MARC
'6 S Marija, spnk. *
17	£ Patrik
18	P Ciril	♦
19	S Sv. Jožef 2« N Postna
21	P Benedikt
22	T Nikolaj, zvel.
23	S Oton + Q
24	č Gabrijel
25	P Oznan. M.D. + 2C S Ludger SllTi. PoaTtia
28	P Janez, pusč.
29	T Jona
so R Angela Fol. + 31 C BI. Modest «
Slovenec
PRVI SKOYENSKI LIST LVj AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!.
GLASILO SLOV KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian Organizations)
štev. (no.) 55.
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN * SLOVENSKE
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH , AMERIŠKIH«
chicago, ill., sobota, 19. marca — saturday, march 19, 1938
LETNIK (VOL). XLVII.
Amerika vedno pripravljena, sodelovati pri vzdrževanju miru, ne, da bi sklepala zveze z drugimi državami, je dejal državni tajnik Hull. — V barbarizmu, ki se razširja po svetu, je za Ameriko potrebna močna obrambna sila.
Washington, d. c. — "Mo-ttentalno vprašanje pred na ^ je, ali se naj doktrina nasi-Jja zopet posadi na prestol ln se z njo brezobzirno privede mednarodna anarhija in Padec naz.aj v barbarizem."
Te besede je izrekel držav-ni tajnik Hull, v svojem govoru po radio,, katerega je !mel ta četrtek popoldne in ki Je bil oddajan širom celega sveta. Namen govora je bil,
da
označi stališče, na kate-
dri
lem stoje Zed. države glede tujezemske politike. Hull je Povdarjal, da zavzema Ameri-1 slej ko prej princip vzdrže-^anja miru in nima namena, Vrjiešavati se v tuje zadeve, Pa je vedno pripravljena, rez sklepanja zvez s tuje-femskimi državami, sodelova-1 s svetom pri preprečevanju sporov. V to svrho je voljna k°nferirati z drugimi država-7 toda vedno pa si pri tem Pridrži svobodo, da po svoje ^'esoja položaj in ukrepa od-'°citve. Vlada torej nikakor ,e zasleduje politike popolne pokrije, ker ve, da bi to ne '"o učinkovito sredstvo za °sego varnosti, marveč bi na-P^otno zavedlo svet nazaj v ^zmere srednjeveškega kao-' v katerega nekateri deli
Že itak bredejo. ^e, da bi imenoval kake o Zaye, je Hull izrazil očitno iif°rČenj'e nad barbarizmom ^ divjaštvom, ki se širi danes Sa-,v,VetU V meclriarodnih odno-ijg ' kv° se pogodbe sploh več j uP°števajo in se računa le s\ ffizična nasilJa. Ako bo . et Prezrl te čine in jim dal ])0l2nanje, se bo s tem le še ^ sPeševaia mednarodna brez-paavnost in anarhija. Amerika (jatrnora s paznim očesom gle-8v ! lla tak današnji zmedeni
Hi l\Ver
nobena obljuba več ^tin-0^ Se no^en niedna-2ad ' Za^on ne upošteva, ter ,°stno poskrbeti za svojo
še o"0 !arnost- da ne Postane darira žrtev nasilja, in je pov-
Potr i Je v to svrho nujno do8t da se Amerika za-Hostn° °b°roži. Nepripravljeni v takih časih, je dejal, bi postati skrajno uso-
^gonetna zarota
MisshiJf«°- I"- — 17 let stara lip „ rorothy Lange bi kmalu
.J. Vedela
ah Je že
več,ali je še na tem " onem svetu, po do-Hje , .' ki jih je doživela zad nem NajPrej se je na nje-5874 Ridge ave., dna y Petek zadnjega te-da « ki Pogrebnik in javil,
^eb MFlŠel Pr'Pravit za PO" U -ln ']1S;! Lange. Odpravili so 2abua Žina Je že skoraj po-V nJ dogodek, ko prično WiScr J0 deževati brzojavi iz
hi biionSma' vP^ajoč, zakaj i*.vijen p0^eba, kakor je bilo Preje, 0' brodniki so namreč l obvestilo, da bo truplo 'io v ,ange Pripeljano v nede-Ž° Po v !3consi"- Tudi to se je
d0 l^ilo
todu zadnjo sre-bi pa bila Mis&
RUSIJA VABI K NASTOPI
Opozarja demokratične države na nevarnost.
Moskva, Rusija. — Sovjetska vlada je po svojem komisarju za tujezemske zadeve, Litvinovu, pozvala demokratične velesile sveta k zedinje-nju in k skupnemu nastopu proti agresiji, kakoršna se je zadnje dni izvršila nad Avstrijo in kakoršna preti točas-no Čehoslovaški. Litvinov je ožigosal velesile zaradi njih nestanovitne politike in povdarjal, da je zadnji čas, da z odločnostjo nastopijo, ako hočejo preprečiti katastrofo. Povabil je velesile, naj se sesta-nejo h konferenci, od katere pa bi bile izključene Nemčija, Italija in Japonska, češ, da "z napadalci bi bilo brezuspešno, govoriti o napadih."
-o-
BRAZILIJA NE POSTANE
NAZIJSKA Rio de Janeiro, Brazilija. — Upanje nazijev, da si bodo lahko pridobili nadoblast v tej republiki, ko je bilo v njej pred nedavnim proglašeno diktatorstvo, se je temeljito razblinilo, ko je zadnjo sredo predsednik Vargas, ki vrši diktatorsko oblast, odločno povdaril, da se nazijsko gibanje ne bo trpelo. Pri predsedniku se je namreč zglasil nemški poslanik Ritter, ki je v imenu svoje vlade protestiral proti zatiranju nazijskih aktivnosti v Braziliji ter obenem namignil, da utegne Nemčija odpoklicati svojega poslanika, ako se bodo zatiranja nadaljevala. Vargas pa je protest enostavno odbil, rekoč, da. na-zijstvo ne bo našlo mesta v Braziliji.
-o-
ZA MOBILIZACIJO CIVILNIH AEROPLANOV
Washington, D. C. — Ar-madno vodstvo ima sestavljen načrt, po katerem bi se v slučaju vojne mobilizirala v vojaško službo vsa civilna in trgovska letala. Ta letala pa bi se uporabljala le v svrho transportacije vojaštva in potrebščin in ne v resnične bojne ali napadalne svrhe. Enako je armadno vodstvo pregledalo tudi vsa letališča, ki se bodo dala uporabiti,, ter aero-planske tovarne, katere bi se v slučaju potrebe preuredile, da bi izdelovale bojne aeroplane.
BARCELONA NAPADENA
Nacijonalisti sipali bombe na mesto.
Barcelona, Španija. — Bržkone z namenom, da čimprej demoralizirajo vladno stran v toliko, da bo odložila orožje' in se podala,so nacijonalisti podvrgli prebivalstvo tukajšnjega mesta strahovitemu bombardiranju, kakoršnega še ni doživelo nobeno mesto prej tekom cele vojne. Roji aeroplanov sc se ponovno in ponovno vračali nad mesto, da se je izvršilo tekom 14 ur celih 12 napadov, Bombe so bile strahotno učinkovite in so zadevale najbolj obljudene dele mesta. Kakor se je v naglici moglo preračunati, je bilo ubitih nad GOG, ranjenih pa do 1000 oseb.
-o-
PLAČAL BO S SMRTJO Chicago, 111. — \ sredo se je končala več dni trajajoča obravnava pred tukajšnjim federalnim sodiščem proti Johnu H. Seadlundu, kateri je bil obtožen, da je ugrabil in umoril Chas. S. Rossa. Porota ga
ŠE NA DOLGA LETA!
