Nam se gotovo ne more očitati, da smo prijatelji dr. Neubergerja. Ampak čast resnici I Kakor smo dr. Neubergerja grajali in če bo zaslužil, ga tudi še bomo, ampak za ta čin usmiljenja: Naše priznanje gospod dr. Neuberger! Gospodje, tako pa ne bo šlo! Na ljubljanskem mestnem magistratu imajo gospodje nekam čudne pojme o časopisju. Vprašajte policijskega svetnika Lavterja, ta Vam bo povedal, če to ni res. Slabi vzgledi vlečejo, zdaj hodi tudi tržni nadzornik Ribnikar Lavterjeva pota. Včeraj je v tiskarni v Knaflovi ulici prijavil pod firmo »Gospodarstvo*, članek: »Donesek k preskrbi ljubljanskega mesta z mlekom.* Da si gosp. Ribnikar ne bo preveč domišljal, da je nam morda hudo za to objavo, blagovoli naj to le na znanje vzeti: Nas prav nič ne briga, kaj in kam Ribnikar kot Ribnikar dopisuje. Nas tudi prav čisto nič ne briga, ako Ribnikar kot Ribnikar piše v list, proti kateremu včasih rad pozabavlja. — Ampak — in to si zapomnite — če pa Ribnikar kot mestni tržni nadzornik piše članke, ki jih izvaja iz uradnih podatkov in ki interesirajo vse sloje meščanstva in nemalo tudi vnanje kmetsko prebivalstvo, in če misli, da je za objavo takih poročil edino kompetenten le list v Knaflovi ulici, se Ribnikar jako moti. List v Knaflovi ulici je lahko oficijelno glasilo liberalne gospode na magistratu, v političnih ozirih, uradno oficijelno glasilo, za poročila vseobčega interesa pa menda še ne. Če pa ga gospodje smatrajo kot oficijelno glasilo za uradne objave, potem naj to blagovolijo v dotičnem listu tudi uradno objaviti. Sam bog, ki vidi, da imamo še preveč drugega gradiva, tudi ve, da nam ni kdovekaj za taka poročila. Ampak tu se gre za princip, za red, in princip in red mora vladati tudi pri tržnem nadzorni-štvu, če doslej še niso vajeni ne na enega ne na drugega, naj ne čakajo, da jih bomo šele mi navadili na oba! Sokolska župa Ljubljana I. priredi, kakor se je že dovolj poročalo, jutri svoj Ervi skupni zlet. Iz vsporeda razvidimo, da ode nudila nedelja kaj lepo sliko o vsem sokolskem delu te župe. Obširna poročila sokolskih društev nam govorijo, kako živahno je zanimanje po celi župi za ta nastop, ki bo dosegel, ako vreme ne bo nagajalo, gotovo vseskozi svoj zaželjeni uspeh. Posebno zanimanje pa vzbuja nastop sokolskega župnega naraščaja. Vseskozi hvale in posnemanja vredna je pripustitev mladine k javnim nastopom. Kako vam bodo ponosni ti mladi Sokoli! Saj se jim pa tudi nudi prilika, pokazati, kar doseže vstraj-nost in trdna volja že v mladih srcih in pa vzpodbuditi z zgledom vse one sotova-riše, ki še niso vstopili v sokolsko organizacijo. Kaj lepšega, kakor da že mladina pokaže svojo samozavest po eni, po drugi plati pa, da si tako vceplja samo v svojo mlado in svežo kri zdravo in rodovitno jedro kristalno čiste sokolske misli. Za take junake potem se ni bati, da se prevržejo narodnostno v mlačne Slovence. Nasprotno, v zdravo telo se mora naseliti potem tudi zdrav, gibčen in vsprejemljiv duh, ki se ne bo vzadovoljil sam s seboj, temveč skušal vliti svoj mladi ogenj tudi onim starejšim, ki se do sedaj še niso pokazali pri narodnem delu. Neustrašenost mladih, a čilih Sokolov naj nam pokaže, kako je treba stopati na kulturno polje slovensko. — Na svidenje pri tekmi, mladi župni sokolski naraščaj. Na zdarl K. k. Aichamt zu Rudolfsvvert. Poroča se nam: Vaše poročilo pod tem naslovom je vse časti vredno. S tem ste podrezali v Hajvečji novomeški narodni škandal. Da ni g. Luzner s strankami tako uljuden, kakor bi smele stranke zahtevati, vem tudi jaz povedati. Slučaj je ta: Ni dolgo tega, peljal sem v Novo mesto več tehtnikov v merosodni urad ali pravzaprav »k. k. Aichamt*, da se jih uradno pregleda. Gospod »Aichmeister*'L. pa