Časopis je izhajal kot »Rudar«, glasilo delovnega kolektiva Rudnika lignita Velenje. Od 1. maja dalje ga izdaja občinski odbor SZDL Velenje. Glavni in odgovorni urednik Ljuban Naraks, tehnični urednik IvanFijavž. Velenje, 17. junija 1965 Lelo I., številka 4 Cena 30 din PLENUM OBČINSKEGA ODBORA SZDL IN OBČINSKEGA SINDIKALNE GA SVETA STABILIZIRATI GOSPODARSTVO PRETEKLI TEDEN JE BIL SKUPNI PLENUM OBČINSKEGA ODBORA SZDL IN OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA. NAJPREJ SO ČLANI POSLUŠALI POROČILO IN OCE-NO NEDAVNIH VOLITEV ODBORNIKOV IN POSLANCEV, NATO PA SO RAZPRAVLJALI O VLOGI VSEH SUBJEKTIVNIH SIL V OBČINI, KI JO BODO TE IMELE OB SEDANJIH IN NOVIH PREDVIDENIH GOSPODARSKIH UKREPIH, KI IMAJO NAMEN KONKRETIZIRATI SKLEPE VIII. KONGRESA ZKJ OZIROMA STABILIZIRATI NASE GOSPODARSTVO IN OMO-GOClTI, DA SE HITREJE VKLJU-ClMO V MEDNARODNO DELITEV DEL A. Predsednik občinskega odbora SZDL tovariš Franc Pristovšek je poročal o volitvah v velenjski občini. Gotovo je, da letošnje volitve lahko označimo za zelo uspešne. Na to kaže ne samo ugodni volilni rezultat, ampak tudi ugodno in spontano vzdušje, ki je vladalo ob obeh volitvah — za občinske odbornike in poslance. Volilne komisije so v vseh krajih in delovnih organizacijah vzorno opravile svoje delo. Naši občani so očitno trenutne težave v gospodarskem življenju ločili od vprašanja, ali naj dajo z udeležbo na volitvah zaupnico našemu sistemu in so z visokimi volilnimi rezultati izpričali svojo politično zavest in prepričanje, da jim ravno udeležba v našem samoupravnem sistemu jamči in omogoča, da se njihovi problemi rešujejo. Tako lahko te volitve označimo kot široko zaupnico našemu samoupravnemu sistemu, ki smo ga začrtali z novo ustavo in ki ga z novimi ukrepi izpolnjujemo in utrjujemo tako v gospodarstvu, v družbenih službah in samem komunalnem sistemu. Na drugi strani ne smemo pri tem prezreti pozitivnega dejstva, ki ga je povzročila nadaljnja širša demokracija našega volilnega sistema, katerega smo dosegli zlasti s tem, da občani neposredno niso sodelovali samo pri sami končni izbiri, ampak tudi v določanju širšega kroga'ljudi, iz katerih naj bi se izbrali sami kandidati. Evidentiranje možnih kandidatov, ki je bilo letos prvič izvedeno, je naletelo nedvomno na širok in pozitivni odmev. Čeprav iz dejstva, da je bilo letos evidentiranje prvič, izhajajo tudi nekatere slabosti, ki so se posebno kazale v začetku same akcije — zlasti npr. težnja po formalizmu že pri samem evidentiranju, še premajnna udeležba društvenih in drugih krajevnih organov samoupravljanja v evidentiranju, včasih ozek izbor ljudi, zlasti pri določanju možnih kandidatov za poslance itd. — pa lahko evidentiranje označimo kot pozitivno in ugodno sprejeto dopolnilo našemu volilnemu mehanizmu, ki bo omogočalo, da se v volilno akcijo že od samega začetka vključi vse večje število naših občanov. Rezultati, ki govorijo o neudeležbi na volitvah oziroma neveljavnih glasovih, so nam le relativen pokazatelj, če jih želimo ocenjevati s političnega stališča. Predvsem gre tu za popolnoma normalno in neagilno število tistih, ki.so iz raznih vzrokov odsotni od doma (JLA, bolnica, službena potovanja itd.). Pri neveljavnih glasovnicah je več kot polovico očitno takih, ki so neveljavne najbrž predvsem iz neznanja in nerodnosti gla- sovalca. Volilni rezultati kažejo popolno zaupnico v naš samoupravni sistem in s tem tudi v tisto politiko širokega in aktivnega angažiranja vseh ljudi v politično življenje, s katero se odločno zavzema tudi naša organizacija SZDL. To pa nam je nedvomno napotek za delo v naprej. V sami strukturi nove občinske skupščine pravzaprav ni bistvenih razlik, čeprav z izvolitvijo žensk in mladincev ne smemo biti zadovoljni. Izrazit pa je starostni premik navzgor. Ponovno so kandidirali 4 odborniki, 3 so bili tudi izvoljeni, kar pa je bilo na izrecno zahtevo volilcev te enote in temu občinska volilna komisija ni nasprotovala. Mnogo komentarjev je bilo na terenu o tem, ali naj imamo enega ali dva in več kandidatov. Občinska volilna komisija je zavestno podpirala težnjo, da bi zlasti pri občinskih volitvah postavili vsaj dva kandidata. To je bilo z dvema izjemama (Bele vode, Velenje VII) tudi izvršeno in je gotovo prispevalo k razgibanju same volilne aktivnosti in interesa. Seveda ne smemo samega števila kandidatov enačiti z vprašanjem demokratičnosti volitev. Takšno gledanje je nedvomno preveč formalistično in enostransko. Resnično demokratičnost volitev bomo zagotovili predvsem z najširšim neposrednim angažiranjem naših občanov v vseh fazah volilne aktivnosti, od evidentiranja do izvolitve. Gotovo pa bi pomenilo hudo kršitev de- mokratičnosti, če bi željo občanov po večjem številu kandidatov zavirali. Zlasti v ožjih volilnih skupnostih, kjer se ljudje med seboj poznajo, je večje število kandidatov dvignilo volilni interes. Pri volitvah za poslance republiškega zbora pa so predstavljale gotovo težavo govorice, da se bodo poslanci profesionalizirali. To je zlasti ljudi iz neposredne proizvodnje, ki so navezani na svoje delovno mesto, zadrževalo, da bi sprejeli kandidaturo. Pri volitvah v zvezno skupščino pa je bilo potrebno predloge medsebojno vsklajevati, saj je predstavljalo to volilno enoto kar 5 občin. Gotovo je delna neizpopolnjenost in kompliciranost samega volilnega sistema, da so se pri poslancih kombinirale neposredne in posredne volitve, oteže-vala še bolj široko kandidiranje. Tudi mi smo mnenja, da bo naš volilni sistem potrebno spremeniti in poenostaviti, ali tako, da odpade tako imenovano potrjevanje v občinski skupščini izvoljenih poslancev ali pa, da vsi poslanci — tako za zvezne kot republiške zbore volijo neposredno. Ena in druga misel je bila ob tem živa na terenu. Nato so člani plenuma razpravljali o nekaterih aktualnih političnih in gospodarskih vprašanjih v občini. Predsednik občinske skupščine Tone Močilnik je podrobno poročal o rezultatih poslovanja industrijskih podjetij, o likvidaciji kmetijskega gospo- darstva Velenje, ukinitvi prisilne uprave v šoštanjski usnjarni in o stališčih v zvezi z novim temeljnim zakonom v elektrogospodarstvu. LIKVIDACIJA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA VELENJE Na podlagi podatkov iz zaključnega računa kmetijskega gospodarstva Velenje je bila lani ugotovljena iz- guba preko 52 milijonov dinarjev, v neplačani proizvodnji pa je bilo še nadaljnjih 9 milijonov. Zato je občinska skupščina sklenila redno likvidirati kmetijsko gospodarstvo v Velenju. Redna likvidacija se že izvaja. Kmetijska zadruga Šoštanj je prevzela večino osnovnih sredstev. Nenere-ni pa sta ostali še vrtnarija v Šošta- (Nadaljevanje na 2. strani) DELEGACIJA KP ČILA V VELENJU Velenje je obiskala študijska delegacija Komunistačne partije Čila, v kateri sta bila Jose Oyarce generalni sekretar regionalnega komiteja KP in član CK in Manuel Cantero, član politbiroja in poslanec. Delegacija je najprej obiskala občinsko skupščino, kjer so imeli razgovore o komunalnem sistemu. Razgovor je vodil predsednik občinske skupščine Tone Močilnik, navzoča pa sta bila tudi sekretar občinskega komiteja ZKS Ivo Jamnikar in predsednik občinskega odbora SZDL Franc Pristovšek. Po razgovoru sta si gosta ogledala mesto Velenje, zunanje obrate rudnika lignita, rekreacijski center ob jezeru in tovarno gospodinjske opreme. Proizvodne obrate Gorenje sta članom študijske delegacije KP Čila razkazala predsednik centralnega delavskega sveta Ivan Miklavčič in sekretar podjetja Lojze Napotnik. Ob odhodu iz Velenja sta gosta naročila našim-predstavnikom, da izročita njihove tople pozdrave in iskrene želje za hitrejše uveljavljanje socialističnih odnosov, vsem delovnim ljudem Velenja. ŠOŠTANJ • ŠOŠTANJ • ŠOŠTANJ • ŠOŠTANJ • ŠOŠTANJ • ŠOŠTANJ • ŠOŠTANJ • ŠOŠTANJ • ŠO Dan športa TAKO BO ODSLEJ VSAKO LETO V ŠOŠTANJU. ŠPORTNIKI SE BODO ZBRALI NA TRADICIONALNI MNO-ZlCNI PRIREDITVI IN MANIFESTIRALI VSESTRANSKO ŠPORTNO AKTIVNOST V počastitev 20. obletnice in tedna mladosti, je »Partizan« Šoštanj priredil množično manifestacijo pod naslovom DAN ŠPORTA. Program je obsegal vrsto prireditev. Na predvečer je bila na košarkarskem igrišču telovadna akademija in košarkarska tekma. Taborniki pa so pripravili taborni ogenj s kulturnim programom> Naslednji dan so pričeli s parado, v kateri je sodelovalo preko 1.500 mladine in športnikov. Na trgu revolucije je vse navzoče pozdravil predsed- nik društva »Partizan«, tovariš Rudi Baje in po kratkem govoru proglasil DAN ŠPORTA za tradicionalno prireditev šoštanjske mladine. Sledile so športne prireditve. Zaključna svečanost je bila na stadionu z množičnim telovadnim nastopom šolske mladine ter mednarodno nogometno tekmo. Sodelovala je tudi mladina iz Šmartnega ob Paki, Belih vod, Topol-šice in Raven. Prireditve pa si je ogledalo preko 2.000 ljudi. TERMOELEKTRARNA 2 RUDNIKOM Temeljni zakon o elektrogospodarstvu, ki je stopil v veljavo letos aprila, uvaja v to pomembno gospodarsko panogo nove ekonomske odnose. Zakon predvideva tudi določene spremembe elektrogospodarskih organizacij. S sprejetjem temeljnega zakona o elektrogospodarstvu je končana doba razprav, da se uvede tudi na tem področju splošno veljavni sistem samoupravljanja, temelječ na ekonomskih principih. Ker zakon sam ne predvideva konkretne organizacije elektrogospodarskih organizacij, zato sta se ob sedanjih razpravah pri nas v Sloveniji izoblikovala dva predloga. Po prvem bi se naj v naši republiki ustanovila tri proizvodno-prenosno elektrogospodarska podjetja, v katera bi se združile vse hidrocentrale, podjetja za prenos električne energije in termoelektrarne; po drugem pa bi se termoelektrarne v velikih premogovnih bazenih Velenje in Trbovlje ne priključile tem podjetjem, pač pa premogovnikom v teh bazenih. Zadnji predlog je osvojil tudi Izvršni svet SR Slovenije. Po temeljnem.zakonu o elektrogospodarstvu je republiški izvršni svet dolžan dati soglasje k izvedbi reorganizacije v elektrogospodarstvu. V zadnjem času so bila večkrat objavljena stališča izvršnega sveta v dnevnem tisku, zato lahko na podlagi objavljenih stališč ugotavljamo, da se republiški izvršni svet zavzema in smatra kot edino pravilno, najboljšo in najprirodnejšo rešitev pri sedanji reorganizaciji v elektrogospodarstvu, da se termoelektrarne združijo s premogovniki. Mnogi problemi kompleksnega vprašanja energetike, katerih danes ni mogoče rešiti, se bodo ob takšni novi organizacijski obliki reševali sami. Cesto se danes pojavljajo v razpravah prepričanja nekaterih naših odgovornih ljudi v termoelektrarnah, češ, da so le kolektivi elektrarn edini poklicani, da rešujejo nadaljnjo izgradnjo elektroproizvodnih kapacitet. Nihče drug pa nima posluha in razumevanja za razvoj te panoge. Razprave te vrste imajo sigurno za cilj dezorientacijo delovnih kolektivov in odvajanje na pozicije določenega oportunizma. Posebno v zadnjem letu vse gospodarstvo Slovenije združuje sredstva za energetiko in železarstvo. Primer naše komunalne banke kaže prav tako na dovolj močno razumevanje tega vprašanja. Velenjska komunalna banka že leto dni vsa za investicije sposobna sredstva vroča pri gospodarski