Vsem Ptpetom in Pepcam, Jožetom in Jožicam,Josephom in Josephinam obilo veselja in pristnega slovenskega radova-nja ob njih godu, ki ga obhajajo danes, v soboto!
KRIŽEM SVETA
—	Southampton, Anglija. Na velikem angleškem parni-ku Berer.garia se je zadnjo sredo ponoči vnel požar, ki pa je bil hitro pogašen.. To je bil
tretji podobni požar. Ladja je ravno prispela iz New Yorka brez potnikov, ker je ogenj uničil prostore prvega razreda.
—	Madrid, Španija. — Tukaj so zadnjo sredo pričela poslovati nova sodišča, tako-zvani nujni tribunah, katerih naloga bo, da bodo z vso naglico razreševala razne obtožbe veleizdaje, špijonaže in podobnega.
—	London, Anglija. — Kraljevsko palačo so opremili z vsem potrebnim proti zračnim napadom. Instalirane so v njej protiplinske sobe za kralja, kraljico in njuna dva otroka in pripeljala se je zadostna
je spoznala krivini zločina in
obsojenec bo plačal svoj čin s|zai°ga plinskih mask smrtjo na elekričnem stolu. Obsojeni je sprejel izrek s skrajno hladnokrvnostjo, rekoč, da se je tako zgodilo, kakor je pričakoval, in da. raje vidi, da gre na stol, kakor pa, da bi moral celo svoje življe-i je gniti v ječi.
-o-
• SOLA ZA CIGANČKE
Chicago, 111. — V Smyth šoli na 1059 W. 13th st. obstoja že od zadnje jeseni razred, v katerem so sami ciganski otroci, v starosti od 6 do 14 let. Ob začetku šole jih je bilo 24, a se je do zdaj skrčilo njih število na 19. Vzrok, da so jih spravili skupaj v eno sobo, je v tem, ker so vsi, mali in veliki, šele začeli pohajati šolo in jih zato niso mogli razdeliti med druge otroke. Storilo pa se bo to, ko bodo v pouku nekoliko napredovali.
-o-
širite in priporočajte list "Amerikanski Slovenec"!
ODKUPNINO SKUŠAJO PREPOVEDATI
Chicago, 111. — Tukaj se je pričelo gibanje, da se prisili državna zakonodaja k sprejetju zakona,, po katerem bi bilo označeno kot zločin in prepovedano pod kaznijo plačevanje odkupnine ugrabiteljem. Zagovorniki predloga trdijo, da se bo ugrabiteljstvo nehalo, ako se bo iz njega vzel dobiček.
UVOZ IZ JAPONSKE SE ZNIŽUJE
New York, N. Y. — Iz poročila, ki ga je izdal zadnjo sredo trgovinski department, se razvidi, da je uvoz blaga iz Japonske padel v toliko, da je bil v letošnjem januarju za šest milijonov dolarjev nižji kakor lani v istem mesecu. Nasprotno pa se je iz.voz na Japonsko znižal le za nekaj manj kot dva milijona dolarjev.
KRITIZIRAJO C1NCANJF.
Angleški min. predsednik bo prisiljen, da zavzame bolj določno tujezemsko politiko.
London, Anglija. — Mini-sterski predsednik Chamberlain ne bo mogel stalno sedeti v svojem gnezdu na plotu in se bo moral končno izreči za te ali druge vrste tujezemske politike. Proti njemu se je namreč pričela dvigati močna opozicija, ki se je naveličala njegove cincarske politike, ki doslej sploh nobene določne smeri ni zavzela .
Najbolj nevarno pa je ža Chamberlaina še to, da se je ta opozicija dvignila v njegovi lastni, konservativni stranki. Mali začetek se je pojavil tedaj, ko je Anth. Eden izstopil iz vlade, toda zadnjih par dni se je ojačevala z grozečo hitrostjo, dokler se ni zadnjo sredo zvečer ustanovil v poslanski zbornici poseben odbor, ki si je nadel nalogo, da zahteva od v;lade pozitivno akcijo. Na čelu tega odbora stoji Winston Churchill. Toda ne samo v parlamentu, marveč v svoji vladi sami ima Chamberlain nasprotnike.
Kakor znamenja kažejo, bo moral min. predsednik v kratkem času na plan iz svojega previdnega stališča, drugače bo prišlo v vladi do več re-signacij, na kar bi bil Chamberlain prisiljen, razpisati volitve. Sklepajoč iz tega, ko je v javnosti njegovo obnašanje obsežno kritizirano, je pa kaj dvomljivo, da bi bile volitve zanj ugodne.
Kar se v tem trenotku zahteva od angleške vlade, je to, da se postavi na stran Francije in z njo vred pritisne na Mussolinija in Hitlerja, da nemudoma odstranita svoje vojaštvo iz Španije,, in da se obenem s Francijo vred' zasigura pomoč Čehoslovaški.
-o--
Katoliški Slovenci naročajte in podpirajte svoj lastni list "Amerikanski Slovenec"
Iz Jugoslavije
Italijani bodo elektrificirali železniško progo Sušak-Škri-Ijevo in dali na razpolago tudi električni tok. — Usodna nesreča užitkarja Matije Gimplja na Dolenjskem. — Smrtna kosa in drugo.
Elektrifikacija železniške proge
Ljubljana, koncem febr. .— Iz Beograda poroča agencija "Jugoslov. kurir", da je dosežen načelni sporazum o tem, cla bodo Italijani izvedli elektrifikacijo proge Sušak — Škrljevo. Italijanski koncem (kateremu načelu je grof Vol-pi, bivši finančni minister) bo zgradil daljnovod visoke napetosti od Opatije do Sušaka. Na Sušaku bi bila zgrajena transformatorska postaja. Letno bi Italija dobivala 2 milij. kilovratnih ur toka. Nadalje še poročajo, da je to samo začasna rešitev, ker bi Italijani bili pripravljeni ukiniti to dobavo, čim bi bila zgrajena hi-drocentrala na reki Korani, kar namerava izvesti savska banovina.
Pod vinogradom je zmrznil
Mokronog, 28. febr. — Letošnja zima je na Dolenjskem še prav posebno mila, vendar je tudi zahtevala nekatere žrtve. Ponoči je nastopil precej občuten mraz in mu je podlegel užitkar Gimpelj i z Ribnice v Šmihelski občini.
Matija Gimpelj je izročil svoje posestvu sinu, ki mu je moral dajati užitek. Toda sin se ni dosti brigal za posestvo, hodil je po svetu in gospodarstvo je propadalo. Kmetijo je naposled kupila neka posestni-ca iz Šmihela, ki je pustila obdelovanje in užitek preužit-karju Gimplju. Mož je navzlic visokim letom skrbno obdeloval polje in vinograd na Lju-benski gori pod Sv. Vidom. Tako je bil tudi v četrtek zaposlen v vinogradu. Ker je splošna navada na Dolenjskem, zlasti v vinorodnih krajih. da se debeli četrtek izdatno proslavi, si je tudi užitkar Gimpelj v precejšnji meri privoščil zlate kapljice. Ko se je ponoči sam vračal domov, je
I.ange skoraj res potrebovala pogrebnika. Neki mladi moški je namreč vdrl v stanovanje in jo pričel daviti, rekoč, da bo dal.njenim sorodnikom zdaj res priliko, da bodo lahko kupili rože; le domačemu psu, ki je nasilneža zgrabil, se je zahvaliti, da je moral ta pobegniti, ne da bi bil dekletu kaj žalega storil. Policija zdaj preiskuje, kaj tiči za vsem tem dogodkom.