je bil jako slabe volje ter menda sam nase jezen. Delal mi je take sitnosti, da sploh tisti dan nisem tehtnikov dobil. Nevoljen se podam naravnost do c. kr. okrajnega glavarja, ki me je jako ljubeznjivo sprejel in pomiril. Gospod Luzner mi je tudi pretil s kaznijo, da me ovadi radi zastarelih tehtnikov. Jaz čakam in čakam, a kazni še vedno ni. Moral sem oditi, ne da bi kaj opravil. Priti sem moral po tehtnike čez več dni, s čemur sem si povzročil nad 46 K stroškov. Ker sem pa pri odhodu g. Luznerju pokazal svojo ne-voljo, se je g. »Aichmeister* razkoračil ter med drugim omenil tudi to: Bedenken Sie, hier ist ein kaiserliches Amt. Obrigens ich werde Sie an die k. k. Bezirkshauptmann-schaft nach Gurkfeld anzeigen*. — Vrnjeni tehtniki so bili deloma cementirani, deloma škartirani, pri enem večjem pa je bila odbita glava. Pisal sem opetovano, da zahtevam od urada, ki mi je tehtnik pokvaril, odškodnino in zakaj se me ne kaznuje z obetano ovadbo. Do danes nisem še dobil ne odškodnine, pa tudi ne kazni, ki sem jo sam urgiral. Gospod Luzner kaj pravite Vi na to? Za brate Srbe je poslal uredništvu »Jutra* gosp. Josip Ančik, lekarnar v Ribnici 6 K Prej izkazanih (že izročenih g. Novakoviču, blagajniku pomožn. odbora) K 54, skupaj K 60. Pričakujemo nadaljnih prispevkov 1 Posnemanja vredno. Lep smisel za umetnost so pokazale gospodične gojenke IV. letnika tukajšnjega učiteljišča, ki so kupile v znak hvaležnosti svojemu razredniku g. prof. Funtku Zajčevo vazo z reliefi, ki je bila razstavljena v »Spomladanski razstavi*. Ker se bliža konec šolskega leta, opozarjamo zlasti gospodične gojenke slov. liceja, ki so že v začetku pokazale toliko zani- manje za slov. umetnost, da slede vzgledu pripravničark in počaste svoje profesorje z res kakim umetniškim delom, ne pa s kako igračo, kot je bil to doslej običaj! Pojasnilo. Ker občinstvo ni na jasnem, na katero učiteljico dekliške šole pri sv. Jakobu se nanašajo naše beležke povodom izleta učenk te šole na Gorenjsko, povemo, da je tako »pobožna* gdč. Zimme, ki je hotela nagnati otroke celo na to, da bi v cerkvi na blejskem otoku na golih kolenih plazili okrog oltarja. K sreči so bili otroci tako spoteni, da si ta pobožna gospodična ni upala izpeljati te budalosti. Špedicijska In komisijska družba „Balkan“ v Trstu, ki osnuje v Ljubljani svojo podružnico, izjavlja po svojem tukajšnjem zastopniku, da so vsi njeni uradniki Slovenci, oz. Slovani. Nas to samo veseli, ker v naši včerajšnji tozadevni beležki ni bilo nobene malicijoznosti, pač pa smo smatrali za svojo dolžnost vprašati javno, koliko je resnice na vesteh, ki smo jih dobili iz Trsta. V Hrastniku sev vrši jutri 12. t. m. ob pol 5. uri pop. v »Čitalnici* shod narodne stranke, na katerega se vabijo vsi narodno misleči Hrastničanje in okoličani. Poročata gg. dr. Kukovec iz Celja in A. Kramer iz Ljubljane. VI. zvezek Pravnikove zbirke avstrijskih zakonov v slovenskem jeziku, ki smo ga že napovedali, je izšel. Urednik dr. Edvard Volčič, c. kr. sodni svetnik v Novem mestu, je predpise o nespornih pravnih stvareh razdelil na tri samostojne dele: notarski red (XXIV in 162 strani), zapuščinski patent (XXXII . in 360 strani) in sodni depoziti (XII in 120 strani). Povsodi so predpisi dopolnjeni do najnovejšega časa in se pojasnjujejo z odločbami najvišjega sodišča. Vsakemu delu je pridejano stvarno kazalo v slovenskem jeziku, popol-njeno z manj navadnimi hrvatskimi izrazi, tako je tudi v opomnjah pod dotičnimi zakoni. V prvem delu je ostal krepak prevod Franceta Levstika, a sedaj ne več navadni izrazi so popolnjeni po veljavni terminologiji. Knjiga, ki je nedvomno velikega pomena za rabo slovenskega jezika v naših pisarnah, ki bo pa tudi