banki Slovenije prav za namen izgradnje energetskih kapacitet. . V ta sklop sodijo tudi kapacitete za vplinjevanje premoga. Vse tri komponente proizvodno energetskih kapacitet se prepletajo prav na področju velenjske občine. Iluzorno si je zamišljati, da bi katerikoli objekt bil sposoben z lastnimi sredstvi zgraditi delovni kolektiv sam. Tega ne zmore sama elektrarna — investicija znaša za novo termoelektrarno okrog 30 milijard — niti tega ne zmore rudnik, kjer znaša investicija za novo jamo preko 43 milijard. V vsaki od teh dveh investicij, kakor tudi pri izgradnji energo-kemo kombinata, sodeluje in bo morala sodelovati naša širša družbena skupnost. Iz tako postavljenega problema ne obstoji torej nikaka bojazen, da se prelivajo razpoložljiva sredstva iz ene dejavnosti v drugo. Se več. Zainteresirani morajo biti finalisti premoga, da modernizirajo in mehanizirajo proizvodnjo premoga, da rešujejo do-voljno proizvodnjo, da zadovoljujejo X SREČNO! V Kaknju so žalostno zatulile sirene. Globoko pod zemljo je ostalo 128 človeških življenj. V 30 letih je ta rudnik doživel drugo veliko nesrečo. Do eksplozije je prišlo v jami »Orasl«. Katastrofa je nastala v času prve izmene, v kateri je delalo 183 rudarjev. Na nekem izkopu za odpiranje odkopnega revirja se je vnel metan. Nastala je strašna eksplozija, ki se je bliskovito razširila več 100 m po rovih in povzročila strahovit udarec. Razvila se je ogromna količina strupenih plinov, ki so terjali največ žrtev. Prebivalci majhnega mesteca Kaknja in številnih drugih krajev so se zadnjikrat poslovili od smrtno ponesrečenih rudarjev. Zjokalo se je na stotine njihovih delovnih tovarišev, ki jih po letih skupnega dela nikoli več ne bodo srečali v globinah rudnika. Pogreba so se udeležili tudi predstavniki delovnega kolektiva rudnika lignita Velenje in položili h krstam ponesrečenih rudarjev venec. Vest o tragični nesreči v Kaknju je še posebno bolestno odjeknila v novem rudarskem mestu Velenju. Vsi globoko sočustvujemo z družinami ponesrečenih in člani delovnega kolektiva rudnika Kakanj ter izražamo prizadetim iskreno sožalje. rudarje in jih ustaljujejo na tem težkem in nevarnem delu pod zemljo. Ničesar nam ne koristijo zgrajene termoelektro-proizvodne kapacitete, če nismo istočasno rešili tudi vprašanje zadostne proizvodnje premoga. Prav zato je združitev termoelektrarn z rudniki premoga prepričljiva, naravna in priporočljiva varianta. V vseh večjih jugoslovanskih premogovnikih, zlasti še v lignitnih, se danes vodijo široke razprave o bodoči organizaciji v elektrogospodarstvu. Značilna so stališča dosedanjih kombinatov Kosovo in Kostolac ter stališče rudarskega bazena Kolubara. V Kosovu in Kostolcu sta bila dva kombinata, v katerih sestavu je bila tudi proizvodnja električne energije. Stališča so popolnoma jasna in odločna ter bazirajo na določenih dejstvih, ki so pomembna za razpravljanje v naši občini. V bazenih je izdelan enoten elaborat za izgradnjo energetskega kombinata z vsemi tehnološkimi in ekonomskimi rešitvami. Termoelektrarne nimajo možnosti obstoja brez premoga, ker so naprave elektrarn delane na uporabo njihovega premoga. Rudniki, ki so mnogo večji kolektivi kot so termoelektrarne, ne morejo biti njihov surovinski privesek. Elektrarne bi bile s tem privedene v monopolni položaj z vsemi kasnejšimi negativnimi posledicami za rudarske kolektive in priviligirane za svojega. — Takšna so stališča in odločitve pomembnejših jugoslovanskih lignitnih bazenov. Niso razumljiva stališča, ki žele obdržati ločeno, razdvojeno surovinsko bazo od predelave — premogovnike od termoelektrarn. Slabost dosedanjih integracijskih procesov je v tem, da se ti razvijajo na podlagi delitve dela med istorodnimi podjetji. Zelo malo združevanja pa je na liniji povezovanja dejavnosti, ki se med seboj dopolnjujejo — povezovanja surovinske proizvodnje v finalno. Znano je, da prav vertikalna integracija daje optimalne tehnične in ekonomske efekte. Zato bi morali poiskati takšno obliko organizacije, v kateri bi reševali energetiko kot celoto. V tej organizacijski obliki se bi morala surovinska baza in predelava razvijati v neprekinjenem tehnološkem procesu, kar bi omogočilo najhitrejši in najekonomičnejši razvoj tako v proizvodnji premogov kakor tudi v proizvodnji električne energije. V naši Šaleški dolini imamo opraviti z enakimi problemi kot smo jih pravkar navedli. Stališča obeh kolektivov so več ali manj znana. Delovni kolektiv elektrarne se zavzema za to, da ostane neposredno v okviru elektrogospodarstva. Rudniški kolektiv pa se je glede nadaljnje izgradnje premogovnih proizvodnih kapacitet jasno odločil, da pristopi k investiranju le pod pogojem. če je investicija skupna tako za premog kot njegovo predelavo. Ta stališča so podprta z ekonomskimi izračuni, iz katerih je razvidno, da bi bila investicija v premogu veliko breme rudnika za deset let. Nemogoče je ■)" siliti delovni kolektiv v ekonomsko I neutemeljeno varianto. Skupna inve- m sticija pa bi dala že v prvem letu B®® proizvodnje ekonomski uspeh. Ne glede na stališča kolektivov I elektrarne Šoštanj in rudnika lignita I Velenje, smo v našem sestavku pri- H kazali problematiko energetike in re- I organizacije elektrogospodarstva 1 v I luči interesa širše družbene skupno; I sti. Ker gospodarstvo Šaleške doline I temelji na proizvodnji in predelavi I lignita, zato smatramo, da morata ■ oba kolektiva preudarno in skladno I s splošnimi gospodarskimi ukrepi rfNMi sprejeti takšno odločitev, ki bo zago- I tavljala boljši in hitrejši dvig stan- H »1 darda vsem delovnim ljudem. STABILIZIRATI GOSPODARSTVO (Nadaljevanje s 1. strani) nju in Velenju. Dogovarjajo se s komunalno obrtnim centrom v Velenju, da bi ono prevzelo obe vrtnariji, čeprav rešitev ni najlboljša, ker se s tem širi dejavnost obsežnega in razvejanega komunalnega podjetja. Na plenumu so razpravljali tudi o tovarni usnja v Šoštanju. PREUSMERILI IN ZMANJŠALI BODO PROIZVODNJO Po veljavnih predpisih poteka rok prisilni upravi v šoštanjski usnjarni. Svet za industrijo in obrt je s svetom za delo in delovna razmerja sklenil, da se v šoštanjski unsnjarni ukine prisilna uprava in izvoli samoupravne organe. Ker je celotna usnjarska industrija v težkem položaju, bodo pripravili elaborat o preusmeritvi in zmanjšanju proizvodnje ter prekvalifikaciji zaposlenih. V času prisilne uprave so že zmanjševali število zaposlenih. Pri sedanjih dobavah surovin bo v tovarni usnja zaposlenih okoli 380 ljudi. Dogovorili so se, da bodo v tovarni gospodinjske opreme »Gorenje« sprejeli 50 delavcev iz usnjarne. Soštanjska »Galanterija« pa namerava prestaviti obrat Topra v prostore sedanje šivalnice usnja in zaposliti še nadaljnjih 80 delavcev iz tovarne usnja. Če bi se še nekaj mlajših moških zaposlilo v rudniku, se bi vsi, ki so dobiili v tovarni usnja odpoved, lahko primerno zaposlili. INTEGRACIJA: DA ALI NE? Stališče širše družbene skupnosti je, da bi se na podlagi novega temeljnega zakona o elektrogospodarstvu priključile vse termoelektrarne premogovnikom, hidroelektrarne pa vključile v novo proizvodno-prenos-no podjetje. Na podlagi takšnega stališča, ki ga priporoča tudi izvršni svet SR Slovenije, bi morala termoelektrarna v Šoštanju integrirati z rudnikom lignita Velenje. Ker je reorganizacija elektrogospodarskih podjetij eno izmed bistvenih vprašanj za gospodarstvo Šaleške doline, zato sta izvršna organa občinskega sindikalnega sveta in občinskega odbora Socialistične zveze menila, da je aktualno gospodarsko in politično vprašanje za velenjsko občino priporočilo republiškega izvršnega sveta, ki priporoča združitev termoelektrarn s premogovniki. Zato sta na dnevni red tega plemuma dala poleg kmetijskega gospodarstva in stanja o tovarni usnja tudi to vprašanje. Nekaj dni zatem, ko je izvršni svet sprejel priporočilo, da bi se termoelektrarne združile z rudniki, sta se sestala delavska sveta elektrarn Šoštanja in Trbovelj. Takoj na to so v šoštajnski elektrarni izvedli referendum, na katerem so se člani tega kolektiva s 83,5 odstotki izrekli proti združitvi z rudnikom lignita Velenje. ' Naloga vseh političnih in samoupravnih organov v občini je, da pomagajo stabilizirati gospodarsko stanje in povečati produktavnost dela. Zato je potrebno skoncentrirati vse notranje sile, da bi obvladali ekonomske zakonitosti. Gre nampeč za osnovni koncept gospodarskega razvoja Šaleške doline in ne več samo za probleme dveh kolektivov. Čeprav so se v elektrarni že izrekli proti združitvi-z rudnikom Velenje, je bil namen plenuma, da s širšega zornega kota obravnava in prikaže nastalo politično ter .gospodarsko situacijo in na ta način miselno orientira proizvajalce velenjske občine. Enotno je treba usmerjati-vsa razpoložljiva proizvajalna sredstva, da bomo lahko v občini boljše gospodarili. Zato je bilo mnenje predstavnikov termoelektrarne dokaj čudno, ko so na plenumu vpraševali, kakšno stališče naj pravzaprav zavzameta oba politična foruma, ko se je 'kolektiv že z referendumom odločil. Člani kolek- tiva so se res odločili. Vendar je izvedba referenduma vprašanje resne politične odgovornosti, ki sloni na predhodni razčlembi tako negativnih kot pozitivnih elementov. Na plenumu so menili, da člani kolektiva niso mogli dobro spoznati širše družbeno politične naloge in stališča izven kolektiva. Težko je reči, če so se lahko v času dveh dni trezno opredelili. Problematika, ki nastaja s sprejetjem novega zakona o elektrogospodarstvu, je nedvomno bistveno drugačna kot prej, ko so v termoelektrarni že razpravljali o možnostih za priključitev k rudniku. To problematiko bi morali prikazati s stališča splošnih novih pogojev našega gospodarstva in jo vsestransko osvetliti, zlasti s stališča nadaljnje izgradnje energetskih kapacitet v šaleški dolini, ki niso le v interesu enega ali dveh prizadetih kolektivov, temveč vsega slovenskega gospodarstva. Preuranjeno odločanje s tako pomembnim aktom kot je referendum, na temelju starih razpravljanj in že znanih enostranskih stališč, neodgovorno zapira pot k skupnim razpravam obeh kolektivov o tem pomembnem vprašanju. Predstavniki termoelektrarne so na plenumu končno tudi obrazložili, da z referendumom niso zaprli vrata nadaljnjim razpravam obeh kolektivov o tem vprašanju in da je referendum odločal le o ožjem vprašanju, ali se naj termoelektrarna Šoštanj »priključi k rudniku kot njegova separacija«. Odprte pa so razprave za obravnavo vseh ostalih možnih variant. navajanji o neuspelih skupnih stikih. Z resnostjo in treznostjo morata pristopiti k skupnim razgovorom oba kolektiva. Ker je dolgotrajna in večkrat vroča razprava o tem vprašanju zapostavila druga pomembna gospodar-, ska vprašanja, ki so jih na plenumu uvodoma obravnavali, so sprejeli' sklep, da bodo o teh razpravljali na skupni seji čez teden dni. O tem bomo poročali v prihodnji številki. »ŠALEŠKI RUDAR« ZA VOJAKE IN ŠTIPENDISTE Rudnik lignita Velenje je naročil 160 izvodov časopisa »Šaleški rudar«, ki ga redno pošilja vsem štipendistom in članom kolektiva, ki služijo vojaški rok. Časopis pošiljajo vsem brezplačno. Na ta način želijo obdržati z nekdanjimi člani kolektiva čim tesnejši