UJETI LOJALISTI
temi nekoliko zašel, padel na skalnatih tleh ter se kotalil po rebri. Pri tem se je precej potolkel, a je vendar še vstal in se plazil po hribu. Toda spet je padel in se potolkel, nakar je nezavesten obležal. Ker ni bilo pomoči, je ponoči zmrznil. Našli so ga šele v soboto. Novica o tej nesre-
Skupina španskih lojailistov, ki so padli v roke kot vojni ujetniki nacijonalistom ob nedavnih lju-tih bojih za mesto Teruel. Med tem je nacionalistična armada, dobro založena od Mussolinija in Hitlerja z vsemi bojnimi sredstvi, napravila uspešen nadaljnji sunek in prodrla v bližino obali Sredozemskega morja.
či
se je hitro razvedela, po okolici. Ker je bilo po vinogradih zaposlenih mnogo ljudi, se je zbrala precejšnja množica okoli ponesrečenca. Orožniki so dali ponesrečenca položiti v krsto, nakar je bil pokopan na šmihelskem pokopališču.
'strogi
Popravljamo novico o sodbi"
V 48. štev. tega lista, z dne 10. marca t. 1. je bilo poroča-no: da je Janez Gnidovec, 63 letni vdovec bil nekdaj dober posestnik, a je sedaj reven prevžitkar, ter je začel na stara leta krasti in beračiti. Tako
se je zgodilo, da je posestnici •Jožefi Šušteršičevi v Vižmar-jih meseca januarja ukradel pet krvavic. Gospodinja ga je zapazila in ga naznanila, za-kar je bil Janez obsojen na širi mesece strogega zapora. — Ta novica je bila objavljena pretekli teden iz Jugoslavije. Resnici na ljubo bodi povedano,. da omenjeni ni Janez Gnidovec, ampak Janez Ga-fcrovec, kar naj blagovolijo či-tatelji vzeti na znanje. Pomota pri navedbi imena se je pripetila poročevalcu jugoslovanskih novic, kateremu se naj neljuba pomota oprosti.
-o--/■
Vrane delajo škodo Iz Št. Jerneja na Dolenjskem poročajo, da so se tam silno razmnožile vrane, ki delajo na polju veliko škodo. Zato bodo začeli po nasvetu okrajnega kmet, referenta vranam spomladi nastavljati zastrupljena jajca,da se škodljiva zalega zatre.
-o-
Smrtna kosa
V	Ljubljani je umrl Franc Rebernak,, veterinarski major v pokoju. — V Št. Iliju v Slovenskih goricah je umrla Jožefa Bauman, vdova Schaliha-mer, rojena Roškar, soproga tamošnjega uglednega narodnega borca. — V celjski bolnici je umrla Antonija Mihelič, žena mizarskega mojstra iz Celja stara 60 let.
-o-
Smrtna nesreča
Na progi med Zidanim mostom in Rimskimi toplicami se je pripetila smrtna nesreča. V istem hipu, ko je stopil iz vlaka železniški premikač Franc Javšič,, doma iz Maribora, je privozil nasproti drugi vlak, katerega lokomotiva je zadela v Javšiča, da je obležal z raz-bito lobanju in kmalu nato izdihnil.
■-o-
Požar
V	vasi Jelša pri Št. Jerneju na Dolenjskem je ogenj uničil dvoje gospodarskih poslopij posestnika Staniča. O vzrokih požara še ni ničesar znanega. Sumijo pa, da je bil ogenj podtaknjen.
-o-
Zanimiv slučaj
V	Gradiščaku pri Varaždi-nu živi 28 letni Jakob Fogec, ki je pred 18 leti izgubil vid, kot posledica legarja in pljuč-, nice. Zdravniki so mnenja, da mu je previsoka temperatura uničila očesne živce. Pred nekaj dnevi pa se je na čuden način Jakobu zopet povrnil vid, toda izgubil je pri tem d&r govora.
-o--i |
Odlikovan Na celjskem sodišču so nedavno slovesno izročili odlikovanje jetniškemu pazniku Martinu Proselcu. Odlikovan je bil s srebrno medaljo za državljanske zasluge.
- • '-»-—m. J*ltJm
stran ž
•AMERIKANSKI SLOVENEC'
Sobota, 19. marca 1038
Amerikanski Slovenec
Prj)i in najstarejši slovenski list v Ameriki.
Ustanovljen leta 1891,
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in anevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Telefon: CANAL 5544
Naročnina i
_$5.00 _ 2.SO _ 1.50
Za celo leto Za pol leta . Za četrt leta
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto_____$6.00
Za pol leta___3.00
Za četrt leta______L75
Posamezna številka______3o
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
■■■
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year--
For half a year---
For three months
__$5.00
__2.50
_ 1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year--$6.00
For half a year__- 3.00
For three months .......- J.75
Single copy-----3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti deposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.	_
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
"katoliš" in cla veruje, kar sta ga oče in mati učila. Ce sta ga res učila naročati in citati brezyerske liste, ga bom o priliki se vprašal." — Takih "katoliš" rojakov je mnogo, kakor onih Amerikancev, ki nosijo knofe z napisi: "Buy American" — toda prav tiste knofe so pa na Japonskem naročili! Doslednost pa taka!



Pogled na evropske zmešnjave
Odkar je Hitler pobasal na svoj fašistični način Avstrijo, se razvijajo v Evropi zelo nejasni dogodki. Vse države so zelo vznemirjene, državniki podajajo izjave, svarijo eden drugega — pravi mednarodni politični kaos.
Kaj bo? Tako se začudeno vprašuje ves svet.
Težko je v takem kaosu predvidevati nadaljne razvoje. Le eno se lahko ugotovi, da fašistične države, ki imajo med seboj nekak dogovor, to so Nemci, Italijani in Japonci, imajo jasno določen program svoji politiki. Dočim na drugi strani države, ki jih tisk označuje za države zbrane v demokratičnem krogu (v kolikor je to res na mestu), ki so Francija, Anglija, Cehoslovaška in Rusija, pa zgleda, da nimajo prav jasnega programa in se družijo le v toliko, kolikor jih v to silijo razmere.
Hitler .in Mussolini imata, kakor zgleda jasen dogovor med seboj, ki je zavladati centralni Evropi na celi črti. Da se zavarujeta gospodarsko in politično hočeta za vsako ceno zmago generala Franco v Španiji. Razlogov za to željo je več: Glavni je, da dobita postojanko na skrajni južni zapadni'strani Evrope, iz katere lahko vodita vojne operacije v Atlantiku in Sredozemlju. Drugi vzrok je dobava železne rude iz Španije in španskega Moroko v Afriki. Tretji razlog je zapreti pot slovanski Rusiji (ne toliko komunizmu!) proti zapadu, na Daljnem vzhodu pa naj skrbi Japonska, da bo Rusija okrnjena. To je nekak jasen dogovor fašističnih držav. Tem ciljem jasno sledijo.
