• POGOVOR S PREDSEDNIKOM OBČINSKE SKUPŠČINE NIKOM LUKEŽEM
Deset let sedanje ustave
Pred desetimi leti smo sprejeli novo ustavo SFRJ, uslave republik in avtonomnih pokrajin. Skupna zaačilnost vseh je bila: poglobitev in razširitev samoupravljanja, opredelitev delegatskega sistema kot oro-dja za izvajanje samoupravljanja in za delovanje skupščin družbeno-političnih skupnosli in njihovih organov ter ureditev enakopravnosti narodov in narodnosti in njihovih skupnih interesov, ki jih uresniču-jejo v federariji, odgovorni za svoj in skupni rarvoj.
Ta skupna značilnost tedaj sprejetih ustav, ki so se gradile v široldh razpravah, je bila pri vseh občanih Jugoslavije sprejeta z velikim nav-dušenjem. Deset let ustave pa pomeni tudi desel let delegatskega si-stema, saj smo 31. marca leU 1974 volili prvc delegate in prve delega-cije in letos smo z volitvami nosilcev delegatskib funkcij v skupščinah pnič uresničili tudJ dopolnila k ustavi, ki smo jib sprejeli leta 1981.
Predvsem o praksi ob tem sicer majhnem, pa vendar pomemb-nem jubileju smo povprašali po-novno izvoljenega predsednika občinske skupščine Nika Luke-ža.
Z novo ustavo leta 1974 smo odločno odgovorili na izziv zgo-dovine in časa, v katerem druž-beno vedno razvitejši človek po-trebuje socialistično samou-pravno družbo, družbo svobod-nih, enakopravnih in solidarnih Ijudi, Id so sposobni sami urejati svoje zadeve in si z delom ustvar-jati svoj položaj. Mar nismo na to vsebino preveč pozabili v vsak-danjem življenju? Tudi v dele-gatskem sistemu?
Sprejem ustave leta 1974 po-meni pomemben korak v razvoju naše revolucije, pomeni revolu-cionarne spremembe v družbe-noekonomskem, socialnetn in političnem položaju človeka. Ta ustava je odločen premik v ra-zvoju socialističnega samouprav-1 janja, v katerem se krepijo vloga
in položaj delavca, vloga in pomen dela. Nova ustava po-meni tudi bistven napredek v vlogi in položaju, suverenosti re-publik, kjer gre za nadaljnjo de-mokratizacijo odnosov raed na-rodi in narodnostmi. Leta 1974 sprejeta ustava daje trden temelj in tudi smer nadaljnjega razvoja in je orožje delavskega razreda, vseh delovnih ljudi in občanov v boju za uresničevanje njihovih zgodovinskih ciljev.
Uveljavljanje te ustave ni stvar le ene, temveč več genera-cij.
Ob obletnici ustave — deset let je za take revolucionarne spremembe sicer malo —, pa je prav, da se vprašamo, kako je z njenim uresničevanjem in kje pri tem pravzaprav smo. Vprašati in poglobiti v to vprašan je bi se mo-rali v slehernem okolju naše družbe: v temeljnih organizaci-jah združenega dela, v krajevnih skupnostih in v samoupravnih in-teresnih skupnostih, v delegaci-
jah in delegatskih skupščinah in nasploh povsod, kjer delamo in živimo, kjer se organizirano inte-resno združujemo. Uslava je prinesla ogromne spremembe tudi v vlogi zveze komunistov, socialistične zveze in drugih družbenopolitičnih kot tudi družbenih organizacij in društev. Vendar so vse spremembe v skladu s temeljnim ciljem nove ustave, da bo delavec resnično odločal s sredstvi, pogoji in re-zultati dela na vseh ravneh druž-bene organiziranosti, od te-meljne samoupravne skupnosti do občine, republike in naprej. To naj bi dosegali z delegatskim sistemom in razmer ji, kar je prav
tako ena od novih kvalitet ustave iz leta 1974.
Prav tako se moramo spdmniti našega položaja v svetovni družbi narodov in držav. Nova ustava je tudi na tem področju nedvoumna, jasna in čista. Jugo-Slavija mora tudi v prihodnje vedno . delovati kot dejavnik miru, popuščanja napetosti in sodelovanja med narodi in drža-vami, na načelih neuvrščenosti in na osnovi njihove samostojnosti, enakopravnosti in suverenosti. Taka politika je v svetu prepro-sto dobila vzdevek Titova.
Ocenjujem, da se vsebina nove ustave že vrašča v vse pore našega dela in življenja. Ne-nehno pa se moramo bojevati proti vsetn, ki iščejo razne bliž-njice ali stranpoti, kajti slej ko prej se pokaže, da je prava in dolgoročna trdna le tista, ki smo si jo začrtali prav z novo ustavo.
Torej nudi izhod iz sedanjih družbenih protislovij, ki so se nakopičila, prav ustava kot vred-nost za današnji čas, saj je prav sedaj potrebno čimširše sodelo-vanje delovnih Ijudi in občanov?! Da naše ravnanje čimbolj pribli-žamo ustavi, postopno dosegamo tudi njene programske cilje in jib seveda odgovorno izpolnjujemo.