stik, štipendiste pa že pred prihodom v delovno organizacijo seznaniti z njihovim delom in do-sgodki celotne občine. Morda bi bilo priporočljivo, da tudi druge delovne organizacije posnemajo nad vse pohvalno potezo velenjskega rudnika. Nujno je, da v tej diskusiji prenehajo z raznimi očitki in kronološkimi tribuna vaših mnenj Skupni interesi SKUPNA POT Podroije vzgoje in izobraževanja človeka od vzgojno varstvene ustanove, osnovne šole, do Sol 11. stopnje, univerze in izobraževanja na delovnem mestu je področje, kjer se najtesneje združujejo interesi posameznika in dfužbe. Tu ima posameznik pravico terjati pogoje izobraževanja in s vzgoje in dolžnost sodelovati pri ustvarjanju skupnih pogojev dela, kar ima pravico zahtevati. Odtod in takih odnosov pridemo do najvišjega načela demokratičnosti, da je proizvajalec tudi upravljalec. Področje šolstva je široko in zahtevno. Posebej za naše obdobje velja, da se šola mlado in staro. Nadoknaditi hočemo zamujeno, po drugi strani pa se moramo šolati, da bi ne zaostali preveč za hitrim razvojem na vseh področjih našega življenja. V svojem prispevku želim razpravljati o investicijah v šolstvu v naši občini. i Na podlagi sedemletnega programa razvoja šolstva bi morali v velenjski občini do leta 1970 zgraditi nove prostore za tehniško srednjo šolo (gimnazijo), za tretjo in četrto osnovno šolo v Velenju, in posebno osnovno šalo z dijaškim domom. Zgraditi bomo morali objekte za vzgojno varstvene ustanove v Velenju in Smartnem ob Paki, telovadnice v Šoštanju, Velenju in Smartnem ob Paki. V tem času bomo prav tako morali obnavljati nekatere šolske objekte kot so L osnovna šola Šoštanj ter podružnične šole Plešivec, Skorno, Šentilj, Ravne, Pesje, Topoišica, Cirkovce in Skale. Mnogo dela je pred nami in obsežne so naloge. Prav zaradi tega nikakor ne bi smeli tega pomembnega bremena odmikati na poznejši čas. Skupščina občine Velenje je gotovo s svojimi organi zavestno sprejela naloge, ki jih bomo morali še letos opraviti. Družbeni plan je bil sprejet. O njem so razpravljali delovni kolektivi, zbori občanov in posamezni sveti pri občinski skupščini. Po tem planu bomo morali nadaljevati z obnovitvenimi deli pri podružničnih šolah Plešivec, Skorno in Šentilj. Največja letošnja investicija bi bila pri obnovitvi in dograditvi I. osnovne šo\e Šoštanj. Začeli bi z obnovitvenimi deli pri podružnični šoli v Pesjem. Ta obnovi t vena dela bi letos veljala 134 milijonov dinarjev in bi jih pri I. osnovni šoli Šoštanj in pri šoli Pesje naslednje leto morali nadaljevati. Novogradnji bi bili dve in sicer: tehniška srednja šola za potrebe gimnazije in prostori vzgojno varstvene ustanove v Velenju. Za to bomo letos (potrebovali lastnih sredstev 105 milijonov dinarjev, ostalo bomo iskali kredit. Družbeni plan občine je bil sprejet in ga moramo tudi izvesti. Minilo je že pet mesecev proračunskega leta. Lani začeta obnovitvena dela čakajo, za letošnje so pripravljeni načrti. Pred nami so počitnice, to je čas, ko lahko pri šolah opravljamo obnovitvena dela. Po vsem tem je kazno, da je vse v najboljši pripravljenosti. Da, a kje so sredstva? Občinski proračun je prevzel odplačilo anuitet posojil za šolstvo, ki za leto 1965 znašajo 56 milijonov dinarjev. Novih investicij ini mogel sprejeti. Še za osnovno dejavnost šol je predvidenih preko 88 milijonov dinarjev iz prispevkov gospodarskih organizacij. Ves investicijski program sloni na sredstvih, ki bi jih prispevale gospodarske organizacije. Moramo priznati, da samoupravni organi pri delovnih organizacijah razumejo šolska vprašanja. Sklad za šolstvo je zaradi resnosti in odgovornosti pristopil k pogodbenim obveznostim delovnih organizacij za sofinanciranje potreb šolstva v "naši občini in šolstva II. stopnje. Ob vsem tem pa je potrebno povedati, da še nekatere delovne organizacije pogodb niso podpisale in kar je zaskrbljujoče, da nekateri želijo odstopati od dogovorov, kar bi zelo otežkočalo izvedbo družbenega načrta. Prav bi bilo, da se vsi zavedamo svojih nalog, da vemo, da gre za naše otroke, za našo mladfno in našo prihodnost. Prepričani smo, da smo našli skupne interese in da bomo zato šli skupno pot. In kaj- je z gradnjo vzgojno varstvene ustanove in tehniške srednje šole? Za tehniško srednjo šolo, kjer bo imela svoje prostore velenjska gimnazija, je pripravljen idejni projekt in dan v razpravo. Še letos bi morali objekt spraviti pod streho, da bo v šolskem letu 1966-67 lahko dan v uporabo. Kako potrebni so novi in dodatni prostori za vzgojno varstveno ustanovo v Velenju, vedo najbolj zaposlene matere. Delovne organizacije Velenja so izrazile pripravljenost sofinancirati potrebno gradnjo. Ob tem pa velja povedati, da bo še vedno primanjkovalo prostorov za varovanje predšolske mladine. O potrebi gimnazije ali tehniške srednje šole v Velenju je bilo danih veliko predlogov in pripomb. Brez dvoma so razprave na mestu. Vendar bi morali imeti pred seboj prihodnost mladine in vedeti, da bo čez pet let že blizu 550 učencev končalo obvezno osnovno šolo v naši občini. To število bo nedvomno naraščalo in že danes bi morali misliti ma to, kam bo v skorajšnji prihodnosti šlo letno toliko mladine. Kaj mislijo o tem starši tistih otrok, ki sedaj obiskujejo prvi, drugi in tretji razred osnovnih šol. Še in še bo potrebno govoriti o šolstvu in vsi bomo morali problematiko sprejeti za svojo. Storimo torej vse, da bodo programi o razvoju šolstva pravočasno uresničeni. Še prav posebej velja, da bi vsako odlašanje ali odmikanje delovnih organizacij od dogovorov bilo usodno. Stane Zula, Velenje SSSSSSSSiSsSSSiSSSvSvSSSS&RSSS Dopisujte v »ŠALEŠKI RUDAR« MODNA HISA?... Naš bralec F. K. iz Velenja nam je poslal naslednje pismo: »Tovariš urednik, prebivalci določenega kraja se po navadi zelo radi ponašajo s tem kar imajo. Ponos izražajo s tem, da razkazujejo in pripovedujejo, kako so uspeli to kar imajo narediti. Na področjih kjer se začenja razvijati turizem imajo prebivalci tudi določene naloge. Če razumejo, da prinaša turistični promet dohodek samemu kraju in s tem večji standard tamkajšnjemu prebil valstvu, potem še posebej skrbe za lepši izgled svojega kraja. V Velenju ni vse v najlepšem redu. Se vedno vidimo balkone brez rož! Sindikati pred novimi nalogami | Občinski sindikalni svet v Velenju je na treh razširjenih plenumih podrobno obravnaval aktualne gospodarske probleme | v občini, decentralizacijo samoupravljanja in odnos sindikalne | podružnice do zbora kolektiva, strokovnega kolegija, organov 1 samoupravljanja in komune. Pred nedavnim so se člani ple- numa ter predsedniki in sekretarji sindikalnih podružnic zbrali na Slemenu nad Šoštanjem in na podlagi prejšnjih razpravljanj sprejeli zaključke, ki bodo sindikalnim podružnicam v velenjski = občini služili pri njihovem nadaljnjem delu. V prihodnji številki bomo obširneje poročali z zaključnega posvetovanja na Slemenu in seznanili naše bralce s sklepi, ki so jih sprejeli po treh uspelih plenumih. Na sliki: Udeleženci sindikalnega posvetovanja v Andreje-| vem domu na Slemenu poslušajo uvodne besede predsednika | občinskega sindikalnega sveta Velenje tovariša Jožeta Kovača. T7ifiiitijp«iiifiiiiini iiifiiiiiiiiiiiififiiiiiiif(iiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiii(iiiiiuiiiifiiiifiiiiiiiiiiiifiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii(inii(u:r! Še to izboljšajte Pismo nam je poslal tudi Ivo Puš-nik iz Velenja: »Izšla je že druga številka našega časopisa, vendar v njem pogrešam spored kino predstav v Velenju, Šoštanju in Smartnem ob Paki. Tudi gibanje prebivalstva bi marsikaterega bralca zanimalo. Pa še nekaj. Dobro bi bilo, če bi športna stran bila vedno na istem mestu. Priporočam, da objavite slike tudi mi iz tistih krajev, kjer ni vse tako lepo urejeno kot v Novem Velenju« Hvala lepa za pripombe, tovariš Pušnik. Vas in tudi ostale bralce vabimo, da nam sporočajo svoje želje glede oblike in vsebine Šaleškega rudarja. ^Povemo naj, da smo v redakciji sami začetniki, zato nam bodo umestne pripombe in nasveti naših. bralcev vedno dobrodošli. Varčujmo Pred nedavnim je bilo žrebanje' Vezanih hranilnih vlog, so jih vlagatelji vložili pri komunalni banki Velenje. V Šoštanju so bile izžrebane naslednje številke: Zrebna številka Številka knjižice Nagrada 345 3386 Šivalni stroj 271 308 Tranzistor 147 3339 Sesalec za prah 754 . 2100 Električni gramofon 441 2548 Kolo 292 3240 Jedilni servis 528 2312 Viseča ura 238 2781 Brivski aparat 499 3078 Ležalna blazina 458 3228 Stoječa svetilka Vemo, da je Velenje znano vsem obiskovalcem ravno po tem, da je odeto v cvetje. Nekateri ga celo imenujejo mesto cvetja in zelenja. Dogajajo pa se nasprotne stvari. Nekateri prebivalci razobešajo namesto cvetja skozi okna svoje perilo. Da bo efekt še večji najraje nazobesijo perilo ob nedeljah in praznikih. Zakaj tudi ne? Saj obišče takrat Velenje največ turistovl Nekdo od pogostih obiskovalcev mi je poslal dve fotografiji. Ugotavljam, da je posnet stanovanjski blok, kjer je »Sodobna oprema«. Prosim te, tovariš urednik, da jih objaviš v našem občinskem glasilu.« V Velenju pa je izvlekla pevka Majda Sepe naslednje srečne dobitnike: Nagrada Šivalni stroj Tranzistor Sesalec za prah Električni gramofon Kolo Jedilni servis Viseča ura Brivski aparat Ležalna blazina Stoječa svetilka Dobitniki lahko dvignejo nagrade vsak dan. Šoštanjski vlagatelji v Šoštanju od 7. do 10.30 ure, ob sobotah od 7. do 8.30 ure, ob sredah pa tudi od 13. do 15. ure. Velenjski vlagatelji pa na likvidaturi v Velenju vsak dan od 7. do 11. ure, ob sobotah od 7. do ilO. ure in ob sredah od 13. do 15. ure. Vlagajte in vežite vaše hranilne vloge na eno- ali dve-letrli rok z višjimi obrestnimi merami in z možnostjo pridobitve lepe praktične nagrade. Zrebna Številka številka knjižice 647 1716 471 • 916 188 1662 252 888 998 97932 49 1585 766 104667 293 104978 172 1657 432 101161 i i sfe m i ti p i i. 1 s i i Si ii ti * i i p n P gr II * m .k. . iz naših delovnih organizacij Predstavljamo vam O PROBLEMATIKI NEZGOD IN BOLNIŠKIH IZOSTANKOV V RUDNIKU LIGNITA VELENJE NEZGODE IN BOLOVANJA Ko so proizvajalci poslušali referate in razprave na VIII. kongresu ZKJ in V. kongresu ZKS, ki odražajo globoke spremembe v našem družbeno-eko-nomskem življenju so v obravnavanem materialu ugotovili, da je sedanja poglavitna naloga samoupravljanja intenzivno in smotrno gospodarjenje. Med probleme smotrnega predvsem pa intenzivnega gospodarjenja v podjetju sodi tudi problematika nezgod in bolniških izostankov, skratka vpra- šanje higiensko tehnične varnosti v podjetju. To problematiko bo moral pomagati reševati vsak član našega kolektiva, saj izgubi naš kolektiv in s tem skupnost vsako leto več sto milijonov din zaradi previsokega odstotka izostankov v podjetju. V ilustracijo naj navedemo, da je dopustna mera nezgod in bolniških izostankov ob sedanjih tehnoloških in higiensko tehničnih merah določena s strani skupnosti v višini 6,5 %. Vsaka prekoračitev, predvsem pa povečani izostanki z dela v dninah stroški v zvezi z nezgodami in bolniškimi, so vezani na plačilo dopolnilnega prispevka socialnemu zavarovanju, kar naj sili podjetja v rudarstvu in vsakega posameznika v njih, da posveča varnosti pri delu in delovnim ter življenjskim pogojem vso potrebno skrb. Iz navedenega področja imajo torej naši samoupravni organi velike naloge. Poglejmo si kakšno je v lem pogledu stanje v našem podjetju v letošnjih petih mesecih in zadnjih treh letih: Vrsta izostanka Izostanki po letih v dninah V odstotku na izvršene skupne dnine (%) _ 1961 1962 1963 1964 I—IV. 1961 1965 1962 1963 1964 I—IV. 1965 IVAN MIKLAVČIČ — predsednik centralnega delavskega sveta tovarne 'gospodinjske opreme '»-Gorenje« Velenje. Rodil se je 1930. leta na Vrhniki in končal srednjo tehniško šolo v Zagrebu kot vojni štipendist. Od 1949. d<5 1962. leta je bil aktivni oficir v ' JLA. Nato je bil nekaj časa zaposlen v Litostroju. Leta 1963 pa je prišel v »Gorenje«. Po končani srednji šoli je izredno študiral na strojni fakulteti in jo tudi absolviral. Ze med vojno je sodeloval kot aktivist SKOJ na Vrhniki. Od 1948. leta dalje je član ZKJ. Sedaj je v tovarni gospodinjske opreme glavni konstruktor proizvodov. 