Kako so pa povezani Angleži in Francozi in Rusi? Francija se še nagiba k Rusiji iz razloga, ker pomoč je dobra, pa naj pride v sili od samega ta spodnjega. Angleži so pa dokaj konservativni in se Rusov skoro bolj boje, kakor Nemcev in Italijanov. Z njimi bodo šli le v skrajni sili, če ne bo drugega izhoda, kakor vrag, ki se mora v sili z muhami zadovoljiti. V srcu pa Angleži nikoli niso bili in nikoli ne bodo z Rusi. Preje z vsakim drugim. Toda razmere so take, da če za enkrat previsoko zrasteta Hitler in Mussolini, pomeni to konec tudi za angleški imperij. V Sredozemlju ga bo izpodrinil Mussolini, drugje Hitler in na Daljnem vzhodu Japonska. Zato je naravno, da če tudi se angleški državniki prav po polževo odločujejo za kak nastop, bodo končno na vsak način primorani v zvezo z Francijo in Rusijo, ali pa bo Nemec silil še na angleške otoke in tam zagospodaril.
Take so razmere za enkrat.
Najžalostnejšo ulogo igra v tej mešanici' zopet Poljska. Saj je bil namen baš versaillske pogodbe obdati Nemčijo z vmesnimi državami, da se jo nekako ogradi. Toda mali se med seboj sovražijo in to baš slovanske državice. Kakor so Poljaki igrali dokaj čudno politiko v dunajskem parlamentu in neprestano izdajali Cehe in Jugoslovane, tako se zdi, tudi zdaj barantajo z Hitlerjem in se mu prodajajo. Žalostno. Kako drugače bi Nemci re-špektirali Slovane, ko bi se 30 milijonov Poljakov in 13 milijonov Cehoslovakov združilo v enotno fronto. Tako bodo pa zopet posamezne in pocepljene enega za drugim izigrali. Žalostno za slovansko politiko.
In- vendar bi morali Slovani po tolikih preizkušnjah odpreti oči, da bi videli, kako prefrigano jih izrabljajo Germani in romanski narodi.
Ali bodo kedaj spregledali ?
KAJ POROČA JOLIETSKI POROČEVALEC
Joliet, 111.
Kmalu se bo začel graditi nov "bratski dom". Gradil se bo pri nas v Jolietu, v rojstnem kraju slovenskega bratstva v Ameriki. Poslopje ki se bo gradilo ne bo samo čast in ponos tukajšnje slovenske naselbine, ampak east in po-nos vsem Slovencem v Ameriki. — Iz ene naših slovenskih naselbin v Ameriki se veliko poroča, govori in piše o lepem kulturnem vrtu, narodnih domovih in raznih drugih kulturnih rečeh. Na vse to rečem in zapišem, da je v čast in ponos celemu slovenskemu narodu v tej zemlji, kajti taka aktivnost je najbolji dokaz naše slovenske zmožnosti. —^ Dom K. S. K. Jednote, ki se bo gradil v naši naselbini, bo vreden spomin ustanoviteljem, ker so ravno tukaj ustanovili to dično podporno organizacijo, pa bo tudi časten spomenik vsem ostalim slovenskim naselbinam, ki so se tej podporni organizaciji pridruževale in ustanavljale svoje postojanke. Zgodovinsko-spomin-sko bi bilo, če bi sc v tem novem poslopju uredila soba s pohištvom in drugimi pritilui-nami, ki bi kolikor mogoče izgledala kot "scenerija" ob času ustanovitve. — Kaj pravite?
V torek 8. marca se je odprlo prvo "backyard" igrišče in sicer na vogalu Chicago in Jefferson Sts., poleg okrajnih zaporov. Odprlo se je po tukajšnjem 'Recreational Planning Commission'! Postavljeno je bilo za to v tem prostoru, ker je ta prostor na takem kraju, katerega vidi največ ljudi, ki pridejo v mesto po raznih opravkih. Tudi za marsikaj drugega bo to pripravno, zlasti kateri imajo otroke v oskrbi, ker se lahko na takem prostoru igrajo., Je to pravzaprav model takozvane-ga "backyard" igrišča, v velikosti 26X16 čevljev in kdor si želi postaviti tako igrišče na svojem prostoru, naj piše ali se osebno zglasi pri zgoraj o-mtnjenem odboru na 123 So. Ottawa St. in odbor mu bo tako igrišče postavil, pod pogojem, da se lastnik zemljišča obveže kot oskrbnik in varuh istega. — Imenitno in korist no.
Iz Davenport, Iowa od St. Ambrose Acadamy pridejo v Joliet dne 22. marca basketball igralci, ki bodo tekmovali s Catholic High Teamom v katoliški višji šoli. Cisti dobiček tega večera je namenjen za
skimi brati na eni strani in peterimi na drugi strani. In sicer so kegljali Dernulcovi iz Rockdale, nasproti Ramutovim iz Jolieta. Zmagali so Joliet čani. Kegljali so tako le:
RAMUTA
	1	2	O O
Joseph	130	142	210
William	148	178	132
Rudolph	178	182	144
Edward	166	161	184
Frank	185	185	224
Skupaj	807	848	894
2519			
John
William
Rudolph
Edward
Stanley
DERNULC 184 144 157 191 169 180 177 189 224 112
134 191 150 160 120
pokritje bolniških in zdravniških stroškov za pokojnim Louis Martincichem, sinom našega rojaka Mr. in Mrs. Louis Martincicha iz Center St., kateri je dne 27. februarja umrl zaradi zastrupljenja v Davenport bolnišnici. Kot je bilo že večkrat omenjeno, je bil pokojni učenec St. Ambrose kolegija. — Prva tekma basketball igralcev na omenjenem programu bo tekma širni KSKJ teamom in Catho-jlia tudi njihovim staršem za
lic High skupino. — Ker na- tako lePe smove-stopajo v igri izvrstne skupine
Skupaj 911 816 755 2482
Prav lepo jih je opazovati, kako so se zabavali kot bratje
med na-'iene družine. Čast njim, čast
basketball igralcev in ker je dobiček namenjen za tako bla-
Pred nami je zopet čas primarnih volitev. Imamo 70 kandidatov na demokratski in 53
Pravijo, da se Japonci kesajo, ker so izstopili iz Društva narodov, odkar so Kitajci bombardirali japonska mesta. Ako bi bila Japonska članica Društva narodov, bi gotovo že protestirala proti Kitajcem.
Neki naš zastopnik je pred nedolgim poročal: "Obiskal sem rojaka, kateri stalno dela in ljodi v cerkev. Gotov sem bil, da se naroči na katoliški dnevnik. Ko sem ga pobaral in mu omenil naš list, se je začel izgovarjati, da nima denarja, da nima časa brati in še sto drugih izgovorov. Zraven na mizi sta pa ležala dva nasprotna brezverska dnevnika in sem opazil, da je imel oba plačana za eno leto naprej. V isti sapi mi je pa zatrjeval, da je on močno
go stvar, za pokritje bolniških ' na republikanski listi,, ki bodo 'in zdravniških stroškov ome-[:prišli pred nas od časa do ča. njenega visokošolca Louis Martincicha,. kateri se je v športu silno veliko udejetvoval in žrtvoval da je priboril častno ime za svojo šolo ter slovenski narod v tem športu, se pričakuje, da bo velika udeležba.
Rojak Joseph Hribar, avto mehanik je zelo znižal pristojbino za popravljanje avtomobilov, kar bodo avtomobilisti gotovo z veseljem pozdravili. G. J. Hribar je dober avto mehanik. Ko je prišel iz stare domovine je bil nekaj časa v Cle-velandu, O., potem v Wauke-ganu in Aurori, 111. Je priden Slovenec, ki se zelo rud pogovarja o napredku našega naroda. Ima svoj lasten izum takozvane 'grinding machine' in ker to zelo s pridom uporablja,namerava ustanoviti tovarno, v kateri bo to izdeloval in prodajal. Dan za dnevom prihajajo k njemu ljudje, ki bi radi kupili njegov patent, pa se bo, kakor se čuje, sam okoristil z njim. -Joseph Hribar je doma iz Žužemberka. — Naj bi le imel veliko uspeha pri tem.