v korist in pouk vsakomur, je tiskana čisto in razločno ter se dobiva v platno vezana pri navedenem uredniku in po knjigarnah po 7 K. Iz 2. dela so posebej odtisnjeni »Predpisi o zapuščinskih pristojbinah*, ki stanejo broširani le 80 h, tretji del posebej broširan velja 1 K 60 h. O včerajšnjih nevihtah poročamo na drugem mestu in sicer v zadnji dnevni vesti: Vreme. Na poročilo o vremenski prognozi za danes in jutri, opozarjamo posebno izletnike in prireditelje veselic, katerim na ljubo smo to pot poročilo nekoliko »raztegnili*. Kdor bi bil kaj v dvomu, smo mu kolikor v naši moči, radevolje ustmeno na razpolago. Zaplenjene žabe. Kar je g. Trenz kot državnijpravdnik za »Jutro*, to je g. Ribnikar kot tržni nadzornik za kmečke prodajalke na ljubljanskem trgu. Trenz zapleni vse, kar bi znalo biti za javnost »pohujšlji-vega* (n. pr. sestri Blažek), Ribnikar pa zapleni vse, kar bi znalo biti našim želodcem škodljivega. Oba imata povod, vsak po svoje seveda. Včasih se jima pripeti tudi kaka smola. Tržni nadzornik g. Ribnikar je n. pr. zadnji petek konfisciral vse žabe, ki so bile brez parkljev prinešene v Ljub-jjubljano. Žabji »ribiči* so se odredbi pokorili, pa so včeraj prinesli same žabe s parklji na trg. Ali zlodej vzemi vse te žabje parklje, včeraj pa zopet naše kuharice niso bile zadovoljne z žabami, ki imajo še parklje na sebi. Niso jih hotele kupiti, pa jih niso. Ta vest se je takoj raznesla po mestu in dobili so se tukaj hudomušneži — mi priznamo — s slabo šalo, rekoč: Kaj gosp. tržni nadzornik Ribnika,r pozna žabe samo po — parkljih? Strela je udarila včeraj malo pred opoldne v skedenj gostilničarja Klemenca v Trnovem. To poslopje je z mrvo vred popolnoma pogorelo, dočim so sosedno poslopje posestnika Strniše, ki se je od onega prvega užgala, ljubljanski ognjegasci rešili. Z vsega priznanja vredno hitrostjo je bila požarna bramba takoj na lici mesta in le nji se je zahvaliti, da ni bilo večje nesreče. Izgubljena je bila v Ljubljani, na poti od glavne pošte po Dunajski in Marije Terezije cesti do državnega kolodvora zlata ženska remontoir-ura s kratko zlato verižico, na kateri je bil medaljon s sliko. Pošten najditelj se naproša, da prinese isto v uredništvo »Jutra*, kjer dobi primerno nagrado. Nepreviden voznik. Kočijaž F. P. je včeraj pop. po Poljanski cesti z dvema vprežnima konjema tako neprevidno vozil, da je posestnici Neži Princ in Dolskega prevrnil ročni voziček. Na vozičku je bilo v košari vloženih 180 jajc, med temi se jih je 58 ubilo. Prinčeva ima 3 krone 50 vin. škode. Kopalni stroj „bagger“ v Gruberjevem prekopu je moral včeraj počivati. Nastopilo je namreč v globini okrog stroja za pol metra vode. Izkopati morajo dalje ob strugi ozek rov, da se voda odteče. Stroj bo šele čez nekaj dni zopet pričel delati. Cirkus Variete Apollo. Včerajšnja otvoritvena predstava cirkusa Apollo je uspela najbolje; vse moči, ki so nastopile sinoči, so izvajale svoje točke najeksatnejše. Ena najintresantnejših točk je bil nastop ruskih dvornih artistov Else in kapitana Smitha kot umetna strelca, dalje Miss Wen-dini s svojimi dresiranimi mačkami in psi ter papigo. Tudi druge točke so popolnoma uspele, tako na primer amerikanska plesna ekscentrika The Cousins; jako dobre so bile komične točke Two Horves in The Fleiths. Ljubljanskemu občinstvu priporočamo to podjetje, ki je nastanjeno v elegantnem šotoru. Predstave se vrše vsak dan ob četrt na 9. * Renoviranje kavarne. Kavarna Evropa se v najkrajšem popolnoma renovira; tam se zato proda tudi več ogledal, bilja-rov in ogledal; več v inseratu! Vreme. Včeraj se je naša prognoza, zlasti pa teorija o kakovosti večerne zarje, žal le predobro obnesla. Že med 10. in 11. urč dopoldne