1. Bolniške do 30 dni 2. Bolniške nad 30 dni 23.486 45.910 25.170 52.310 46.676 21.999 61.859 30.585 22.033 11.286 2,4 4,7 2,5 5,3 4,2 2,0 5,1 2,5 5,61 2,87 Skupaj (1+2) 69.396 77.480 68.675 92.444 33.319 7,1 7,8 6,2 7,6 8,48 3. Plačam dopusti 55.218 60.581 64.072 71.603 19.846 5,7 6,1 5,8 5,9 5,05 4. Zamudne dnine 938 1.308 1.474 1.508 458 0,1 0,1 0,1 0,1 0,12 5. Neplačani izostanki 4.555 5.450 4.012 4.939 759 0,4 0,5 0,3 0,4 0,19 6. Neupravičeni izostanki 1.524 957 1.317 1.843 228 0,1 0,1 0,1 0,1 0,06 7. Državni prazniki 26.824 24.440 29.991 29.601 6.821 2,7 2,5 2,7 2,4 1,74 Skupaj Iz prikazanih podatkov o izostankih v zadnjih nekoliko letih in letošnjih 4 mesecih izhaja, da smo izostanke predvsem povečavali zaradi izgubljenih dnin na nezgodah in bolovanjih. Tako iz podatkov vidimo, da je največji izostanek dosežen v o*dnosu na izvršene dnine ravno pri nezgodah in bolniških v letu 1965 (I,—IV.), ki znaša kar 8,48% in je kar za 1,98% nad dopustno mero. Oziroma znaša ta prekoračitev izražena v dninah kar 7.780 dnin. Če tako izraženo izgubo v dninah ilustriramo tudi z ekvivalentnimi ekonomskimi pokazovalci, se nam pokaže naslednja primerjava: Povprečni rudniški učinek znaša 4,5 158.455 170.216 169.541 201.938 Indeks ton/dnino, na bolniških in nezgodah pa smo v letošnjem letu že izgubili zaradi previsokega izostanka 7.780 dnin pomeni, da smo zaradi tega izgubili na proizvodnji ca. 35.000 ton premoga oziroma, da nas je pri sedanji prodajni ceni premoga veljal ta izpad kar 147 milijonov din na realizaciji ali pa 65 milijonov din na dohodku oziroma, da smo za navedeni izpad bili prikrajšani tako na osebnih dohodkih kot skladih. Navedena izguba realizacije in dohodka zaradi prekoračitve dopustnega odstotka izostankov mora torej za-skrbeti vsakega posameznega proizvajalca oziroma upravljalca, v času ko govdrimo ka^o intenzivno in go- 61.431 16,4 17,2 15,32 16,81 15,64 100,0 105,25 88,81 109,73 95,37 spodarno moramo gospodariti v podjetju. V gornjo vsoto pa ni zajeta še izguba in stroški širše družbene skupnosti (hranarina preko 30 dni, zdravstvene storitve, invalidnost, stroški usposabljanja in prekvalifikacije, predčasne upokojitve in slično). V nadaljnjem izvajanju bi nakazano problematiko rudnika še razčlenili za letošnje leto tudi po ekonomskih enotah in z nakazanimi podatki podali material za intenzivno razpravljanje v organih samoupravljanja (obratni delavski svet, odbori obračunskih enot in odboru predračunske enote) kako pristopiti k razreševanju zaskrbljujočega stanja izostankov v letošnjih štirih mesecih. bolniški in nezgodni izostanki po ekonomskih enotah Po ekonomskih' enotah so se nezgode in bolniški izostanki v razdobju januar—maj 1965 gibali takole: Ekonomske enote Bolani in nezgode nad 30 dni 1964/1,—IV. 1964/1,—IV. Bolni in nezgode nad 30 dni 1965/1,—IV. 1965/1,—IV. Skupni % izostankov štev. % iz-izgub. ostan-dnin kov štev. izgub, .dnin % iz-ostankov štev. % iz-izgub. ostan-dnin kov štev. % iz-izgub. ostan-dnin kov 1964 1965 Indeks ■ !. Jama vzhod 11.711 6,39 12.066 6,61 4.993 2,60 4.876 2,67 8,99 9,28 103,22 K 2. Jama zapad 3.646 5.52 4.399 6,75 1.581 2,27 1.347 2,07 7,79 8,82 113,22 ■ 3. Klasirniea 1.027 , 4,86 779 4,09 553 2,63 332 1,74 7,49 5,83 77,84 llP 4. El. strojni 844 3,41 682 3,05 ' 573 1,99 813 3,64 5,40 6,69 123,89 iH 5. Zunanji obrat 1.459 5,06 1.470 4,84 553 1,72 930 3,06 6,78 7,90 116,52 6. Gradbeni obrat 1.628 3,02 1.429 3,38 1.171 2,48 1.729 4,10 5,50 7,48 136,00 7. EFE 587 5,71 538 8,13 816 11,25 507 7,66 16,96 15,79 93,10 8. Direkcija 373 2,58 497 2,79 463 2,82 704 3,95 5,40 6,74 124,81 9. Avtoparik 207 1,92 523 2,61 22 0,82 48 0,72 2,74 3,33 121,53 Skupaj 21.482 5,15 22.033 5,61 10.725 2,55 11.286 2,87 7,70 8,48 110,13 n LJUBO BENETEK _ predsednik Upravnega odbora tovarne gospodinjske bpreme »Gorenje« Velenje. Rodil se je 1926. leta v Hrastniku. Od 1944. leta je aktivno sodeloval v narodnoosvobodilni vojski. Kot mladinec je sodeloval na zvezni mladinski akciji pri gradnji železniške pro-gfe Šamac—Sarajevo. Leta 1957 se je z;aposlil v tovarni gospodinjske opreme, kjer je šef odpremnega oddelka. NOVI PREDSEDNIK krajevnega odbora SZDL Ker je večletni predsednik krajevnega odbora SZDL Druž-mirje pred nedavnim tragično preminul, zato so na zadnji seji izvolili novega predsednika. Dolžnost predsednika krajevne 'organizacije SZDL v Družmirju pri Šoštanju je prevzel Leopoid Meh, ki je že sedaj aktivno delal v tej in tudi ostalih družbenih organizacijah. Počitniška praksa MMI>MI>t>>»t<>m Šolsko leto se bliža koncu in mnogo mladih ljudi želi čim koristneje izkoristiti čas med počitnicami. Dijaki in študentje strokovnih šol morajo opraviti obvezno mesečno počitniško prakso, drugi, med njimi tudi učenci osemletk pa se želijo za mesec, dva, nekje zaposliti, zaslužiti nekaj denarja in s tem razbremeniti starše pri raznih svojih potrebah. Naša želja je, da nekoliko pojasnimo problematiko počitniške zaposlitve v rudniku. Opravljena obvezna počitniška praksa je pogoj za vstop v višji letnik, je torej nekakšno nadaljevanje rednega šolskega leta. Naloga vseh delovnih organizacij, tako tudi rudnika lignita je, da omogočajo opravljanje počitniške prakse dijakom in študentom strokovnih šol. Vendar pa tu nastane problem, ki ga ni najlažje rešiti, to pa zaradi tega, ker poleg naših štipendistov, katerim smo dolžni omogočiti opravljanje počitniške prakse, prihaja še mnogo prošenj ostalih dijakov, ki niso naši štipendisti. Ob upoštevanju dejstva, da rudnik štipendira znatno število dijakov in študentov, je razumljivo, da primernih delovnih mest ni dovolj ter vsem prošnikom ni moč ugoditi. Ker pa ti prosilci žive v naši občini, jim je razumljivo najlažje opraviti svojo obveznost kar v naši dolini. Potrebno bi nujno bilo, da se tisti dijaki in študentje, ki nimajo štipenditorja, smotrno razdele po vseh podjetjih v dolini. Potem ne bi prišlo do prevelikega pritiska praktikantov na naše podjetje. Posebno mesto zasluži tudi delo med počitnicami. Kot že rečeno, se študentje, dijaki in učenci osnovnih šol želijo med počitnicami zaposliti, da si prislužijo nekaj denarja, s katerim bi si pomagali pri nadaljnjem šolanju. To njihovo prizadevnost je treba samo pozdraviti. Prav je, da je tako. Saj je dokaz, da mladi ljudje želijo delati. Vendar le nastane problem, kako zaposliti te. ljudi. Na ka-drovsko-socialno službo RLV je že do sedaj prišla cela vrsta prošenj za delo med počitnicami. Vendar vsem ne bo mogoče ugoditi. Kakor vidimo iz podatkov za ekonomske enote se je število bolnih in nezgod v letošnjih 4 mesecih povečalo za 10,13 % v primerjavi z lanskoletnim stanjem. Zelo zaskrbljujoč je zelo visok odstotek zvišanja primerov poškodb in bolovanja na elektrostroj-nem obratu, gradbenem obratu, zunanjem obratu, direkciji in avtoparku pri katerih znaša to povečanje tudi od 16,5—36,0%. Sorazmerno ugoden uspeh je dosežen pri klasirnici in obratu »EFE«, kjer se je število primerov znižalo in tako beležimo pri teh obratih manjše izostanke kot v lanskem letu. Nadalje nam navedeni podatki kažejo, da so se zelo povečale nezgode in bolovanja preko 30 dni, ki rastejo hitreje kot pa nezgode do 30 dni. Glede na takšno stanje je potrebno poudariti na vlogo, ki jo bo moral odigrati tehnični kader, kateri s svojim strokovnim vodenjem del, nenehnim poučevanjem podrejenih v strokovno varstvenem smislu lahko vpliva in pripomore k zmanjšanju števila nezgod. Toda še tako vestno delo tehničnega osebja ne bo rodilo zaželenih rezultatov, če ne bo za varnost oziroma varno delo zainteresiran poslednji član kolektiva, ki bo od takšnega dela imel tudi koristi, ne samo v varnem delu temveč tudi boljših ekonomskil rezultatih svoje enote. Tovariši rudarji, navedeni podatki naj vam bodo v razmišljanje in ukrepanje, ki ga moramo storiti kot prv kofak k odkrivanju notranjih rezerv našega rudnika pri bolj intenzivnem gospodarjenju v drugi polovici letoJ njega leta. Dom družbenih organizacij v Skalah V Skalah pri Velenju gradijo družbenih organizacij. V njem bi imele svoje prostore vse družbene politične organizacije tega kraji Zgradba je že pod streho in jo n; meravajo končati do komca leta. Prebivalci so precej del opravili s pri stovoljnim delom. Občinski odboi SZDL Velenje jim je dodelil za opri mo 1,000.000 dinarjev. Upoštevati je treba namreč dejstvo, da se je obseg primernih del z odcepitvijo vrtnarije znatno zmanjšal in da je za te ljudi primerno delo le na klasirnici in zunanjem obratu. Na teh dveh ekonomskih enotah pa so delovna mesta v večini primerov vsa zasedena, tako, da so možnosti zaposlitve prav majhne. Nazadnje pa je treba upoštevati še nov sistem obračnua po ekonomskih enotah, kjer ima odvečna delovna sila za posledico slabše ekonomske rezultate. Ugotavljamo torej, da prostih delovnih mest ni ravno v obilju, vsekakor pa jih je mnogo premalo, da bi lahko ugodili vsem, ki žele počitnice izkoristiti za delo pri rudniškem kolektivu. Dobro bi bilo, če bi se ti mladi ljudje obrnili še na druge delovne organizacije v naši občini. Naj ponovimo še enkrat. Lepo in -prav, da mladi počitnice izkoristijo za delo, vendar na žalost pri nas ni možno nuditi dela vsem, ki to žele. Napisali smo ta sestavek zato, da ne bo nepotrebne slabe volje ali mnenj, da tem ali onim nismo hoteli omogočiti dela. Zelje so eno, možnosti in potrebe pa drugo. Možnosti za delo med počitnicami pa je na žalost vsaj trenutno, pri RLV mnogo mainj kot pretekla leta. Sredstva za klubske prostore Na zadnji seji izvršnega odbora občinskega odbora SZDL Velenje so dodelili namensko ' za ureditev klubskih prostorov nekaterim krajevnim organizacijam denarna sredstva. Tako so sftlenili, da bodo za dograditev doma družbenih organizacij v Škalah dodelili 1,000.000 dinarjev, krajevnima organizacijama SZDL v Pesju 200.000 dinarjev in Topolšici 225.000 dinarjev. V omenjenih krajih si osnovne organizacije Socialir ! stične zveze močno prizadevajo, da bi primerno uredili in opremili lastne klubske prostore. . Dopisujte V A AS LIST iz naših delovnih organizacij PONOVNI START PROIZVODIVJEl Četrtkov /čfe; TPOMA