Pred nekaj dnevi so pričeli tukaj pobirati prispevke, kateri bodo v letu 1938 razdeljeni trinajstim organizacijam,, ki se zanašajo na javno pomoč, za nadaljevanje poslovanja, kot na pr. bolnišnice in druge dobrodelne družbe. To se imenuje 'Community Chest Fund' in je baje po večini vpeljan po vseh večjih mestih in nado-mestuje prejšnje "tag days". Kvota za letos je v Jolietu odmerjena na $74,900.00.— Kateri le more je prav da pomaga v ta dobrodelni namen, ker ta denar bo v resnici pošteno razdeljen za potrebne namene.
V nedeljo 13. marca zvečer smo na Rivals Club kegljišču opazili prav zanimivo kegljanje. Vršila se je kegljarska tekma med peterimi sloven-
sa na raznih shodih in sestankih, tako na političnih, kakor tudi na društvenih,unijskih in drugih, s prošnjo, da glasujemo za nje ter da jih podpiramo. — Le naj se oglasijo in prav je, da jih dostojno sprejmemo tako enega kot drugega. Nič ne de od katere stranke je. — Poizvejmo pa osebno od vsakega kandidata, in kolikor nam pač čas dopušča, pojdimo na vse politične shode, ne ozirajoče se na stranke, da bomo ob času zaključka, dne 12. aprila na dan volitev glasovali za tiste, katere bomo spoznali kot najbolj sposobne in od katerih imamo največ pričakovati in tudi dobiti. Pravico imamo voliti, zato poslužimo se te pravice. Hvala Bogu, tukaj v Ameriki smo še glede tega na dobrem, zato poslužimo se te pravice kot dobri in zvesti državljani.
John L. Živetz, Jr.
-o-
NOVICA Z MINNESOTE
Ely, Minn.
Slovenski župnik Rev. Frančišek Schweiger, je imel pre tekle nedelje dne 6. in 13. marca ob pol petih popoldne govor na radio postaji v Vir ginia, Minn. Kot uvodni stavek je rabil 6. marca besede ki jih je Zveličar izgovoril na križu: "Oče, odpusti jim, saj ne vedo kaj delajo.''
Naše ljudstvo v Ely, je Rev. Schweigerju jako hvaležno za njegov tako lepo po domače izpeljan govor, ker vemo, da je č. g. rojen v Ameriki. — Rev. Frank Schweiger bo nadaljeval z govori vse do velikonočne nedelje. — Iskrena Vam hvala č. g. za vašo požrtvovalnost !
Rev. Vital Vodušek bo v naši župniji v Ely imel sv. mi-sijon, ki se se bo pričel v nedeljo 20. marca. Zopet bo lepa prilika za opraviti velikonočno dolžnost.
^ ~	J. P.
POZDRAVLJEN MESEČNIK "NOVI SVET"
Pittsburgh, Pa.
Iskrene pozdrave zgodovinskemu listu 'Novi Svet'! — Še predno je list izšel, sem bil prepričan, da bo izšel v prav lični obliki in res, nisem se varal. Tako cd zunaj, kakor tudi od znotraj, je naš novi zgodovinski mesečnik prav ličen. Zlasti je v njegovi notranjosti prav veliko zanimivega berila in poleg tega pa še zgodovinski podatki naših izseljencev po širni Ameriki: — Ker se zgodovina naseljencev piše koliko mi je razvidno po j abecednem redu, bo naša, pittsburgška naselbina težko to leto prišla na vrsto. Kljub temu bi priporočal, da bi se tukajšnji rojaki in ostali Slovenci naročili na ta pomembni list. Če kateremu ni mogoče za celo leto ob enem, pa za pol leta naenkrat. Ne morem umeti, zakaj se nekateri protivijo proti naročbi tega zgodovinskega mesečnika. Res je, da so nastopili precej slabi časi, vendar b^ bilo zelo priporočljivo, da to malo svotico kako utrpite. Za tak list kot je ta, ni nobena žrtev preveč. Vsak, kdor se misli naročiti na ta pomembni mesečnik, se lahko oglasi pri zastopnikih J. L. Bahorich ali Mary Cado-nič. — Pozdrav vsem čitate-ljem tega lista, kakor tudi naročnikom in ustanovnikom "Novega Sveta".
Jos. L. Bahorich
-o-
PROGRAM SLIK ZA V FOREST CITY
Na željo odbora v Forest City, ki se zanima za slikovno predstavo, podajam seznam slik, katere nameravam tam pokazati. Predstava se ima vršiti v soboto in nedeljo večer v šolskem auditorium. Takole mislim urediti slike za kazanje:
Prvo moramo razveseliti mlade in odrasle s sliko rokoborbe. Ta slika je zelo interesantna, vzame pol ure časa in je za smeh. Zatem moramo videti nekoj lepo barvenih slik iz Clevelanda: kulturnega vrta in pa iz Jezerske razstave. Naj bo za to tudi pol ure za kazanje. Zatem mo ramo v Ljubljano, da vidimo tam važne slike Evh. Kongresa in pa še druge, vsaj del tega moramo videti. Pol ure časa v Ljubljani. Kako bi mogli da ne bi videli Bleda in Brezi j, vsaj pol ure za Gorenjsko in če na-vržemo še Kamnik in Kra.jn. Ja, seveda da bomo videli Moravče z sejmom in ob žegnanju. Videli prav tako tudi Devico Marijo v Polju. To bo kar zopet pol ure vzelo, ker je dosti za videti. Menda ja ne bomo preskočili Žužemberka z okolico z birmo-vanjem in z sejmom! Vsaj pol ure časa za Žužemberk. Kje je pa Stična, vsaj je to naj bolj a slika. Ako pa k tej prištejemo še Nova Štifta in pa vso Ribniško dolino z suho robo skupaj, bo vzelo kar eno uro časa za vse in vse bodo O.K. Prav lahko pa vsem tem slikam dodamo še druge posamezne okraje: Novo mesto z Koščakovim vinogradom. Če hočemo še videti potem cvetno nedeljo, butare in pa veliko
Dve- muhi. — "Nekaj bi si želel, gospod ravnatelj, oziroma prosil bi... Torej...''
"No, hitro povejte, kaj želite! Roko moje hčere ali posojilo?
"Oboje."
:J: # &
Zavarovanje. — "Torej si se zavaroval proti ognju in poti esu. Res te ne razumem."
"Kako ?"
"Zakaj si se zavaroval proti ognju, razumem,, toda ne gre, mi v glavo, kako misliš napraviti potres."
*	S: *
Prazno upanje — "Gospodična Elza, ali imate za nedeljo zvečer kakšne posebne namene?" je vprašal v soboto ravnatelj svojo tajnico.
"Ne, gospod ravnatelj," Je odvrnilo dekle v srečnem P1'1* čakovanju.
"Ne ? Potem pa pojdite zg°; daj spat, da boste lahko prisji v ponedeljek bolj točno v P1'
sarno kakor danes.
*	* *
Prijeten obisk. — Gospodar
kuharici: "Slišite, Marija, Jl!' tri pride; moja tašča za dalj časa na obisk. Tu imate se* znam jedi, ki jih ima rada. Ce skuhate ta čas, ko bo pri' le eno samo izmed njih, boste
še isti dan leteli iz hiše."