so se nad Polhograjskimi Dolomiti pojavili prvi pogoji večje nevihte, že pred 11. uro je prišlo do izbruha. Trpela je posebno Notranjska, ljubljansko barje, Turjaška planota ter vzhodni kraji Dolenjske. Prizadeta je bila deloma tudi Ljubljana. Treščilo je na Trnovskem ozemlju v nek skedenj. Opoldne se je nevihta razletela Štajerski. Popoldne ob 3. uri pa se je zopet pričel drugi »koncert* nad Krimom in nad Polhograjskimi Dolomiti. Značilno je, da je pri tej drugi po jakosti manjši nevihti, se zopet dvignila iz dozdevno preklanega središča Krima kopa belkastih hudournih oblakov. Gorenjska je to pot manje trpela. Zvečer so se pojavili zopet znaki daljnih elementarnih izgredov. — Danes: Brez vnanjih vplivov bi moral biti danes začetek stalno lepega vremena. Toda z ozirom na še vedno se vzdržujoče znake daljnih elementarnih^ izgredov bi bil le velik vremenski čudež, ako tudi danes po naših krajih zopet ne pride do večjih neviht. Vvpoštev pridejo naj-brže jugovzh. in vzhodni ter (v nasprotni smeri) zapadni in jugozapadni kraji. Kolikor toliko prizadeto zna biti tudi središče, t. j. ljubljanska kotlina. Ali omenjeni vremenski čudež reši nekatere kraje posebnih neprilik, to se bo dalo že zjutraj ob solnčnem vzhodu kolikor toliko ugotoviti. Pri lepem, čistem solnčnem vzhodu, potem v slučaju megle, ako se ista ne dvigne v oblake, ako dopoldne ne bo soparno in gre barometer polagoma navzgor, se razen morda neznatnih nalivov popoldne ob pogorjih ni treba prav nič hudega bati. Toda z ozirom na sinočnje vremenske znake je malo upanja na tak vremenski čudež. — Jutri: Kaka določena prognoza nemogoča. Za vremenski položaj, kakor je ob času, ko to pišemo, je še najbolja ta rešitev: Kakor bo da- nes, tako bo jutri. Na vsak način lepo, če bo lepa, (rumeno-modra) tudi današnja večerna zarja, če po noči veje sever, ali vsaj vzhodnik konstantno seveda eden ali drug in če nastopi na Barju gosta megla. V slučaju krvavo rdečkaste zarje, ali pa tudi, če je zarja intenzivno rumene barve in se končuje z rdeče lisastim požarenjem, katerega pokrijejo umazane rujave pege oblakov, konečno če pri tem nadvladuje kateri južnih vetrov, pričakujte tudi jutri slabo, viharno vreme, posebno na gorah. Ta odstavek naj si dobro zapomnijo posebno tisti, ki nameravajo kak daljši izlet. Društvene vesti. Odbor telov. društva »Sokol* II poživlja vse svoje člane, da se udeleže nedeljskega zleta sokolske župe Ljubljana I. Zbirališče zjutraj ob 6. uri pred društveno telovadnico. Odhod točno ob četrt na 7. uro na državni kolodvor, da sprejmemo brate iz Kamnika. Na zdar! Slovenskemu planinskemu društvu so darovali sledeči slovenski denarni zavodi ob priliki letne bilance: Osrednjemu društvu Kmetska posojilnica v Ljubljani 100 K, Glavna posojilnica v Ljubljani 80 K; Savinski podružnici S. P. D. je naklonila Južno Štajerska hranilnica v Celju izredno podporo 2000 K. — Vrlim naprednim zavodom najiskrenejša zahvala. — Dijaške izkaznice za leto 1910 se dobe v trgovini g. I. Korenčana na Starem trgu in v papirni trgovini gdč. Marije Tičar na Sv. Petra cesti 26. »Politično In Izobraževalno društvo za dvorski okraj* priredi v nedeljo, dne 12. t. m. rodbinski izlet na Brdo pri Viču. Zbirališče točno ob 2. pop. v gostilni pri Franceljnu na Tržaški cesti. Gledališka predstava v Begunjah na Gorenjskem. Prostovoljno gasilno društvo v Begunjah na GorenjsKem priredi jutri, v nedeljo, v Gasilskem domu gledališko predstavo. Na sporedu je: petje, veseloigra »Pes in Mačka* in veseloigra »V Ljubljano jo dajmo*. Začetek ob 7. uri zvečer. Čisti dobiček je namenjen društvenim namenom. Za brate Srbe. Gosp. N. Novakoviču, veletržcu v Ljubljani, blagajniku pomožnega odbora za ponesrečene