MADPONll^A _ nri- tomil nrimornr, ctar, Predsednik zbora delovne skupnosti izdelovalnice gumiranega papirja tovariš Franc Lesjak nam je povedal, da so januarja dosegli rekordno proizvodnjo 55 ton gumiranega papirja. Zadnja dva meseca so delali samo z enim strojem, zato se je proizvodnja precej zmanjšala. Ker so v zadnjem času dobili dosti naročil im tudi kupci so poravnali svoje dolgove, zato bodo začeli delati že na drugem gumiranem stroju. Na sliki: Franc Lesjak, predsednik zbora delovne skupnosti pri gumirnem stroju. Obvestilo članom rudnika! Člane rudnika lignita Velenje, ki so se prijavili za letovanje v Fiesi obvešča uprava, da se morajo najmanj dva dni pred odhodom zglasiti v sindikalni sejni sobi (direkcija RLV, soba št. 75) pri tovarišu Jožetu Volku. S seboj naj prinesejo obrazec K-15 za znižano vožnjo (sindikalna karta) in potrdilo, da so plačali desetdnevni penzion. LEONA MADRONICA — prisilnega upravitelja Tovarne usnja Šoštanj — sem obiskal z namenom, da ob ukinitvi prisilne uprave zvemo kaj več o njihovem nadaljnjem delu. Občinska skupščina je namreč ukinila prisilno upravo. Pred dnevi pa so v tovarni že izvolili 35-član-ski delavski svet. Znano je, da je prisilna uprava svojo nalogo le delno opravila. Kaj pravi o tem tovariš Leon Madronič: »Usnjarska industrija je po vsej Jugoslaviji v dokaj težkem stanju. Seveda je tovarna usnja v Šoštanju, zaradi lastnih slabih razmer, še v toliko težjem položaju. Naj povem vzroke. Ko so ukinili avkcijska mesta so , močno narastle cene osnovni surovini. Od lanskega leta pa do zamrznjenja cen so kože dražje za 800 dinarjev po kilogramu. Ker je surovina bistveni element proizvodnje zato so začele usnjame delati izgubo. V naši tovarni smo morali zmanjšati obseg proizvodnje, čeprav kože ležijo v skladiščih pri proizvajalcih in se gotovo kvarijo. Drugod po svetu so kože odpadni klavniški produkt in tudi temu primerno stanejo. Menimo, da bi morale biti kože za 100 dinarjev cenej'še, potem bi lahiko usnjame krile proizvodne stroške.« Kaj pravite, tovariš Madronič, kako bo tovarna usnja zaorala prvo brazdo, sedaj, ko ni več prisilne uprave in spričo splošnega slabega stanja v naši usnjarski industriji? »Pri nas sta dva večja problema: še vedno imamo preveč delavcev za zdajšnjo proizvodnjo in prevelika letna odplačila za posojila obratnih in osnovnih sredstev. Zmanjšati bomo morali število zaposlenih za približno 140. Nekolikim smo že odpovedali delovno razmerje. Ugotavljamo, da smo naredili precejšnjo napako, ko smo pred dvemi leti zaposlili 200 ljudi. Odprli smo šivalnico polproiz-vodov, ki nikakor ni rentabilna. Največje breme so za našo usnjarno še vedno anuitete. Letos moramo odplačati 250 milijonov, od teh oktobra v celoti 169 milijonov dinarjev. Če bi lahko rešili odplačilo tega posojila, potem po našem mnenju ne bi več imeli taksnih težkoč z ostalimi odplačili. Finančni položaj tovarne bi bil dokaj, ugodnejši in bi zagotavljal boljši poslovni uspeh.« Kje se bodo zaposlili vsi, ki v usnjarni ne bodo imeli več dela? Gotovo je,zaposlitev teh delavcev širše vprašanje, ki sega izven tovarniških vrat. Skupno s tovarno usnja in ostalimi delovnimi organizacijami občina vztrajno išče rešitev. Našli so že precej variant. V tovarni bo lahko ostalo še vedno 380 delavcev, ki bodo naprej delali usnje. Ostali — po večini so to nekvalificirani — se bodo morali usposobiti za druga delaš šoštanjski usnjarji imajo spet svoje samoupravne organe. Od njih samih v največji meri zavisi kakšen kos kruha si bodo rezali. Spremeniti bodo morali notranjo organizacijo dela in jo izboljševati. Proizvajati bodo morali več tistih izdelkov, ki so iskani na svetovnih tržiščih. Iz uvoza je surovina cenejša. Če bodo hoteli rentabilnejše gospodariti, potem se bodo morali čim bolj preusmeriti na izvoz. sestanek a H IZ POROČILA KADROVSKO - SOCIALNE SLUŽBE RLV STRUKTURA ZAPOSLENIH PO SPOLU Tabela 2. 2. — Stanje 31. 12. 1964: Obrat Skupaj Od tega moških žensk i J Jama vzhod 1.679 1.665 14 0,8 Jama zahod 606 601 5 0,8 Klasirnica 180 175 5 2,8 Elektrostrojnl 194 190 4 2,1 Zunanji 280 226 54 19,3 Avtopark 55 55 — — Direkcija 148 87 61 41,2 Gradbeni 428 490 19 4,4 EFE 61 31 30 49,2 RLV Skupaj: 3.631 3.439 192 5,3 Ko) se ni bistveno menjala organizacija dela pri nas, tako se tudi ni menjal sestav naScga stale/a z ozirom na spol. Naša delovna mesta pač v veliki večini zahtevajo moškega delavca. Tako je bilo vseh zaposlenih Iensk le 5,3 •/• od celotnega našega delovnega kolektiva (stanje 31. 12. 1%4). V letu 196} Je ta procent dosegel vrednost 5,1 °/a in lo Jasno govori za to, da se procent žensk pri na9 praktično ni menjal. STRUKTURA ZAPOSLENIH PO STANU Tabela 2. 3. - Stanje 31. 12. 1964: Od tega Obrat Skupaj poročenih ostalih luna vzhod 1.679 1.170 509 Jama zahod 606 403 203 Klasirnica 180 115 65 Elektrostrojnl 194 130 64 Zunanji 280 190 90 Avtopark 55 43 12 Direkcija 148 116 32 Gradbeni 428 314 114 EFE 61 21 40 RLV Skupaj: 3.631 2.502 1.129 STAROSTNA STRUKTURA ZAPOSLENIH Tabela 2. 4. — Stanje 31. 12. 1964 Starost t "/o a Na dan 31. 12. 1964 je bilo 1.229 (31 •/•) takih, ki niso bili poročeni. Pretežna večina teli so samci. Kot je bilo na rudniku že večkrat rečeno, pa so naši samci potencialni kandidati za družinska stanovanja. Torej je Jasno, da stojimo pred problemom, kako bomo te samce obdržali, kadar bomo rabili družinska stanovanja. Ce jim jih ne bomo mogli nuditi, bomo verjetno občutili posledice (kot smo Jih že tudi doslej) — in sicer posledice v obliki prehitrega tempa izmenjavanja že adaptiranih samcev z novinci, ti Jih bomo morali na novo prilagajati uiini pogojem dela in življenja v Velenju. 15 — 19 35 — 39 55 — 59 61) in več 274 64 S 813 771 494 284 162 122 55 8 /A O \ \ n-fa /o-jj r. .u jo ,t ji II j/j .j o .j 50 ta m rte Skupaj: 3.631 lOU.O Procentne vrednosti za posamezne starostne razrede (f °/o) so prikazane grafično: * Mediana Je računana po formuli: X i Md = 1 + M ao u m i, „ jj *j , >-c - f/v/ ju *l, n * Fuotasm SFm Grafični prikaz starostne strukture nazorno kaže proporcionalno prevladovanje mlajših starostnih skupin. Da Je to res, potrjuje tudi ocena povprečne starosti naših članov. Za to oceno smo uporabili računanje mediane (Md). Statistični izračun je pokazal, da je Md = 30,020 let* ali okroglo 30 let. Povprečna starost našega delovnega kolektiva je torej okrog 30 let. Lahko smatramo, da je naš kolektiv po svoji starostni strukturi razmeroma mlad. To je tudi pokazala primerjava s podatki o starostni strukturi delavcev in uslužbencev v rudarstvu SFRJ**. Primerjavo smo prikazali tudi grafično: > Kvalifikacija Število primerov % visokokvaliflcirani 163 5,0 kvalificirani 1.472 44,9 priučeni 517 15,8 nekvalificirani 1.121 34,3 Skupaj : 3213 100,0 V preteklem letu smo torej imeli še vedno 34 •/• nekvalificiranih delavcev. Seveda je to pravzaprav stanje na dan 31. 12. 1964, vendar pa smemo smatrati vrednosti, ki jih prikazuje zgornja tabela, za kolikor toliko dober približek realnemu stanju, kakršno je vladalo skozi vse leto. Ce primerjamo to kvalifikacijsko strukturo s strukturo, kakršna je bila leto in dve leti poprej (torej 1963 in 1962), je slika naslednja: Tabela 2. 5./b: Primerjava kvalifikacijskih sestavov zadnjih treh let. 7,6 17,8 22,4 21.2 13,6 7,8 4,5 3.4 1.5 , Starostna struktura staleža RLV na dan "f£ 31. 12. 1964. Kvalifikacija Leto in število Izraženo delavcev v procentih pl rt * rj m $ $ $ $ S £ visoko- kvaliflcirani 90 81 163 3,3 2,7 5,0 kvalificirani 1.140 1.402 1.472 41,5 46,2 44,9 priučeni 568 581 517 20,6 19,1 15,8 nekvalifi- cirani 953 973 1.121 34,6 32,0 34,3 (H. E. Garrett: Statistika v psihologiji In pedagogiki). ** Podatki iz: Statlstički godišnjak, 19*4 — popis 31. 3. 1961. Skupaj: 2.751 3.037 3.273 100,0 100,0 100,0 Primerjava kaže, da v kvalifikacijskem sestavu delavcev nimamo v zadnjih treh letih bistvenih sprememb (razen morda pri viso-kokvalificiranlh, kjer je napredovanje očitno). V splošnem pa bi skorajda lahko rekli, da je opaziti tendenco izboljšanja naše kvalifikacijske strukture. Po posameznih obratih je kvalifikacijska struktura naslednja: Tabela 2. 5./c: Kvalifikacijska struktura delavcev po obratih. Grafični prikaz prikazuje dve skupini: — delavci in uslužbenci našega rudnika tvorijo eno skupino (na graf. prikazu jih predstavlja navadna črta); — vsi, ki so bili zaposleni v rudarstvu v naši državi na dan 31. 3. 1961 pa tvorijo drugo skupino (na graf. prikazu jili predstavlja črtkana linija). Iz prikaza se vidi, da so do približno 29 let starosti v prvi skupini (RLV) višji procenti, torej je pri nas do te starosti soraz-■"smsi meruo več ljudi. Od 30. leta do 44. leta starosti Je v obeh skupinah približno enak proporc ljudi. Od 44. starostnega leta dalje pa so višji odstotki ljudi v drugi skupini (SFRJ). Z enim stavkom: Naš delovni kolektiv je Starostna struktura staleža RLV na dan po svojem starostnem sestavu mlajši od ce-31. 12. 1964 in starostna struktura zaposlenih lotnega rudarskega staleža SFRJ (kakršen Je v rudarstvu SFRJ po popisu z dne 31. 3. 1961. bil 1961. leta). Kvalifikacija Obrat l 2 a > X t 3 ■14 !/> Jama vzhod 371 305 821 97 1.594 Jama zahod 131 120 279 m 565 Klasirnica 109 7 48 4 168 Elektrostrojnl 27 13 120 15 175 Zunanii 187 23 50 7 267 Avtopark 2 1 49 — 52 Direkcija — — — — — Gradbeni 247 48 98 5 398 EFE 47 — 7 — 54 RLV skupaj: 1.121 517 1.472 163 3.273 KVALIFIKACIJSKA STRUKTURA Tabela 2. 5.: Kvalif. struktura delavcev — Stanje 31. 12. 1964. Tabela 2. 5./b. Kvalifikacija Obrat S £ > k č Skupaj Jama vzhod 23,1 19,2 51,6 6,1 100,0 Jama zahod 23,0 21,3 49,5 6,2 100,0 Klasirnica 65,0 4,2 28,5 2,4 100.0 Eleklrostrojni 15,4 7,4 68,7 8,6 100.0 Zunanji 70,0 8,6 18,7 2,6 99,9 Avtopark 3,8 1,9 94,3 — 100,0 Direkcija — — — — — Gradbeni 62,1 12,1 24,6 1,3 1U0.1 EFE 87,0 — 13,0 — 100,0 Kot vidimo, ima obrat EFE sorazmerno največ nekvalificiranih delavcev in najmanj kvalificiranega kadra. Sledita mu kiaslmica in gradbeni obrat, te iz teh treh podatkov vidimo, da imamo največ neizučenega oziroma nešolanega kadra na obratih, kjer se delo še nekako da prebroditi brez posebnih kvalifikacij. Ostali obrati izkazujejo dosti ugodnejše stanje. Jama vzhod in jama zahod, ki imata podobna delovna mesta, imata tudi podobno kvalifikacijsko strukturo (domala enako). Vendar pa to še ni znak, da je struktura, ki so jo morda razvile trenutne potrebe, že tudi optimalna. Gotovo je, da bi še boljša strokovna usposobljenost rodila še večje uspehe od teh, ki smo jih beležili do sedaj. Prav tako bi se bilo dobro vprašati, ali J« kvalifikacijski sestav elektrostrojnega obrata že dosegel optimalna razmerja. Res je, da letu pride na enega visokokvaiificiranega delavca 8 kvalificiranih, 1 priučen delavec in 1 nekvalificiran. Vendar pa ne vemo, ali Je lo tisto razmerje, ki more dati najboljši efekt. Ko pa govorimo o kvalifikacijskem sestavu po posameznih obratih, moramo omeniti še nekaj. Imamo ljudi, ki so izučeni aH priučeni te ali one stroke, vendar opravljajo delo druge stroke. Tako torej njiliova strokovna usposobljenost zaradi določenih vzrokov (invalidnosti, osebna želja delati v drugi — neustrezni stroki, ipd.) ni polno izkoriščena. Rečemo lahko, da je njihova kvalifikacija (za delo, ki ga opravljajo) neustrezna. Takih primerov pa imamo po posameznih obratih naslednje število: število neustrezno usposobljenih Obrat 7 & K KV g S > vi Jama vzhod Jama zahod Klasirnica Elektrostrojnl Zunanji Avtopark Gradbeni EFE Skupaj: 7 2 16 3 28 22 1 19 2 16 61 1 1 1 — 29 3 36 2 20 1 91 Jasno Je, da taki primeri, kot jih prikazuje ta tabela, znižujejo raven usposobljenosti našega delovnega kolektiva. Kar se tiče uslužbencev, pa je stanje naslednje: Tabela 2. 