Globoko sem prepričan, da je resnično edini izhod iz današnjih družbenih protislovij v dosled-nem, ustvarjalnem uresničeva-nju nove ustave in da to res po-meni dajati deldvnemu človeku in občanu tisto vlogo, ki jo v naši revoluciji vseskozi ima in pomeni gibalo razvoja in napredka, moč Ijudskih množic, ki je doslej še vedno in brezkompromisno pre ig-'a vsa družbena proti-slovja. <. adi številnih žgočih vprašanj večkrat pozabljamo na to resnico in našo temeljno ustavno usmeritev in dajemo prednost hitremu administrativ-nemu odločanju, ki v nekaterih primerih sicer daje neke tre-nutne in začasno primerne rezul-tate, vendar vsebini našega dol-goročnega razvoja veliko škodu-jejo. Moč je v množicah in našem delegatskem sistemu, admini-strativno odločanje razorožuje delavski razred in postavlja dele-gatski sistem v nemočen položaj. To se močno odraža v našem de-legatskem sistemu in v takšnih razmerah ga je težko graditi v učinkovito moč odločanja, spo-razumevanja in dogovarjanja delavskega razreda, vseh delov-nih ljudi in občanov.
Tokrat smo v praksi prvič izvedli del ustavnih dopolnil, ki so skrajšala 4-letni mandat vsem nosilcem vodilnih funkdj v dele-gatskih skupščinah.
Delo delegatske skupščine je bilo ocenjeno, kaj pa vaše »žu-panstvo«? Ljudje so včasih na »župana« veliko dali. Kar njemu so prišli potožit aii pa za denarce prosit, vendar takrat ni bilo dele-gatskega sistema in ne sisov. Imate veiiko težav s tem?
Lahko vsak občan pride ka-darkoli do vas ali bi raje videli, če bi bilo to le na določen dan kot ¦ dan odprtih vrat in podobno?
Dveletni mandat, ki smo ga uvedli z ustavnimi dopolnili kot novost, moramo povezovati s si-stemom družbenega planiranja, ki se zaokrožuje na pet let. Kvali-teta te novosti se je pokazala v praksi. Delegati in vsi delovni ljudje in občani v temeljnih sa-moupravnih skupnostih imamo priložnost oceniti nosilce odgo-vornejših funkcij v delegatskem sistemu, koliko so se zavzemali za uresničitev sprejetih družbe-nih načrtov razvoja. Je prilož-nost, da se ob slabi oceni nosilce funkcij tudi zamenja a!i jim da podporo za delo v naslednjih dveh letih. Seveda bi ta prilož-nost aii kvaliteta res čisto in prav zaživela v normalnih razmerah delegatskega odločanja. V ra-zmerah, ko razvojne plane zaradi znanih vzrokov, skorajda me-sečno spreminjamo, pa je osebna angaž.ranjst nosilcev funkcij v delegatskem skupščinskem si-stemu težje izmerljiva.
Vloga »župana« — sedaj predsednika občinske skupščine je danes prav v tem, da se od-ločno zavzema za dosledno ure-sničevanje ustave, za to, da o vseh temeljnih zadevah, o intere-
sih in potrebah odločajo delovni Ijudje in občani sami v temeljnih organizacijah združenega dela, v samoupravnih interesnih skup-nostih, v krajevnih skupnostih, kjer živijo, in v občini, pa seveda prek delegatskega sistema še širše v mestu, regiji, republiki in federaciji. Kajti dosledno ure-sničevanje ustave pomeni, da v delegatskem sistemu delovni človek in občan načrtujeta v skladu z rezultati ustvarjenega družbenega proizvoda in ob zak-ljučnih računih odločata, koliko in za kaj dati sredstva, koliko za kulturo, za izobraževanje in drugo. Kolikor bolj dosegamo te ustavne cilje, toliko bolj izginja tisto klasično »županovanje« v občini, v mestu ali širše. Pri tem moramo opozoriti na vlogo in ve-liko ustvarjalno moč družbeno-političnih organizacij, ki z ne-nehnim bojem prispevajo k ure-sničevanju ustave in s tem novih odnosov.
Žal mnogi še vedno mislijo, da smo predsedniki občinskih skupščin tisti, ki imamo veliko mošnjo, s katero sami razpola-gamo. Številni občani prihajajo k nam s prošnjami za stanovanje, lokaci je za hiše ali vikende; pa za dodelitev večjih sredstev pri raz-
nih obnovah, dozidavah in po-dobno iz krajevnih skupnosti, delovnih organizacij, pa obrtni-ki, društva ipd. Večkrat jih težko prepričam, da taka njihova pot za uresničitev njibovih potreb ni prava niti realna. Usmerim jih v okolja, kjer njihove probleme lahko rešujejo. Dostikrat pa se obračajo name kot na »župana« le zato, ker njihove zadeve rešu-jejo v pravih okoljih prepočasi ali s premalo človeškega posluha. Seveda se v.takem primeru zav-zamem, da v teh okoljih ugoto-vijo vzroke počasnega reševanja in če so subjektivni, da jih odpra-vijo. Če.se v strokovnih službah interesnih skupnosti ali v službah občinske uprave počasi odzivajo na reševanje potreb občanov, imam jaz več obiskov. Prav zatc ne rnorem predpisati ur ali dni, v katerih sem pripravljen spreje-mati stranke in se z njitni pogo-varjati. Moja vrata morajo ir tudi so vedno odprta, sicer bi bi le   občinski   uradnik.   Seved; imam veliko opravil in prav rai vidim, da se za pogovor napre dogovorim, po telefonu ali kak> drugače. V takem primeru se n more zgoditi, da bi me kdorkol čakal zaman.
S. GERLICA