brate Srbe v Sumadijl so nadalje poslali gg.: Ladislav Pečanka, ravnatelj .Ljub. kreditne banke* 10 K, Anton Aškerc, pisatelj 2 K, dr. Josip Furlan, odvetnik 20 K, Uroš Stefanovič v Metliki nabral v gostilni Wiedenig med prijatelji ponesrečenih bratov Srbov 10 K. — Pri mestni blagajni v Ljubljani so darovali gg. in gospe: J. Š e v e c 1 K. A. Rabe 1 K, S. Tavč »dva človekoljuba* Jelenc 2 K, Westerl N. R u s 4 K, d r. F r. S t o 3 K, M. K1 o b u č a r 3 K, 1 K, Magister 60 vin., Marija Vehovec 2 K, T. Hubmayer 1 K, Martina Jonke 1 K, Marjeta Mahkota 1 K, Iva Lenarčič 1 K Marij« Zrimšek 1K, Anton Kovač 1 K Josip Cerk 1 K, Mirko Kokalj 5 K. Želeti je, da bi se našlo še mnogo posnemalcev. Sestri Blažek ostaneta — zaplenjeni. Ljubljana, 10. junija 1910. Ko bi sestri Blažek vedeli, kako znani sta postali v Ljubljani, bi jo gotovo obiskale, kajti za reklamo bi jima ne bilo treba skrbeti, ker to dovoljno skrbe drugi! Mi smo v svojem listu priobčili iz medicinskih krogov dopis, ki ga je blagovolilo državno pravdništvo zapleniti, napisali smo odgovor državnemu pravdriiku, a čutila sta se žaljena vsled tega Žerjav in Ribnikar I Torej reklame dovolj! Proti konfiskaciji smo vložili priziv, ki je o njem včeraj razpravljalo tukajšnje deželno kot tiskovno sodišče. — V senatu so predsednik: Luschann, votanta: Kobler in Einspiller, zapisnikar: Vašič, zastopnik državnega pravdništva: Trenz; zastopnik pri-zivateljev: dr. Švigelj. Na predlog zastopnika prizivateljev se prečita tudi nadaljevanje članka »Sestri Blažek*, da je skupnost umljivejša. Državni pravdnik Trenz povdarja, da se je konfiskacija izvršila iz javnih ozirov; razprava je po njegovem mnenju zanimiva, a spada v znanstveno revijo, ne pa v dnevnik, ki ga bere mlado in staro. Dr. Švigelj se najprej zahvaljuje državnemu pravdniku za priznanje o zanimivosti članka. Opozarja senat na poročila vseh svetovnih listov, ki so pisali o tem slučaju. In slovensko občinstvo bi moralo biti hvaležno medicincu Černiču, ki je za Slovence opisal raz medicinsko stališče ta slučaj. Trenz povdarja, da se v životopisu povdarja splošno tudi spolno življenje, kar je pa pohujšljivo. Dr. Švigelj zavrne državnega pravd-nika, češ, da članek ne obsega nič pohujš-ljivega, kdor pa se hoče pohujšati, ta pa najde pohujšanja tudi v najnedolžnejši stvari. Predsednik Luschann po kratkem posvetovanju proglasi, da se ugovor proti konfiskaciji zavrne, ker ves članek vsebuje res javno pohujšanje, z ozirom na to, ker je a r 1 K, V. M r a k 2 K, 2 K. J. Režek 2 K, L. K, L. Legat 1 K, dr. jan 2 K, Jo s. Verbič Jamnik 1 K, Premk isti priobčen v dnevniku, ne pa v kaki znanstveni reviji, ker je na ta način nevarnost, da pride v roke mladim ljudem 1 Torej .Sestri Blažek" ostaneta kon-fiscirani tudi nadalje, sedaj se nas je pa res polastila radovednost, ako bi slavno državno pravdništvo konfisciralo tudi v tem slučaju, ako bi se iste slučajno producirale v Variete cirkusu Apollo v Tivoliju! Mogoče je pač to! Proti razsodbi deželnega sodišča smo vložili priziv na graško nadsodišče. Žrtev razmer »Mlekarske zveze“ v IJubljani. Včeraj popoldne se je vršila pri deželnem sodišču obravnava, ki nam je podala živo, žalostno sliko čudnih in čednih razmer pri „Mlekarski zvezi*. O podrobnostih te razprave ne maramo razpravljati. Pač pa se omejimo na dve drugi važnosti iz te razprave. Prvič: Ta razprava je nam podala dokaz, kako gospodarstvo vlada povsod tam, kjer so gospodarji eni^ in isti mnogoza-posleni funkcijonarji, ki. imajo le eno glavo, le dve roki, opravljajo pa nebroj častnih vodilnih in odgovornih služb. Povsod so, a niso nikjer. To je naravna posledica: niti dvema gospodoma se istočasno ne more služiti, kaj še le več