5./e: uslužbenci. Področje dela Število uslužbencev Da bi lahko primerjali kvalifikacijske strukture obratov, so vrednosti prikazane tudi v odstotkih: administrativno tehnično ostalo 141 202 15 Skupaj: 358 Po izobrazbi naslednji: Je sestav naših uslužbencev Tabela 2. J./f: Izobrazba uslužbencev: Izobrazba Število % visoka srednja nižja strokovna pomožni 35 9,7 159 44,4 150 42,0 14 3,9 Skupaj: 358 100,0 Končno nas zanima tudi, kako je s celotnim našim delovnim kolektivom. Zato navajamo še procentne vrednosti za ves stalež rudnika, tako kot so bile prikazane v lanskem poročilu: Stran • šaleški rudar 17. juuij 1965 iz naših delovnih organizacij Razprava o stanovanjih Upravni odbor Rudnika lignita Ve- perečih in aktualnih v 'kolektivu in od lenje je na svoji redini seji med dru- katere rešitve je v precejšnji meri od- gim obravnaval tudi stanovanjsko visno delo in bodoči razvoj Šaleškega problematiko, kot eno izmed najbolj rudarskega bazena. STANOVANJ NENEHNO PRIMANJKUJE IN SITUACIJA JE PRAVZA- Zato bo potrebno, da bo občinska skupščina čim prej dosegla konkretizacijo urbanističnih planov v obliki večletnih planov in programov stanovanjske graditve. Sami urbanistični pogoji pa bodo morali čim bolj vzpodbujati člane našega kolektiva k stanovanjski graditvi in jim odpirati najširše možnosti za individualno gradnjo oziroma za nakup etažnih stanovanj v stanovanjskih blokih. PRAV IZ LETA V LETO VEDNO MANJ VZPODBUDNA. KAKŠNIMI TEŽAVAMI IN TRDIM DELOM JE VSI VEMO, S - i _ . USPELO KOLEKTIVU RUDNIKA POSTAVITI PRVE TEMELJE' IN ZGRADITI PRIJETNO IN SODOBNO NOVO VELENJE. MARSIKDO NAM JE DOPOVEDOVAL, DA KAJ TAKEGA SPLOH NE BOMO ZMOGLI IN DA JE ZA NAŽEGA ,KNAPA r VSAKA BOLJŠA STVAR CISTO ODVEČ. Danes se v vsej državi gradi veliko stanovanj. Vsaka delovna organizacija se trudi in prizadeva pridobiti čim več stanovanj za svoje delavce. Seveda pa so sredstva in skladi čestokrat premajhni, da bi lahko zadostili vsem potrebam. Kako to izgleda pri Rudniku lignita Velenje? Trenutno je pri kadrovsko-socialni službi rudnika preko 370 prošenj za dodelitev stanovanj. Prošnje ležijo in nemo prosijo ter zadajajo glavobol komisijam, samoupravnim organom in prosilcem, ki z določenim zaupanjem ali pa nezaupanjem nestrpno čakajo na izpolnitev svojih želja — na dodelitev stanovanja. Ce na kratko povzamemo majhno statistiko, vidimo, da ima rudnik vsega skupaj 1489 družinskih stanovanj. Med temi stanovanji je 164 starih, ki so bila zgrajena že pred 1940. letom. Od novih stanovanj, ki so bila zgrajena po vojni jih je 708, vendar brez centralnega ogrevanja ter 617 s centralnim ogrevanjem. V rudniških stanovanjih je 32,8 % • članov kolektiva, ki so poročeni. Vsako leto pa se povprečno vsaj 20 % samcev poroči, ki si takoj nato želijo družinska stanovanja. Ce pomislimo, da je samskih članov kolektiva okrog 30 %, to je preko tisoč ljudi in da od teh ena petina, to je preko 200 delavcev želi čimprej dobiti, stanovanje, spoznajnp -v . kakšni stiski in pod kakšnim pritiskom se nahajajo člani stanovanjske komisije, kadar odločajo o upravičenosti pri razdelitvi nekaj deset stanovanj, ki so dograjena. Podatke smo navedli le v toliko, da vsi spoznamo in občutimo, s kakšnimi težavami se bori kolektiv rudnika pri reševanju stanovanjskega problema. Sredstev za stanovanjsko izgradnjo, ki jih rudnik črpa iz svojega sklada skupne porabe, se zadnja leta m toliko nateklo, da bi lahko pokrili najnujnejše potrebe. Vemo s kakšnimi težavami si je kolektiv rudnika priboril oprostitev plačevanja rudniške rente in da v tem času sredstev za stanovanja ni bilo od nikoder. Vemo tudi to, da ima rudnik že ves čas odrejene cene premoga, ki jih do nedavnega ni smel zvišati, pa čeprav so cene potrebščinam, ki so nujno potrebne za proizvodnjo, nenehno naraščale. Vsi ti vzroki in splošna gospodarska situacija je v nemajhni meri vplivala na to, da se je nahajal kolektiv rudnika čestokrat v precejšnjih težavah, ki pa jih je s skupnimi močmi vztrajno premagoval in z nenehnim zviševanjem produktivnosti, prizadevanjem samoupravnih organov in pridnimi rokami rudarjev dosegel zboljšanje situacije. . Toda vsak življenjski standard merimo tudi s stanovanji, vemoj pa, da nam stanovanj primanjkuje. Vse te probleme in težave je obravnaval tudi upravni odbor rudnika in prišel do zaključkov, da bo potrebno, če bomo hoteli, da bo vsak član kolektiva prej prišel do stanovanja, da se čimprej in dosledneje lotimo spravljanja v življenje resolucije o razvoju stanovanjskega gospodarstva, ki jo je sprejela Zvezna skupščina letos meseca aprila. Upravni odbor rudnika je pri svojem obravnavanju stanovanjske problematike izhajal iz načela, da je stanovanje skrb vsakega človeka in da je naloga družbe oziroma delovne organizacije, da mu pri tem pomaga. Namen rudnika je, da bodo člani kolektiva ob ustrezni pomoči družbene skupnosti in delovne organizacije samostojno pridobivali stanovanja. V tem smislu je pravzaprav upravni odbor obravnaval temelje za bodoči dolgoročni program reševanja stanovanjskih problemov. Cim prej bo potrebno zavzeti konkretne sklepe kako bi se naj sredstva sklada skupne porabe rudnika uporabila za kreditiranje članov kolektiva, ki nameravajo graditi lastno hišo ali pa kupiti stanovanje v stanovanjskem bloku. Vsem je znano kako uspešno se je končala akcija za izgradnjo enostano- vanjskih hišic v Šmartnem. Interesentov je vsak dan več, čeprav je kon-kurs že zaključen. V bodoče pa bo potrebno iti še dalje in omogočiti članom kolektiva samostojno individualno izgradnjo lastnih stanovanjskih hiš na že vnaprej urbanistično določenih parcelah. Naši ljudje so pridni, varčni, dobro gospodarijo in vedo, da je stanovanje najdragocenejša in trajna dobrina. Tudi v tem novem mestu primanjkuje stanovanj Po končani plodni razpravi so člani upravnega odbora soglašali, da bo torej potrebno v zvezi z bodočo politiko izgradnje stanovanj, podvzeti ukrepe za čimprejšnjo vključitev članov kolektiva rudnika pri financiranju izgradnje oziroma nakupa stanovanj. V ta namen bo potrebno v bližnji prihodnosti s konkretnimi sklepi določiti pogoje glede dodeljevanja kreditov oziroma gradbenih parcel članom kolektiva, ki nameravajo sami graditi, ali pa kupiti stanovanje v stanovanjskem bloku. Pri bodočih projektih stanovanjskih blokov bodo projektanti predvsem morali upoštevati take rešitve, da bodo stanovanjski prostori čim bolj ekonomično razporejeni in praktični. Stanovanja naj ne bodo brez potrebe neprimerno velika, temveč naj bodo manjša brez odvečnih prostorov in funkcionalnejša in tako dostopna po ceni in primerna po okusu vsakemu interesentu. Prepričani smo, da bo torej bodoča stanovanj.ska politika v marsičem pozitivna, da bodo rudarji in ostali člani kolektiva na ta način prej prišli do potrebnih stanovanj, delno z lastno udeležbo, delno s krediti in posojili s strani rudnika. Ustvarjena bo tudi tesnejša povezava med člani kolektiva in podjetjem, zmanjšana bo fluktuacija. Sindikalna delegacija iz Gane v Velenju Velenje sta pred nedavnim obiskala Afeta Asuafco, sekretar za industrijo in trgovino 'kongresa sindikialto.v Gane in Jack Troinside Sainidi, generalni seifcre-tair .pomorskih An {pristaniških delavcev ter .ribičev iz Sienre Leone. Ugledna gosta sta bila v Jugoslaviji na povabilo centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije. V Velenju so ju sprejeli člani predsedstva občinskega sindikalnega sveta. Ogledala sta si rudnik lignita in mesto Velenje. Izrazila sta svoje navdušenje nad tem kar smo zgradili v Velenju po osvoboditvi. Posebej sta se zanimala o konkretnih oblikah delavskega samoupravljanja in o vlogi sindikalnih organizacij. P P w$ m m ms 'M si 7M Dela ne napredujejo Zadnji čas so nekoliko zaostala dela pri adaptaciji fizkul-turnega doma v Šoštanju. Pri gradbenem, podjetju ■Oljka« v Šmartnem ob Palci, ki je izvajalec preureditvenih del, so nam povedali, da ne najdejo rešitve, kam bi speljali talno vodo. Po njihovem mnenju bi bilo najbolje, da bi speljali kanal preko glavne ceste. Zato so poslali vlogo s potrebno dokumentacijo na cestno upravo. Dokler ne bodo dobili dovoljenja, ne morejo nadaljevati z deli. M i i Ste® P tt m p S m m Obiskali so Velenje Velenje je obiskala skupina 24 slušateljev ljudske univerze iz VViesbad-na iz Zapadne Nemčije. Zveza delavskih univerz Slovenije jim je priredila v velenjski delavski univerzi predavanje o ekonomskem in družbenopolitičnem sistemu Jugoslavije. Predaval je Ivan Kristan iz Ljublja- ne. Costje so se tako živo zanimali za naš razvoj in notranjo ureditev, da so po kosilu, ki so ga imeli v hotelu Paka, še dalj časa nadaljevali z razpravo. Ogledali so si tudi mladinski klub, dom gojencev rudarskega šolskega centra, delavski klub in jezero. JAVNI NASTOP učencev glasbene šole Center za glasbeno in baletno vzgojo velenjske občine je imel v Šoštanju in Velenju javni nastop nekaterih učencev. Obe prireditvi sta bili zelo lepo obiskani. Zanimanje za glasbeno vzgojo je zelo veliko. Letos je vpisanih v glasbeno šolo kar 200 gojencev. Vse kaže, da se bo število vpisanih še po- večalo. V jeseni bodo vpisali tudi gojence v prvi letnik baletne šole. Javni naetop je pokazal, da je glasbena vzgoja v tem prepotrebnem centru na višini. Te dni opravljajo gojenci teoretične zaključne izpite. Na sliki gojenci centra za glasbeno in baletno vzgojo na javnem nastopu v dvorani glasbene šole v Šoštanju. DOVOLJ BO gradbenih parcel zanimanje za enodružinsko stanovanjsko gradnjo postaja zadnje čase med našimi občani vedno večje. z Zeljo, da bi ustregli mnogim interesentom, so se 2e konec lanskega leta pripravili novi zazidalni načrti za enodružinsko zasebno gradnjo. lani so izdali preko 150 odločb o uporabi zemljišča za gradbene namene, letos pa preko 100 odločb. Ker imajo že letos na spisku preko 6D interesentov, ki bi radi gradili svojo enodružinsko hišo, so izdelali zazidalni načrt za enodružinsko gradnjo na področju severno od železniške proge Celje—Dravograd, to je v podaljšku Šmartno II do Sela. Dokončno so izdelali prvi del zazidalnega področja, da bodo lahko izdali lokacijske odločbe. Prvi del tega zazidalnega okoliša se imenuje Velenje-Konovo. Za ta del je zazidalni načrt že tako daleč izdelan, da bodo lahko že v tem mesecu izdali lokacijsko dovoljenje. Na tem področju je na razpolago 130 gradbenih parcel za gradnjo enodružinskih stanovanjskih hiš. Situacijski načrt zazidave je razstavljen v avli občinske skupščine Velenje, vse ostale podatke pa lahko reflektanti dobijo na oddelku za gospodarstvo ob uradnih dnevih. Velikost gradbenih parcel je okrog 700 m2 tako, da bodo