Nektere vodila dobrega nčitelja, Dobri učitelj pozna na tanko imenitnost svojega poklica; on dobro ve, da so mu dragi biseri v skerb in varstvo zročeni, in da mu je ž njimi tudi zročena osoda priliodnjega naroda. Učitelj je loraj rejnik in vodnik niladih cerkvenili in deržavIjanskili udov, ktere mora pripravljati, da postajajo dobri kristijani in deržavljani. Dobremu učitelju pa ni dosti, da le svojo nalogo pozna, ampak si tudi prizadeva, da svoje dolžnosti zvesto spolmije. Ravna se, postavim, po takih Ie vodilih: 1. Dobri učitelj se ogiba in varuje postopanja in pohajkovanja po gostivnicah in tudi po drugih nepotrebnib krajih, in gre vsaki večer o pravem času počivat. Ulrujen duh potrebuje počitka, da se opomore in okrepča za novo delo. Počitek pa se duliu in telesu zvečer bolj prileže, kakor pozneje proti jutru. In če se večerno postopanje poštenenm človeku ne poda, koliko raanj se še to spodobi učitelju, kteri mora z besedo in djanjem lepo kerščansko življenje kazati in vsi soseski bili lep izgled. Star učitelj je nekdaj rekel: ,,Ucitelj, ki rad ponočuje znabili še dobro uči, toda kot rejnik pa več ne služi!" — 2. Dobri učitelj rabi juterne ure za svoje izobraženje. ,,Rana ura, zlata ura." Zjutraj je glava lahka, ker je še ne težijo skerbi in inisli, in duh še ni raztresen, in je toraj pripravniši in zmožnejši za vsako delo. — Po juterni molitvi , ktere pobožni učitelj nikoli ne opušča, vzame on to ali uno šolsko pomočno knjigo v roko, in jo počasi in pazno prebira: kar dobrega v nji najde, si dobro zapomni, in pri pervi priložnosti pri učenji poskuša. Ako mu je skušnja utečna, si to s svojimi prenaredbami in oponibami v dnevnik zapiše, in tako množi svoje vednosti, kterih mu ni nikoli od več. 3. Dobri učitelj se vselej za nauk zvesto pripravlja. \ekdo je svoje dni verlega učitelja vprašal, koliko ur on vsaki teden za učenje porabi. ,,Stirdeset," odgovori ucitelj. — »Oho, to je preveč!" reče pervi. — ^Zakaj! dvajset jih potrebujem za učenje, in ravno toljko za pripravljanje," odgovori učitelj. — Pri pripravljanji učitelj premišljuje, kaj bo učil, in če razume, kar bo učil. Ako učitelj sam ne razunie tega, kar uči, lud učencom razložiti in dopovedati ne more. Dobri učitelj premišljuje, kako bo ta ali uni predmet razdelil, da si ga bodo učenci ložeje prisvojili, ker malim se mora le po malem dajati. Dalje tudi preudarja, ktere reči bo treba ponavljati, ktere doslavljati, da bo vse na pravo podlago, kakor kamen na kamen, stavil, in terdno stavbo vednosti sozidal. Zadnjič še pomisli, ktere vednosti bodo njegovim učencom naj potrebnejše, in s kterimi si bodo v življenji naj bolj pomagali. — 4. Dobri učitelj ne zamuja šolskega časa, ampak skerbi da je še pred šolsko uro v šoli. On ve, da potem tudi učenci raje in o pravem času dohajajo. ,,Beseda gane, izgled vleče," — tudi tukaj velja. Učitelj pa ima tako tudi naj lepšo priložnost nagnjenja učencov spoznavati, ker s svojim obna- šenjem pred naukom delonia pokažejo, kako sc tudi zunaj šole vedejo, kadar jih učitelj viditi ne more. 5. Med naukom dobri učitelj skerbi, da vsi učenci ravno in spodobno sede in mirno pazijo na to, kar se uči. l)a pa učitelj to ložeje doseže, uredi nauk tako, da se vsi učenci ob enem podučujejo, to je, da vsakemu odkaže svoje delo. Ce iraa učence v dva reda razdeljene, naredi, da postavim, ta čas, dokler manjše brati uči, večji pišejo s table, ali kaj druzega iz kakega berila, ali če so že bolj izurjeni, tudi iz glave kaj na papir; kadar večji berejo pa manjši prepisujejo čerke, besede in stavke, ktere jim na šolsko tablo zapiše. Ravno tako ravna pri številenji. Kadar večji pismeno številijo, pa manjši ucenci čerte in številke s šolskc table prepisujejo; pri številenji iz glave, pa večji učenci ležje rajtenge izdelujejo, manj.ši pa bolj lahke, in sicer iz tistega števila, kterega vsi dobro poznajo. V sadjoreji in sviloreji in sploh v kmetijskein delu bistri učitelj podučuje večidel Ie unmejše in večje učence; ker pa tudi manjše učencc take reči vesele, jim da knietijsko orodje, zlasti kar ga poznajo iz Abecednika, naštevati in razločevati. (D.ije ,.r,i, i