# * *
Ribiška. — "Voda je tako motna, da nobena riba ne Prl' me. Najbrž ne vidijo čreva-
"Pa vzemi kresnico!"
* * *
Vzrok. — "Kako je to, 6'°'
spod Dreta, da pri kvartaiUj1 zmerom dobivate, na konjsK1 dirkah pa izgubljate?"
"Hm, veste, konj človek »e
more mešati."
soboto kako nosijo kolače žeg113 ti, nas vzame dobre pol ure ^ gledanje. Celo v zvonik bomo s I in gledali ter poslušali zvon°v® potrkavati. Za primanjk1^ imamo na razpolago še pogre ^ iz domovine in pa to kako de
tre-
jo po polju, pol ure časa je
ski*1
ba za gledanje važnih pob del. Krasna slika je tudi na r» polago iz Poljske dežele. Ako ^ pa mladina sitna, ji pokažem Miki Mouse za nameček. ^ zanimiva je slika Vinske trg ^ ve iz Dalmacije, ki je nova slika Splita. Sejmi in pa Vv°c sije so v teh slikah vštete. 1 Se rje, Borovnica in nekaj tranjske tudi.	_ ^
Ip teh navedenih slik n8Jv bor izbere p.o vrsti za oba vecel.
najbolje. Glavna od vseh Pa
slika "Pasijona", ki je
bila
edno povsod najbolj odobra na in je za ta čas najbolje ^ mo ta slika je vredna enega Sera, vzame pa eno uro časa kazanje. Za vsako sprem^ odbor lahko sam izbira. , Na veselo svidenje!
Anton Grdina, l»stn 'slik.
ik
"TARZAN NA RAZISKOVANJU"
(80)
(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal: Edgar Rice BuiTOiig!,s
Ko je bila Jane da skoro sreča princa, je ta stopil korak proti njej in rekel: "Menil sem, dn bi bilo lepo za naju, če bi stopala skupaj." Jane se ni zmenila za njegove vsiljive besede, toda ko je silil k njej, je odvrnila: "Vaše povabilo mi je neuniljivo." Tedaj jo je princ Sborov zagrabil za loko.
Lady Greystokc je jezno potegnila svojo roko nazaj in odločno rekla: "Bedak!" — Qb teh besedah je princ nervozno pogledal in jezno-užaljeno rekel: "Vi lorrj odklanjate." Njegove ustnice so se trpko stisnile, toda je nadaljeval: "Zaljubljen sem v vat. in nc dovolim, da bi se Brown smiikal okolu vas."
"Vsakdo v celi naši družbi lahko vidi, da ste zaljubljeni v pilota Krowna," je nadaljeval jezno prinv, — I.adv Greystokc ga je mrzlo pogledala in rekla: "Alcks, čula sem nam if, a vanje do neizpeljivih neumnosti, katerih do te minute nisem raz.umela. Poberite se od mene in stopajte hiyo za ostalimi."
Toda princ Sborov sc ni ganil naprej. Ko je Lady Grcystoke hotela za" ničljivo mimo njega, jc zaklical ves razburjen: "Počakaj! Ti me moras poslušati. Nikar ne misli, da poj de vse to tako lahko." Nato je skočil k njej. jo pograbil za roko in naglo poteg'1'' k :.ebi, z drugo pa poskusal, da jo objame.
T Sobota, 19. marca 1938
'AMERIKANSKI SLOVENEC'
Stran 3
SVET V OROŽJU
Po 10-letnem oboroževalnem premirju na morju, ki je bilo sklenjeno z washingtonskim dogovorom leta 1922, so v zadnjem času vse velesile pričele graditi zopet veliko število velikih bojnih ladij, katerih gradnja je postala zopet tako moderna kakor pred vojsko. Dolgo časa namreč se je mislilo, da bodo ladje velikanke izginile iz oboroževalnega načrta in to deloma radi podgorskih čolnov, deloma pa radi Silnega razvoja bojnih letal. 0-citno so pa sedaj našli uspešno sredstvo, tako proti podmornicam, kakor tudi proti napadom 12 zraka in so pričeli graditi ogromne bojne ladje, ki naj zopet tvorijo jedro vojne mornarice.
Najnovejše linijske bojne ladje, ki so v delu, obsegajo po 35-000 ton s hitrostjo 30 morskih (55 km na uro). Imajo 10 do 15 velikih topov v premeru
35.6—40.6 cm.
Anglija ima trenutno 5 ladij velikank v delu, ki so že skoraj grajene. K temu pa je treba Prišteti še pet novih, ki so jih Pričeli graditi v zadnjem času.
Ameriško brodovje je precej Ostarelo. Vse njene linijske boj-
ladje so bile zgrajene ali pred ;'°jsko ali med vojsko. Zato se-hiti. da nadomesti zamudo. Tudi Amerika gradi trenutno 5 Vinih ladij velikank.
P japonskem pomorskem oboževanju ni pravih podatkov. . 0 precej zanesljivih poročilih llria vojna mornarica v delu 3 ali 4 ladje velikanke, ki bodo obsede po 43.000, po drugih poro-Clijh pa 46.000 ton in bodo obešene s topovi 42 cm premera.
0stalem je pa znano, da je jamsko bojno brodovje zelo moderno.
■^rancija je imela prvotno v Načrtu gradnjo manjših bojnih Jadij tipa "Dunkerque". "Dun-jerque" je že dograjena in tik dovršitvijo je njena sester-slta ladja "Strassbourg". Obe !.mata po 26.500 ton. V zadnjem Casu pa so pričeli graditi dve no-Vl Velikanki po 35.000 ton. Italija je že spustila v morje ladji velikanki "Vittorio
dv
tveneto" in "Littorio" po 35.000 n- Obenem je predelala 4 sta-reJše ladje velikanke: "Conte di ^acour", "Giulio Cesare", "čaio ^Uilio" in "Andrea Doria". Ra-en tega pa gradi sedaj dve 35.-
000-tonski velikanki, ki bosta nosili ime "Roma" in "Imperio".
' Sovjetska Rusija je tudi pričela graditi ladje velikanke in ima trenutno tri v delu po 35.000 ton. Verjetno pa je, da si bo morala pri gradnji pomagati z inozemsko pomočjo.
Nemci svoje oboroževanje zelo prikrivajo. Hitler je v zadnjem svojem govoru izjavil, da gradi Nemčija trenutno več bojnih ladij kakor vse druge države v Evropi skupaj. Koliko je od teh velikank, listi ne omenjajo. Po precej zanesljivih podatkih pa gradi Nemčija 3 do 6 velikih bojnih ladij, ako ne celo več.
Najmočnejšo vojsko ima Nemčija, ki je dvignila mirovno stanje na 52 divizij, kar znese več ko milijon mož. Njej sledi sovjetska Rusija, ki ima pod orožjem 800.000 mož vojske, potem 150 tisoč mož za tako imenovano notranjo upravo in razven tega še okrog 50.000 obmejnih čet. Potem pride Francija, ki ima stalno pod orožjem 760.000 mož, pri čemer so vštete tudi kolonialne čete. Italija ima stalno pod orožjem 450.000 mož, Japonska 350.000, Poljska 300.000, Češkoslovaška 200.000, Rumunija 225 tisoč, Anglija 133.000, Avstrija 50.000 itd.
Koliko bi v vojski štele armade posameznih držav, ni mogoče presoditi. Nemška armada gotovo nad 10 milijonov, sovjetska 11 milijonov, italijanska 8 milijonov, ako so vštete tudi čete, ki služijo pri mornarici in v kolonijah, Francija nad 6 milijonov, Poljska 3 in pol milijona, Češkoslovaška 2 milijona, Anglija 2 miljona (brez kolonij) itd.