gospodarjem. Tak mnogozaposleni voditelj raznih uradov, raznih podjetij je deželni odbornik nemški veleposestnik, sin slovenskega očeta, grof Barbo. On je pri pomanjkanju morda drugega posla, nekateri pravijo tudi drugih dohodkov pri raznih deželnih kulturnih in gospodarskih podjetjih vse in — nič. On je, da ne naštejemo drugih njegovih javnih funkcij, tudi načelnik »Mlekarske zveze*. In le ker je on le načelnik tej zadrugi le no imenu, se je moglo dogoditi to, o čemur se je včeraj obravnavalo: Vršile so se v tej zadrugi skoro leto dni nered-nosti v knjigovodstvu, oziroma blagajni, katere je še le slučaj prinesel na dan. Beda vsled premale plače je bil prvotni nagib, ki je zapeljal uradnika do spozabljenja. So oziri, radi katerih imena nesrečnega ne bomo imenovali. Sedel je včeraj na zatožni klopi, ne kot hudodelec, ampak kot žrtev v .Mlekarski zvezi*. Vsled izpovedb prič Sušin, Švara in Kenda je bil mož obsojen. In sodišče — po našem mnenju vsaj — ni bilo milostivo, ni bilo — kot smo že v drugih slučajih doživeli — obzirno do te žrtve. Seveda sodnik ima mrtve paragrafe pred seboj, on sodi z njimi in odloči človeško usodo. To je že tako! 7 mesecev težke ječe! Za moža na katerega zaslužek čaka doma gladna rodbina, je to veliko, preveliko. Preveč je, a ne za to, kar je on zakrivil, marveč za to, kako in pod kakimi razmerami je on to zakrivil. Pa na vsezadnje kaj je teh 7 mesecev! Ampak to, to, da je mož v svojem poklicu za vedno uničen, to je hujše, to je ostrejša kazen kot najdalji obseg mrtvih paragrafov. Drugi dokaz iz te razprave: Ta je — po našem osebnem utisu seveda — neko-legijalnost, skoro bi rekli naravnost maščevalnost souslužbenca pri isti zadrugi. Poslovodja Sušin je bil — tak utis imamo namreč mi od njega — ki je svojega tovariša spravil na zatožno klop, on je bil, ki mu je pritisnil pečat sramote na čelo. Kajti, če se uvažuje vprašanje, kaj bo imela Mlekarska zveza od tega, da je njen uradnik 7 mesecev zaprt, da je svojo ka-rijero za svoje življenje uničen, da se je oblatilo ime, pred katerim bi moral vsak Slovenec spoštljivo poklekniti? Nič! Prav nič! Tistih 900 K ta uradnik kot žrtev razmer in svoje nepremišljenosti zadrugi gotovo ne bo plačal. Če bi bilo načelniku in poslovodju le na tem ležeče, da se škoda popravi, uredili bi bili to lahko med seboj, kakor se je pri klerikalnih podjetjih že marsikaj hujšega na tihotna uredilo. Sicer bi bilo za uradnika to, da bi se ga bilo pod strogo kontrolo storilo obveznega na službo, za toliko časa, dokler bi bila krivda poravnana, še hujša moralna kazen. Toda s tem bi bili dvignili moža na kviško, ohranili bi očeta rodbini — kar pride v tem posebno v poštev — ne oblatili bi bili imena, katerega tukaj ne moremo izreči. Tako pa so ga namesto kviško dvignili, pahnili globoko v prepad, iz katerega ga zamore povzpeti nazaj le njegova energija, le njegov sicer pošten značaj, katerega mu kljub tej krivdi, Še vedno_ pripoznamo. Žrtev razmer v Mlekarski zvezi naj nosita na svoji vesti grof Barbo ter poslovodja Sušin - brez usmiljenja, brez par-dona, kakor sta ga spravila na zatožno klop in v 7 mesečno ječo. Tak je naš utis taka naša sodba iz te razsodb«! Najnovejša telefonska In brzojavna poročila. Špijonaža v Srbiji. Z e m lin, 10. junija. Belgrajska .Politika* poroča o noti špijonažni aferi. Neki nekdanji srbski narednik je bil baje aretiran. Pri njem so našli listine, ki spričujejo, da je bil avstrijski ogleduh. Ima več sokrivcev, katerih aretacija se izvrši vsak čas. Pričakuje se senzacionalnih odkritij. Vojaški ataše stotnik Jelinek je baje zelo kompromitiran. Nemški cesar na Dunaju. Dunaj, 10. junija. Opetovano napovedani obisk nemškega cesarja Viljema našemu cesarju