stanovalci lahko imeli še lep vrt. V glavnem se morajo zidati opečne pritlične hiše velikosti 8X7 metrov z naklonom ostrešja 30 do 40 stopinj. V stanovanjski soseski Velenje-Konovo se bodo lahko postavile tudi montažne stanovanjske zgradbe. Na tem .področju bodo lahko graditelji gradili stanovanjske hiše po svoji želji in lastni izbiri. Vendar kljub enostavnosti hiše ne bodo smele kvariti izgleda bodočemu naselju. Osnovna cestna mreža že obstaja. Zazidalno področje leži nekoliko višje od obstoječega vodovodnega rezervoarja, zato iz njega ne bo mogoče težno napajati to področje s pitno vodo. Zgrajen bo nov rezervoar za potrebe pitne vode. Stanovalci bodo morali uporabljati v začetku greznice, kasneje pa se bo napeljala kana- lizacija in povezala s kanalizacijsko mrežo v Velenju. Drugo zazidalno področje bo Ve-lenje-Selo. Projekt že delajo in bodo lahko interesenti pričeli graditi last-, ne enodružinske hiše najkasneje spomladi prihodnje leto. Na tem pod-! ročju bo na razpolago okrog 200 gradbenih parcel za individualno gradnjo, Kot vidite, bo zaenkrat na razpolago dovolj gradbenih parcel. Zato je gradnja enostanovanjskih privatnih hišic izven gradbenih območij nesmiselna. llllllllllllllllltflll JillflJJIIIIIIIPItVIJ I llllVVtllllllf JJJJJlflflllHfc (Nadaljevanje s prejšnje strani) IZ POROČILA ... Primerjava kvalifikacijskih sestavov za leti 1962, 1963, 1964: Kvalifikacija Leto in število i/.ra v procentih 1962 1963 1964 Nekvalificirani 30,8 Priučeni 18,3 Kvalificirani 36,8 Vlsokokvallficlranl 2,9 Tehn. uslužbenci 6,3 Administrativni uslužbenci 3,7 Pomožni uslužbenci 1,2 RLV skupaj: 100,0 100,0 100, Iz tabele je razvidno, da tudi če obravot vamo celoten naš kolektiv, ne moremo govt riti o kakšnih večjih spremembah v kvalifikacijski strukturi. Važno je vsekakor dejstvo, da Imamo i vedno skoraj eno tretjino nekvallclranlh lji dl. Verjetno je eden izmed važnih člnitelj« zaradi katerega ne moremo tega procesi zmanjšati — fluktuacija. Nekvalificirani nam prehitro zamenjavajo (ko bi se NK d lavec moral priučiti, fluktulra, zamenja | spet novinec In tako gre proces dalje). Vsekakor pa bo kadrovsko-socialna sluila morala zastaviti vse sile, da bi stanje kjer je to potrebno, Izboljšala. Razpis Mladi harmonikarji pod vodstvom Silva Tamšeta Rudarski šolski center Velenje razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. 9 KVALIFICIRANIH RUDARJEV 2. 1 ELEKTROTEHNIK 3. 1 ELEKTRIKAR Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: pod 1. — dokončana rudarska ipoklicna šola in enoletna praksa; pod 2. — dokončana srednja tehnšika šola; pod 3. — dokončana poklicna šola. Poizkus.no delo je potrebno opraviti na delovišču v času enega meseca. Delo bo ocenila komisija. Razpis je odprt do 30. junija 1965. »♦»♦»H»ttlMMMMtt»l<»MMMn»JLMWIM>m>l«mMMWJiMMM»«H šport šport Šport šport NOGOMET RUDAR v I. slovenski ligi Nogometaši Šoštanja člani II. lige - vzhod Po dveh letih bodo velenjski nogo-metaSt ponovno tekmovali z najboljšimi slovenskimi enajstoricami. Po uspehu v tekmovanju v celjski pod-zvezi so letos zavzeli prvo mesto v . slovenski ligi — vzhod in se tako uvrstili v I. slovensko nogometno ligo. V zadnjem kolu prvenstva sla se Lep uspeh v Avstriji Nogometaši velenjskega Rudarja so bili na 3-dnevnem gostovanju v Zelt-wegu, kjer so sodelovali na turnirju, ti ga je priredil tamkajšnji nogometni klub. Poleg Rudarja so nastopili še SV Zeltweg, SV Judenburg in SV Knit-telfeld. Na turnirju so prikazali zelo dober nogomet, za kar so zaslužni vsi igralci, predvsem pa So se izkazali Kujan, Topčič, Vladisavljevič in Devic. V prvi tekmi je Rudar premagal SV-Zeltweg z rezultatom 8:7 (s streljanjem 11-metrovk) v regularnem času je bil rezultat 4:4. V finalni tekmi pa se je Rudar pomeril s SV Knittelieldom in igral neodločeno 1:1. V podaljšku pa je zmagal ter osvojil pokal, ki ga je podaril generalni direktor »Alpine-montan ge-selschaft« iz Dunaja dr. Rupert Roth. Pripomniti moramo, da so pred finalno tekmo v Zeltwegu, ki je bila odigrana popoldan, Velenjčani dopoldan isti dan igrali prvenstveno tekmo v Mariboru. srečala oba neposredna kandidata za prvo mesto, Rudar in Kovinar v Mariboru. Rudar je imel prednost dveh točk in bi mu zadostoval za popolen neodločen rezultat. V primeru, da bi Rudar srečanje izgubil bi postal prvak Kovinar. Dogodki na igrišču pa so pokazali, da so Velenjčani zrelejše moštvo, saj so zmagali z rezultatom 1:0. Zadetek je dosegel Vodeb v zadnjih sekundah igre. Za uspeh gre priznanje vsem igralcem in prizadevnim odbornikom kluba, posebno pa trenerju Slavku Huda-rinu. V imenu ljubiteljev nogometa iskreno čestitamo. Elektra : Ilirija 71:69 (34:41) Košarkarji Elektre so v 8. kolu prvenstva slovenske košarkarske lige zabeležili 4. zmago. Kljub temu, da se gosti iz Ljubljane nahajajo na dnu lestvice so domačine močno presenetili in ni dosti manjkalo, da niso odnesli iz Šoštanja obe točki. Šoštanjčani so si zmago priborili šele v zadnjih minutah igre. Najzaslužnejša za uspeh domačih sta Lukman in Zupančič in pa 600 gledalcev. V 7. kolu so Šoštanjčani gostovali na Jesenicah, kjer so klonili proti domačim košarkarjem s tesnim rezultatom 63:60 (30:29). Lestvica: Stojijo: Novak, Vučina, Pirečnik, Bukovec, Pavšek, Koren in trener Štrukelj; čepijo: Kričaj, Podojsteršek, Kac, Tajnik, Kočevar in Ramšak Streljanje: USNJAR IMA NAJBOLJŠE STRELCE Te dni je V>\\o končano tekmovanje v občinski strelski ligi. Vse do zadnjega,kola je bilo vprašanje prvaka nejasno. Za .prvenstvo sta se potegovali slreljski družini Rudar iz Velenja in Usnjar iz Šoštanja. Prvaka je odločilo njuno medsebojno srečanje v zadnjem kolu, kjer je Usnjar premagal Rudarja s 54 krogi razlike in tako postal občinski prvak. Skupno je nastopilo 10 ekip, vendar sta med tekmovanjem odstopila ekipa iz Šmartna ob Paki in Železničar. Končna lestvica: V okviru praznovanja 20. obletnice osvoboditve in Tedna mladosti so v Šoštanju priredili vrsto športnih prireditev, na katerih je sodelovalo blizu 1200 telovadcev in športnikov. Tako so nastopili telovadci na akademiji in telovadnem nastopu, dalje atleti, kotalkarji, strelci, šahisti, košarkarji in nogometaši. Atletika: — več kot 200 tekačev je nastopilo v teku po ulicah Šoštanja. V posameznih kategorijah pa so bili najhitrejši: Pionirke: 1. Šumnik Danijela 2. Košar Helena 3. Treševič Nevenika (vse I. osnovna šola Šoštanj) Pionirji: 1. Ferarič Rudi — I. osn. šola 2. Konovšek Stanko — II. osn. šola 3. Podkrižnik Zvonko — I. osn. šola Mladinke: 1. Pirečnik Ivanka — I. osn. šola 2. Kovačec Majda — II. osn. šola 3. Oremož Ivica — I. osn. šola Mladinci: 1. Hajsek Jože — »Partizan« 2. Remše Milan — II. osn. šola 3. Maglič Marko — RŠC Velenje Kotalkanje: — hitrostno kotalkanje na 150 m, sodelovalo 15 kotalkarjev: Rezultati: Mlajše pionirke: 1. Natek Renata 2. Lesnjak Draga Starejše pionirke: 1. Natek Maja 2. Gusič Jana Pionirji: 1. Obreza Damjan 2. Delopst Jože Usnjar 9 9 0 21600 306,00 Rudar 9 8 1 21665 290,65 Elektra 9 7 2 20009 270,09 m 9 6 3 19599 255,99 Ravne 9 5 4 19272 242,72 Mrož 9 3 5 19690 186,90 Galanterija 9 3 6 14986 179,66 Šalek 9 0 9 1800 18,00 ilil?!,: Wmm. Tek pionirjev po šoštanjskih ulicah .......................IIMII.......i.............................................................................................iiinimm J Spet nagradno žrebanje | Od 1. junija teče nova akcija za zbiranje vezanih hranilnih vlog pri komunalni banki Velenje. Vloge se bodo zbirale do I konca oktobra 1965. Na svetovni dan varčevanja pa bo žre-š banje teh vlog. VLAGAJTE PRI KOMUNALNI BANKI VELENJE IN VE-I ŽITE VAŠE HRANILNE VLOGE NA ENO ALI DVELETNI ODPOVEDNI ROK, Z VIŠJIMI OBRESTNIMI MERAMI IN Z MOŽNOSTJO PRIDOBITVE LEPE NAGRADE. liiiiimiiiiiiMiiniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiinMiMiniHiuiiniiHiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiMHiiiiiiiiiiiiiiiiiii KAJ JE NOVEGA V PLEŠIVCU Maribor 8 7 1 577:475 Branik 8 6 2 572:501 Jesenice 8 6 2 576:523 Svoboda 8 5 3 431:420 Ljubljana 8 5 3 544:534 Elektra 8 4 4 462:495 AŠK Tivoli 8 3 5 573:540 Sora 8 3 5 486:517 Ilirija 8 1 7 474:577 Domžale 8 0 8 475:588 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin PRIREDITVE OB DNEVU ŠPORTA Streljanje: — 42 strelcev iz 7 strelskih družin (Usnjar, Elektra, Mrož, »Franc Rozman-Stane« Šalek, I. in II. osnovna šola Šoštanj in Bele vode), se je pomerilo v tekmovanju z zračno puško. Na najboljša mesta so se uvrstili strelci Usnjarja. Vrstni red: 1. Zučko Franjo (Usnjar) 84 krogov (od 100 možnih) 2. Kovačevič Andrija (Usnjar) 76 krogov 3. Leskovšek Ivan (Usnjar) 71 krogov 4. Burger Darko (Usnjar) 69 krogov 5. Mravijak Jože (Mrož) 68 krogov. m Šah: — šahovska sekcija »Partizana« je priredila brzopotezni turnir, ki so se ga poleg šoštanjskih udeležili tudi velenjski šahisti. Prvo mesto je dosegel Pukmajster Jože (Šoštanj) s 13 točkami, drugi je bil Preložnik ing. Jože (Velenje) 11 in pol, tretji pa Javornik Vlado Šoštanj, .11 točk. Košarka: V prvenstveni tekmi I. slovenske lige je Elektra premagala ljubljansko Ilirijo z rezultatom 71:69 (34:41). Nogomet: Nogometaši Partizana pa so v mednarodnem srečanju premagali goste iz Gratkorna (Avstrija) z rezultatom 3:0 (2:0). Gole sta dosegla Koren 2 in Pirečnik. MALI OGLASI Preklicujem veljavnost plačilnega kartona RLV številka 255. Ramšaik Rudi, Velenje, Tomšičeva 11. Prfeklicujem veljavnost deputatne nakaznice za premog št. 787. — Sešel Maks, Velenje, Kersnikova 7. Aktivi ZMS ZA KAJCHOV POKAL Občinski komite ZMS Velenje je v počastitev 20. obletnice osvoboditve in Tedna mladosti organiziral športno tekmovanje mladinskih aktivov v namiznem tenisu, streljanju in šahu. Sodelovalo je 13 aktivov. Skupno 37 ekip. Tekmovanje v namiznem tenisu je bilo v Šmartnem ob Paki, v streljanju v Šoštanju, v šahu pa v Velenju. Najuspešnejši je bil aktiv ZMS Šmartno ob, Paki (vaški), ki je osvojil prehodni pokal Karla Destovmika — Kajuha, ki ga podeljuje Občinski komite ZiMS Velenje. Rezultati: Namizni tenis — sodelovalo je 16 ekip, vrstni red: 1. Šmartno ob Paki (vaški) 2. Šmartno ob Paki (šola) 3. TEŠ Šoštanj 4. Gorenje (vaški) 5. RŠC Velenje Streljanje — siodelovalo 9 ekip, vrstni red: 1. TUŠ Šoštanj 2. I. osnovna šola Šoštanj 3. Šmartno ob Paki (vaški) 4. Pesje 5. LIK Šoštanj Šah — sodelovalo 12 ekip, vrstni red: 1. Šalek 2. TUŠ 3. Pesje 4. Šmartno ob Paki (vaški) 5. RŠC Velenje Skupni vrstni red: točk 1. Šmartno ob Paki (vaški 43 2.-3. TUŠ Šoštanj 34 2.—3. Osnovna šola Šmartno ob Paki 34 4. RŠC Velenje 33 5.-6. Šalek 27 5.-6. Pesje 27 1 IjFILEŠKI IlUDAR glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva občine velenje Lastnik in izdajatelj: Občinski odbor SZDL Velenje — Urejuje uredniški odbor: Maruša Dolejši, Ivan Fijavž, Franjo Kljun, Franc Lesnik, Ljuban Naraks, MIlan Sterban, Jože Tekavec, Alojz Zavolovšek in Rudi 2evart. — Časopis izhaja vsak drugi četrtek. — Posamezna številka slane 30 din. — Letna naročnina 700 din in polletna 350 din. — Naročnina se vplača vnaprej na tekoči račun 603-16-608-43 pri Narodni banki Šoštanj. — Naslov uredništva: »Šaleški rudar«, Velenje, Titov trg 2. - Rokopisov in fotografij ne vračamo. — Tisk in kllšeji: CP »Celjski tisk« Celje. Tudi naša vas, ki je sicer nekoliko odmaknjena od Velenja, ima čedalje več obiskovalcev. Ljudje, ki se želijo sprehoditi, so začeli obiskovati tudi naš -kraj. To jim je omogočila nova cesta, ki smo jo lansko leto zgradili. Sedaj Plešivec ni več samotna vas. Povezana je s svetom in ljudmi, ki živijo v dolini. Pred šolskim poslopjem se ustavi prenekateri avtomobil. Obiskovalec izstopi in je presenečen. Ce ogovori domačina z besedami: »Pri vas ste pa veiiko naredili, marsikaj se je spremenilo odkar me ni bilo tu!