Tudi glede oboroževanja in vojaškega materiala iz razumljivih razlogov ni mogoče navesti točnih številk. Po dosedanjih podatkih naj bi bila najbolje oborožena v Evropi Francija, potem Italija, Nemčija, Sovjetska Rusija in končno Anglija. Vse te države razpolagajo vsaka zase z mnogimi deset tisoči strojnic, s tisoči lahkih in težkih topov in topov za obrambo pred letali, z mnogo tisoč tanki in mnogo tisoč bojnimi letali. Navajati številke bi bilo brezpomembno, ker natančnih podatkov itak ni mogoče zvedeti, u-radno pa vsaka država navaja mnogo manjše številke, kakor pa je res.
HOTEL ŽRTEV OGNJA
'L0JALIST1'
h.S tem imenom imenujejo časo-wsi privržence in čete socialise vlade v Madridu. Tudi Kak katoliški časopis tako. "Lo-pomeni biti zvest, udan. omu pa so gpanski takozvani ^!°jalisti" udani in zvesti? Špa-cJl* španskemu narodu? Kaj še!
Sa:
1110 in edino komunizmu in
ecemu njihovemu bogu v Mo-Vl> Stalinu! Temu krvoločne-v ^.diktaotrju, da ga bolj samo-Jnega in krvoločnega še ni °sila zemlja' Samo in edino te-. u so španski "lojalisti" udani uvesti, da bi naredili Španijo
Ha 00 rdeče ruske vlade; jo ayiti Španijo za oporišče in
komunizma v sosednje
le, to je njihov cilj, ne pa
"aPraviti *
ločilo!
"lo-
Španijo srečno in
lisU'k° bi biH U takozvani "IoJa"
ev0 -l0S ^0jalni- zvesti in udani so J! d°niovini, ne bi morili, ko tisov?15 na oblast, v tisočih in iH0 svojih lastnih bratov, sa-2v;e ;'fto, ker so ti hoteli ostati hi !	ve"» ne bi podirali
Uiu slavne narodne spome-
vei-sj.Sam° to- ker' s0"[i 'bili
njal.^a značaja, ne bi razgali',,' ®aRl°stanov in njihovih šol, rili ° .COm stoletij že toliko sto-^Vzobrazbo španskega na*
' °dirali so socialisti šole, trovp Uli mladino na vse štiri vc-Sot-p' c'rugih šol jim pa dali ni-iH-^.j0^.0 rodoljub je! — Ali se to clu j. lojalen svojemu naro-žij'b zvest in udan? Ali zasluge, ki so to delali svoje-
mu narodu, biti imenovani jalisti"?
Kdo drugi je izzval nesrečno bratomorno, državljansko vojsko, če ne ti laži-lo jalisti? Mesece pozneje, ko je prišla rdečkar-ska vlada na površje, se je šele začel odpor proti grozodejstvom rdečkarjev. Ta "vlada" ni niti malo ščitila osebne svobode katoličanov, pač pa mirno pustila, da so rdečkarji rušili cerkve in samostane in klali verne Špance. Ne samo, da ni tega branila, še sama se je udeleževala teh nasilnosti. Ali je potem to "upor", ako rodoljubni Spanci tega niso mogli več prenašati in se uprli taki'nasilni "vladi"? Ali je pravično, če te rodoljubne Špance nazivamo z odioznim imenom "uporniki"?
Seveda svetovno časopisje je od vsega početka tako imenovalo odpor rodoljubnih Spancev proti nasilni madridski laži-vla-di. Toda vedeti moramo, da svetovno časopisje kontrolirajo judje, ki kontrolirajo tudi komunistično gibanje. Kaj pa so ruski komunistični mogotci drugega kakor v ogromni večini judje? In če Stalin ni, v čigavi šoli pa se je izučil, ako ne v njihovi? Seveda jih sedaj s poti spravlja, ker hoče sam neomejeno zavlaclati. — Tako je torej svetovno časopisje naklonjeno od vsega početka španskim socialistom in piše v njihov prilog. Toda vsaj katoliški časopisi naj bi bili bolj previdni in naj nikar
Požar je nedavno povzročil okros $150,000 škode na North End hotelu v Ocean Grove, N. J. Slika je bila vze ta, ko je bil ogenj na višku svojega divjanja.
suženjsko ne prepisujejo iz časopisov, ki katolištvu niso naklonjeni !
Enako je jako krivično, ako pišejo časopisi o Frankovih četah kot o "fašističnih" četah. Res je, da so med Frankovimi pristaši tudi taki, ki se navdušujejo za fašizem, dejstvo pa je tudi, da je teh samo en manjši del. Med Frankovimi privrženci je mnogo takih, ki so odločni nasprotniki vsake diktature. Franku so se pridružili vsi, ki niso mogli in hoteli prenašati rdeče diktature, ki niso hoteli, da bi postala Španija podružnica moskovske vlade, ki 'niso hoteli, da bi zavladala nad Španijo taka strahovlada, kakor vlada nad nesrečno Rusijo. Rdečkarji pa so vrgli med svet krilatico, da so Frankovci fašisti. Na ta način so hoteli diskreditirati Frankovce pred vsemi onimi, katerim preseda Mussolinijeva in Hitlerjeva diktatura. Žal, da se jim je kaj zelo posrečilo njihovo obrekovanje. Saj so celo marsikateri katoličani nasedli in verjeli, da so Frankovci pristni fašisti, saj je celo kak katoliški list pisal o Frankovih četah kot o "fašističnih" četah. Zares, kar splošna beseda je že postala: ako nisi komunist, si pa fašist! In vendar vsak razsoden človek ve, da je med fašizmom in komunizmom še kako drugo mi-šjenje na svetu! — In tudi pomoč, ki jo dajeta Franku Mussolini in Hitler, še ni noben dokaz, da ima Franko iste cilje, kakor jih imata ta dva fašistična diktatorja. Mussolini in Hitler pomagata Franku, ker je v njunem interesu, da ne zavlada v Španiji komunistična diktatura po zgledu ruske. Zato pomagata Franku zlomiti moč rdečkarjev, ki jih pravzaprav vodijo rdeči voditelji iz Rusije. Saj Francija, v kateri vladajo sedaj socialisti, tudi išče prijateljstva z Anglijo in Italijo, zato pač, ker ji sedaj to kaže. Ali bomo tudi trdili da so postali francoski socialisti fašisti? — Zato je torej krivično in zlasti za katoliški list jako neokusno, ako naziva Frankove privržence "fašiste". Naj bi katoliški list ne capljal v tem za časopisi, ki jih kontrolirajo katoličanstvu nasprotni ljudje, čeprav so ti časopisi vodilni !
Rdečkarji tudi radi očitajo katoličanom izrek sv. Pisma, da je "oblast od Boga", da je torej treba oblast spoštovati, ne pa se ji upirati. Hinavci! Seveda, katoličani v Španiji, ali kjer bi še prišli rdečkarji na oblast, naj kar mirno čakajo, kdaj bo "vlada" blagovolila poslati krvnike po njihove glave! Še "živijo" naj vpijejo taki vladi! Kajti taka "vlada" je prav gotovo "od Boga"! — Oblast, vlada sama naj spoštuje vero svojih podanikov, potem ima tudi pravico do zaščite, ki jo ji vera nudi! Cerkvi je vseeno, kakšna je oblika vlad2, da je le zakonita in da pu-
sti svojim podanikom svobodo verskega udejstvovanja, da le pusti Cerkvi, da svobodno vrši svojo od Boga ji dano nalogo.