je določen na prve dni septembra. Nemški cesar se udeleži najprvo kot gost lova pri nadvojvodu Frideriku v Bellye in šele nato obišče cesarja Fran Josipa. Ta obisk se izvrši ali pred, ali po cesarskih manevrih. Nikakor pa se nemški cesar ne udeleži letošnjih manevrov. Nemški cesar obišče tudi lovsko razstavo. Eulenburg v Monakovem. Monakovo, 10. junija. Sinoči so tu razkrili nravnostni škandal v velikem obsegu. Dva komaj poročena gospoda iz boljših krogov sta bila zasačena pri zločinu po § 175 nemškega kaz. zak. Da bi ušel, je eden izmed njih skočil skozi okno. Beg pa se ni posrečil. Policija poroča, da pripadata oba gospoda razsežni družbi nravnostnih zločincev, ki vsi pripadajo odličnim krogom. Policiji so imena znana in je že tudi več prizadetih aretirala. Urednik umorjen v Štambulu. Carigrad, 10. junija. Na glavnega urednika opozicijonelnega grško-turškega lista .Sadai Millet* se je streljalo iz revolverja. Oddani so bili trije streli, ki so smrtnonevarno zadeli. Urednik je mrtev. Poleg tega je ranjen neki pasant. Sumi se, da gre za političen umor. Zvišanje civilne liste nemškega cesarja. Berlin, 10. junija. Poslanska zbornica je sprejela včeraj zakonsko predlogo glede zvišanja civilne liste pruskega kralja in nemškega cesarja. Pri glasovanju so oddali samo socijalni demokrati glasove proti zvišanju. Protigrški bojkot. Solun, 10. junija. Tu se je osnoval poseben komite, ki je proglasil bojkot vsem grškim ladjam. Izkladalcem je zagroženo s smrtjo, ako bi izkladali iz grških ladij. Razburjenje radi kretskega vprašanja še vedno narašča. Nfcjnovejša poročila našega dunajskega poročevalca so morala izostati, ker radi neviht ob telefonski progi ni bil mogoč nocojšni pogovor z Dunajem. TT v za slabokrvne in prebolele "l "1 je zdravniško priporočeno črno dal-1 X, II tj matinsko vino Kud najboljše sredstvo. 5 kg franko K 4 -. Br. Novakovič, Ljubljana. Mali oglasi. Besed* 5 Tin. — Za one, ki iščejo službe 4 rin. — Najmanjši znesek 50 Tin. — Za informacije se plača 10 Ti«. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko. — Pri malih oglasih ni nič popusta. — Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer. Izvrsten brinjevec ima L. Šebenik t Spodnji Šiški. 44/10-5 Sprejme se gospode na stanovanje in hrano. Nemeblovana soba s posebnim vhodom se takoj odda. Selenburgova ulica št. 4. (stanovanje na dvorišču.) 51/3-3 Lep noT gramofon s 15 ploščami se proda po nizki ceni. Vprašanja pod A. K. 20. na inseratnl biro .Jutra*._________________________________________61/1—1 Hiša k lepo urejenim Trtoin je pod jako ugodnimi pogoji na prodaj v Rožni dolini 154, cesta V. ________________________________________________ 60/3—1 Mlad trgovski sotrndnik modne stroke želi premeniti svojo sedanjo službo. Ponudbe na inseratni biro .Jutra* pod M. P. 18. 62/1—1 Poziv! V .Rdečem Praporju* št. 57. z dne 14. maja t. 1. In nekoliko dni kasneje v .Napreju* nas je zagorski dopisun na jako nesramen način opsoval In obdolžil, da smo mi podpisani 2. majnika t. 1. raztrgali socialno - demokratično zastavo. Ker pa je to sama podla laž, poživljamo oba lista, da te nesramne obdolžitve tekom 8 dni prekličeta, ker drugače bodeta imela priložnost pred sodiščem nastopiti dokaz resnice. Zagorje ob Savi, dne 9. junija 1910. Josip in Miha Zorko, Dragotin Prosenc, Rudolf Schaffner. Plačilni natakar išče službe. Naslov pove upravništvo .Jutra*. Učiteljska liskama t Ljubljani sprejme takoj s i £ * < t * * ii n i; ii ;; Kontoristinja za enostavna pisarniška dela se sprejme takoj. Ponudbe na poštni predal št. 21. Ljubljana. o (V £») O.S} (d.6) fJ.M(dlS) o'i 8. zvečer. Vstopnina prosta. Društvo za zgradbo »Sokolskega doma“ v Šiški. Vsled neprestanih