« mu le-ta odgovori: »No, nekaj smo res naredili. Sola bo kar lepa, kajne?« Ko bo šola popolnoma obnovljena, bo ta objekt najlepša stavba v Plešivcu. Krajevne organizacije in krajevna skupnost so se letos lotili drugega vaškega prdhlema. Prišli smo do prepričanja, da bomo morali sami začeti popravljati pokopališče. Želeli smo zvedeti, kaj mislijo vaščani o tem, zato smo poslali vsem anketno polo. Razen treh vaščanov so se vsi ostali strinjali, da bodo prispevali po 1000 dinarjev za popravilo pokopališča. Tako bomo nabrali 400.000 dinarjev. Del sredstev smo s tem že nabrali, manjka nam še 600.000 dinarjev. Upali smo, da bo to prispevala občinska skupščina. Toda zaradi finančnih težav skupščina v tem iletu ne bo mogla nuditi pomoč. Pred mami je sedaj vprašanje. Ali naj začaema z delom samo s samoprispevkom, ali pa naj počakamo do naslednjega leta. Morda se bomo oprijeli predloga, ki pravi, da bi se naj svet krajevne skupnosti naslonil na ltomunalno-obrtni center v Velenju z namenom, da slednji uredi pokopališče s sredstvi krajevne skupnosti, ostalo pa naj bi podjetje samo finansiralo. Občinska skupščina bi razliko poravnala komunalno obrtnemu centru naslednje leto. Martin pustatičnik, Plešivec OTROCI LETUJEJO NA JADRANU Lani je občinska zveza društva prijateljev mladine poslala na letovanje ob morju 340 otrok. Letos pa bodo organizirali letovanje za 710 otrok. V zdravstveno kolonijo bo poslanih 250 otrok, na otok Stenjak 200 otrok in na Mali Lošinj 260 otrok. Vrnila se je že prva skupina otrok, ki je bila v Novi-gradu. Te dni pa je odpotovalo na otok Stenjak 40 otrok iz naše občine. ZAHVALA Ob žalostni in boleči izgubi našega nadvse ljubega ateka JOŽETA ZAJCA se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti in mi v teh žalostnih dneh stali ob strani. Posebno zahvalo sem dolžna delovnemu kolektivu SGP »Vegrad« iz Velenja, ki je prevzelo skrb za pogreb. Toplo se zahvaljujem tudi krajevnim organizacijam ZB NOV, KO SZDL Družmirje, gasilcem, mladincem in občinskemu odboru SZDL Velenje ter govornikom za poslovilne besede. Sorodnikom in vsem, ki ste z menoj sočustvovali in izrazili svoje sožalje ter pokojnikov prerani grob zasuli s številnimi venci in cvetjem, moja prisrčna hvala! Neutolažljivi: Karolina, hčerkica Romana in sin Drago .-V*-« Kakšne imamo cene pri nas... vi Letna skupščina je uspela ŠOŠTANJSK1 UPOKOJENCI SO SE ZBRALI V DVOfeANI GLASBENE i ŠOLE NA LETNI SKUPŠČINI. O DELU IN BODOČIH NALOGAH STA PODROBNO POROČALA PREDSEDNIK DRUSrVA I RAN.K) STANOVSEK IN PROSLAVO TAJNIK NARALOCNIK. ZBOROVANJE SO POVEZALI S LETNICE OSVOBODITVE. 20- NA DAN 8. JUNIJA Velma Velenje Tržnica Velenje Agroproa Celje -poslovali Velenje S-i -n |l ll Krompir - novi 250 210 210 210 Krompir - stari 65 65 65 _ Čebula - nova 260 240 280 280 Zeljne glave 250 180 196 190 Solata - berivka " — — — 150 Glavnata solata 200 200 180 200 Kumare - sveže — — — 400 Grah - sveži 250 240 230 230 Paradižnik 700 700 700 700 Česen - sveži 360 — — 350 Korenček 500 —. — 400 Peteršilj 500 350 — 350 Por 250 200 — — Jagode — 750 — 630 Češnje 300 280 — 270 Fige — — — 320 Ohrovt — 330 _ 300 Limone 300 300 280 300 Jajca 37 36 38 38 Fižol ' 280—300 280 310—320 320—350 I 1 AVTO-MOTO DRUŠTVO SVETUJE Upokojenci na letni skupščini Člani društva, ki so se v velikem številu udeležili letne skupščine, so največ razpravljali o novem pokojninskem zakonu. Po njihovem mnenju so najbolj prizadeti upokojenci z m« nimalnimi pokojninami. Govorili so tudi o klubskem prostoru, ki ga bi nujno rabili. Tudi mimo stanovanjskega problema, ki je za marsikoga izredno boleč, niso šli. Našteli so celo posamezne primere, ko v Šoštanju uporabljajo primerne stanovanjske prostore za drvarnice in skladišča. V hiši na Koroški cesti služi bivša kavarniška ba za drvarnico. Nekdanji gostilniški prostori v Mravljakovi hiši služijo za skladišča. S svečanim govorom, ki ga je imel predsednik društva upokojencev, so začeli proslavo posvečeno dvajseti obletnici naše osvoboditve. Nato je njihov pevski zbor zapel nekaj domačil in partizanskih pesmi. Z enominutnim molkom so počastili spomin vseh mei letom umrlih članov društva in položili venec k spomeniku žrtvam fašizma na Trgu svobode v Šoštanju. POPRAVEK V sestavku Nedeljski miting, objav-I ljen na tretji strani Šaleškega rudarja številka 3, se pravilno glasi zadnjij stavek: »Proslavo so organizirali član Zveze borcev in drugih množičnih or<] ganizacij iz Šaleka«. UGODNOSTI, KI JIH NUDI AVTO-MOTO DRUŠTVO VELENJE SVOJIM ČLANOM — koriščenje uslug v društveni delavnici, katera je zaprtega tipa in namenjena le svojim članom; — 10 % popust pri teoretičnem delu tečaja za šoferja-amaterja (družinskim članom); — prednost pri uporabi društvenih vozil pri šolanju za šoferja-amaterja; — enkrat letno brezplačno mazanje vozila (kupon a); — enkrat letno brezplačna uporaba naprav za pranje vozila ali ipa menjava olja (samo delo) kupon b; — brezplačni dopolnilni tečaj o prometnih predpisih in vzdrževanju vozil; — pravico pri sodelovanju pri skupinskih izletih ali >"Reyli« vožnji, ki jo organizira AMZS ali AMZJ sofinancira svoje člane pa matično društvo. CENIK USLUG v delavnici Avto-moto društva Velenje, ki je namenjena svojim članom PEŠCI Vrsta uslug Za člana Za nečlana din din Vsa« avto mehanična dela 20 % po normnem po normnem nižje cene od ostalih servisov pravilniku pravilniku Pranje avtomobila do 1000 m3 Pranje avtomobila nad 1000 m3 Pranje motorja Mazanje avtomobila do 1000 m3 Mazanje avtomobila nad 1000 ccm Polnjenje avtomobilskega akumulatorja — novega Polnjenje avtomobilskega akumulatorja — starega Polnjenje motorskega akumulatorja — novega Polnjenje motorakega akumulatorja — starega 250 500 100 200 200 400 300 600 800 1300 400 800 400 700 300 500 Popust pri uslugah ima član le pri predložitvi članske izkaznice za tekoče leto. CENIK USLUG na principu samopostrežbe v delavnici AMD Velenje Vrsta usluge Za člana din Za nečlana din 100 150 50 200 100 Pranje avtomobila do 1000 ccm Pranje avtomobila nad 1000 ccm Pranje motorja Naftiranje stroja Uporaba strojnega sesalca za prah Uporaba mostu na uro brezplačno Uporaba naprav za merjenje gostote kisline in napetosti toka v akumulatorju brezplačno Uporaba kompresorja za polnjenje gum in kontrola brezplačno Uporaba orodja ali prostora na uro Posojanje polnilca akumulatorja na dom do 24 ur Posojanje polnilca akumulatorja na dom nad 24 ur brezplačno 300 600 200 300 100 400 200 100 100 100 ni možno 600 1200 Da bi bili pešči na cesti bolj varni, določa zvezni temeljni zakon o varnosti prometa na javnih cestah, ki je stopil v veljavo 4. aprila 1965, da morajo hoditi pešci po skrajni levi strani t ceste in ne več po skrajni desni strani ceste, kot so hodili doslej. HOJA PO SKRAJNI LEVI STRANI CESTE JE VARNA — ker prej opazite nasproti vozeče vozilo; — ker se lažje umikate nasproti vozečim vozilom; — ker vas tudi vozniki, ki vam vozijo nasproti, prej opazijo. NE POZABITE, DA NI DOVOLJENO — postajati na vozišču; — prečkati cesto izven prehoda za pešce; — ovirati vozila, ko prečkate cesto. PRI HOJI IN PREČKANJU CESTE BODITE VSELEJ PREVIDNI I VOZNIKI Ko se približujete prehodu za pešce, § prilagodite hitrost vožnje tako, da bo- | ste vozilo lahko tudi ustavili. Upošte- S vajte pravice pešca! VOZNIKI IN PEŠCI Upoštevajte pravice drug drugega S in bodite obzirni! VSEM UDELEŽENCEM V PROMETU | Bodite zlasti pazljivi na otroke, in- | valide ter stare in slabotne ljudi I KINO POZIV OBČINSKE URBANISTIČNE INŠPEKCIJE Nekateri investitorji so zgradili svoje objekte brez predpisanih dovoljenj, zato se ti objekti štejejo za nedovoljene gradnje in se ne smejo priključiti na komunalne naprave. Za mnoge od teh gradenj so zakonite možnosti, da se uredijo v skladu z zakonom, to je, da investitorji dobijo naknadno dovoljenje za lokacijo in dovoljenje za graditev. POZIVAMO vse občane in delovne organizacije, ki so začeli z gradnjo ali pa pričeto gradnjo dokončali brez predpisanega dovoljenja za lokacijo in dovoljenja za graditev ali izjemnega dovoljenja za uporabo zemljišča za gradbene namene, da priglasijo take gradnje občinski urbanistični inšpekciji DO 30. JUNIJA 1965 Priglasitev izvršite osebno pri Skupščini občine Velenje, sprejemna pisarna št. 19, kjer dobite potrebni obrazec. Občani in delovne organizacije, ki ne bodo v roku priglasili nedovoljene — črne gradnje, bodo obravnavani v skladu z veljavnimi predpisi in kazenskimi določili. Občinska urbanistična inšpekcija ■milili.....................................................mi.....m......i......imunimi.................................................... F I Č K O za 250 din Nadomestne volitve odbornika občinske skupščine Zbor delovnih skupnosti občinske skupščine je na svoji zadnji seji razpisal nadomestne volitve enega odbornika v volilni enoti št. 1, ki obsega tovarno Galanterije Šoštanj in obrat podjetja Toper Celje v Šoštanju. Te volitve je razpisal zaradi tega, ker se je na volitvah dne 28. marca 1965 izvoljena odfoornica odpovedala odborni-škemu mandatu zaradi preselitve v Kamnik. V volilni enoti sta bila za določitev kandidatov za odbornika izvedena dva zbora delovnih ljudi. Na zboru delovnih ljudi v podjetju Galanterija je bil za kandidata določen Slutej Stane iz Šoštanja, na Zboru delovnih ljudi v obratu podjetja Toper pa Mavsar Antonija iz Velenja. Ža odbornika občinske skupščine bo izvoljen tisti kandidat, ki ' bo pri glasovanju dne 18. junija dobil več glasov delovnih enot obeh delovnih organizacij, ki tvorijo volilno enoto, v kateri so nadomestne volitve. KINO »SVOBODA« VELENJE Od 17. do 18. junija: ameriški barvni CS film PLAMEN NA ULICAH Od 19. do 20. junija; mehiški barvni VV film V SLUŽBI PANČA VILE Od 22. do 23. junija: ameriški barvni CS film APARTMAN Od 24. do 25. junija: jugoslovanski film PROMETEJ Z OTOKA VIŠEVICA Od 26. do 27. junija: angleški film NAPAD Z OROŽJEM Od 29. do 30. junija: nemški film TAJNOSTI ORIENTA I. del Od 1. do 2. julija: nemški film TAJNOSTI ORIENTA II. del FILMSKO GLEDALIŠČE VELENJE 21. junija: ameriški film PTICI 28. junija: ameriški film BEKET '5. julija: ameriški barvni CS film LEV KINO »KAJUH« ŠOŠTANJ Od 19. do 20. junija: japonski barvni film LJUDJE SKRIVNOSTNEGA , PLANETA 23. junija: angleški film v RITMU TWISTA Od 26. do 27. junija: angleški film FANY 30. junija: francoski film LJUBKA laznivka na veliki tomboli v Velenju, 20. junija ob 15. uri na prostoru proti jezeru Pridite - sreča vas čaka i « iTimiiiiii........................................................ .itniiiiiiiiiiiiiMiiiniinmiiiiiiiiiiiuiiiminiii.miiininitiiiiinmiiiii