vremenskih zaprek se preloži gozdna veselica na šišenskih francoskih šancah na nedeljo, 12. junija. Usojam si vljudno opozarjati, da sem prevzel glavno zastopstvo Prve češke življenske zavarovalnice**. Nadalje opozarjam tudi, da preskrbujem kulantno vsakovrstna posojila in kredite kakor: trgovske, stavbene, hipotekarne, uradniške in menične kredite. Leo Franke, Ljubljana, SSSTn&i SSP Na prodaj je v Ljubljani pri Sv. Krištofu posestvo prav tik Dunajske ceste v Linhartovi ulici, 10 minut od glavne pošte oddaljeno v obsegu okroglo 40.000 m2, pripravno za stavbišča, oziroma zaradi bližine kolodvora za skladišča, tovarne, delavnice itd. — Posestvo obstoji iz dveh velikih parcel; na eni se nahaja pritlična, popolnoma dobro ohranjena hiša s hlevom in podvojnim kozolcem. Parceli sta razdeljene na 30 stavbišč in se prodasta ali celi ali pa v oddelkih. Posredovalci izključeni. Več se izve v gostilni „Mikuževl“ v Kolodvorski ulici št. 3. v Ljubljani. Pismena vprašanja naj se pošiljajo na naslov: Ivan Mikuž, dež. računski revident v Ljubljani. Proizvajanje spirituos kot prosta obrt, kakor tudi izdelovanje brezalkoholnih osvežujočih pijač, jako donosno in sposobno za razširjenje, lahko vpelje v vsakem kraju renomirana tvornica. S proizvajanjem in razpečavanjem se lahko prične takoj. Jamči se za izdelke prve vrste in brezhibno proizvajanje vseh pijač, tudi specialitet brez konkurence. Izurjen strokovnjak se pošlje v svrho informacij in za proizvajanje brezplačno. Ozira se samo na resne ponudbe. Ponudbe pod šifro »Spirituosen 83857“ na anončno ekspedicijo M. Dukes Nachf., Dunaj l./l. Telefon štev. 121. JU ‘E* o rt N rt 'rt* S—» C/D Velik senčnat vrt za 10.000 ljudi, popolnoma prirejen za koncerte, ljudske veselice itd. Edini te vrste v Ljubljani in okolici, Slovencem na razpolago. Samo par minut oddaljeno od mesta. Gostilna je pod novim, spretnim in izkušenim vodstvom. Priporoča se slavnemu občinstvu in slavnim društvom za prirejanje veselic in družinskih zabav. Točim bela in rudeča dolenjska, bela štajerska in črna istrska vina; dalje točim mengeško dvojno marčno pivo, radi velikega prometa vedno najsvežeje. Okusna jedila vseh vrst vedno po želji na izbiro. Cena abonma na hrano: kosilo in večerja v popolno zadovoljnost h 40 vinarjev. Najtopleje te priporočata F. M. BALIJA Glince št. 3 -----------------ex gostilna pri Travnu.------------------ 0TQ -t P S P O °S. rt Gugalnica za deco. Električni gramofon. Več predmetov ženske konfekcije, obleke za gospode ter slamnike in — panama klobuke —. ©m ceneje v »Angleškem skladišču oblek“ O. Bernatovič v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 5 Cene brez konkurence! Slovenci, pozor! pri nakupovanju vencev! FR. IGLIČ Ljubljana, Mestni trg 11 priporoča največjo zalogo krasnih nagrobnih vencev in trakov z napisi. Znnanja naročila, se Iz-•vršnjejo liitro in točno. PP Cenj. gostom in potujočemu občinstvu priporočam staroznano dobro gostilno kjer točim le najboljša naravna vina in izvrstno pivo. Izborna domača kuhinja. Cene 52-5 najnižje. Hotel ,Lloyd* sobe za prenočišča v najlepšem redu po zmerni ceni. Omnibus k vsakemu vlaku. Senčnat lep vrt. V sredini mesta. Ljubljana sv. Petra cesta 9 in Miklošičeva cesta 11, nasproti hotela „Union“. Karol Počivaunik. Prva kranjska izvozna pivovarna in sladarna naVrhniki priporoča slav. občinstvu svofe najizbomejše izdelke. Naročila sprejema lEp I^red-ItinLSu "banka** T7* JflE ni Delniška glavnica: K 3,000.000. 301—46 Rezervni fond: K 400.000. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. Stritarjeva alica štev. 2. Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 41|2°|0. IIIIIIHIIIIIIIIIIIUIIII,lll„,II,,M|,,H 1,111111,11,1 m,hiii,im