Zakaj vse to pišem? Zato ker še vedno opažam celo v katoliškem časopisu, da imenujejo španske soicaliste "lojaliste", kakor da bi bili edino oni pravi predstavniki Španije, pravi rodoljubni Španci, nasprotnike pa imenujejo "upornike", kot take, ki so proti španskemu narodu in njegovim koristim. Kakšna laž je v tem! Ravno nasprotno je res! — Naj se torej imenuje privržence madridske vlade socialiste, kar v resnici so in za kar se v resnici bore, za socializem, za komunizem, ne pa za koristi Španije. Frankove privržence pa naj. se smatra za nacionalne narodno čuteče Špance, ker samo tem je za korist španske domovine, samo ti so v resnici lojalni, zvesti svoji španski domovini!
brigada" v Španiji. Seveda na Frankovi strani naj ostanejo samo pravi Španci, zato da jih bodo Rusi in razne "mednarodne brigade" ložje pohrustali, kakopak!
Prav isto je glede vojnega poročanja. Svetovno časopisje tako natanko slika in poroča, koliko otrok in žensk so pobili Frankovi aeroplani v zaledju. Kaj pa socialistični aeroplani, ki tudi letajo nad Frankovimi mesti v zaledju, ali ti mečejo samo cu-kerčke na prebivalstvo? In medene pogačke? Ali ti ne pobijejo nič otrok in žensk? Prav pred kratkim smo brali, da so razrušili socialistični aeroplani neko bolnišnico v Frankovem zaledju. Koliko bolnikov je bilo pa tedaj pobitih? Toda to je vse v
redu, kajti "fašistična sodrga" ne zasluži drugega, kakor da se jo pobije! Vso, ne samo može, ampak tudi otroke in ženske! Saj tako so delali z otroci in ženskami v Madridu samem ko še ni bilo nobenih "upornikov"!
To je velika krivica, ki jo dela svetovno časopisje onim, ka-pridružiti, ako so hoteli rešiti terim so se katoličani morali svoje glave, to enostransko poročanje! Poročanje v prilog socialistom in komunistom! Vsaj katoliški časopis bodi toliko previden, da ne bo enostransko informiral svojih bralcev-katoli-čanov! Naj bo torej jasnost med nami, ne pa tisto slepomišenje z demokratizmom in lojalizmom, kjer ni ne enega, ne drugega!
Rev. M. Jctger.
ZA NAŠE GOSPODINJE
Kajpak, Franku se vedno predbaciva pomoč nemških in italijanskih čet! Da pa Rusi pomagajo madridski vladi, j s vse v redu, pomagajo z vojaštvom in vojnim materialom? Celo poveljnike so jim poslali iz Rusije. In iz Francije prihaja velika pomoč socialistom in od vsepovsod so zbobnani komunisti skupaj v pomoč "španski demokraciji", v resnici v pomoč mednarodnem^ komunizmu! Če se zahteva, da odidejo Nemci in Italijani iz Španije, se mora prav tako zahtevati, da odidejo tudi ruski in francoski in vsi drugi komunisti iz Španije in zapre dovoz vojnega materiala ne samo Franku, ampak tudi madridskim rdečkarjem! V svetovnem časopisju se seveda vedno povdarja se mu samo nemško in italijansko pomoč Franku, previdno pa za-molčuje pomoč, ki jo dobivajo socialisti iz Rusije in Francije in drugod. Še nikjer nisem dobil, da bi kdo pregovarjal, čemu se bori takozvana "mednarodna svinjskega
Vsakdanji gost — krompir
Iz Kordiljerov, Peruja in Čileja je doma, kjer so krompir pač že davni narodi uživali. Krog 1. 1560 so ga španski konkvinistadorji kot posebno rastlino iz dežele Inkov pripeljali čez "veliko lužo" v Evropo. Ljudje mu niso zaupali. Celo ko je krog 1580 slavni botanik in zdravnik Clusius na Dunaju zasadil prvi krompir, ni nihče mislil na to, da je krompir kako živilo, marveč so ga le občudovali kot izredno rastlino in so mu dali latinsko ime.
Najprej so začeli jesti krompir na Nizozemskem, potem v bivši Burgundiji in zlasti v Italiji. Italijani so mu dali ime "tartuffoli", od tod je prišlo ime "Kartoffeli". Šele v 30 letni vojni in po njej, ko je bila vsa Evropa sestradana, so začeli povsod saditi in jesti krompir, a pri nas so se mu ljudje privadili okrog 1. 1790.
Krompir je zdravilo saj vsebuje vse zdravilne snovi za človeško telo, tako: mast, beljakovino, ogljikove hidrate, mineralne soli in vitamine. Karkoli kuhamo, se s kuho uniči vitamin C, le krompir se zna braniti zoper to izgubo, če ga seveda pred kuho ne o-lupimo. Krompir je imenitna hrana za bolnika; zlasti pri želodčnem in črevesnem katarju. Kdor krompir redno u-živa, se varuje trganja,revma-tizma in — nervoznosti. Celo ledvični bolniki smejo uživati krompir, ker vsebuje malo beljakovin in za "vitko linijo" ni krompir prav nič nevaren Ncsprotno: še za shujšanje je krompir priporočljiv; krompir s presnim maslom, sadjem in zelenjavo. Tako hujšanje ni škodljivo, saj je krompir radi mineralnih snovi tudi krepi-len. Skratka: krompir je za vse! Rekli bi ko o bezgu: "Če greš mimo krompirja, odkrij
ljo. Zemljo namoči v mleku in nato dobro otisni. Meso nato poškropi z limonovim sokom, dodaj še strok ali dva dobro stlačenega in sesekljanega česna in soli. Vse skupaj dobro zmešaj. Oblikuj za prst dolge in debele klobasice, jih povaljaj v moki in na vroči masti speci. Daš s kislim zeljem na mizo.
--o--
Jabolčna torta
Olupi funt jabolk in jih zreži na prav tanke plošče. Skuhaj jih z malo sladkorja in dvema žlicama belega vina. Med kuhanjem jih pridno meča j, da se popolnoma razku-hajo v gosto čežano. Ko so jabolka kuhana, primešaj še žlico ruma in pest rozin ter po--stavi na hladno. Umesi testo: nekoliko manj kot pol funta moke, dobri dve unči sladkorja v prahu, 4 unče sirovega masla, malo naribane iimono-ve lupinice in en rumenjak. Umešeno testo razdeli na tri dele. (En del naj bo malo večji, druga dva pa enaka). Več ji uei razvaljaj v velikosti tortne pekače in ga položi na dno v pomazano tortno peka-čo. Drugi del razvaljaj v dolg širok trak in ga položi na obod pekače. Zdaj nadevaj po testu pripravljena jabolka in po jabolkih napravi iz tretjega dela testa mrežo. Mrežo pomaži z raztepenim jajcem, posuj še žlico zmletih orehov ali lešnikov in torto speci. Pečeno »in hladno posuj s siad-kerjem, zreži na poljubne kose in daj na mizo.
-o-
Morske ribe
Kadar pražimo ali cvremo morske ribe, razširjajo po kuhinji, da, celo po vsem stano-
PRIPRAVA NEKATERIH JEDI
Okusne klobasice
Zmelji 16 unč nemastnega, skupaj s 4 unčami mastnega mesa in eno žem-
I vanju vonj, ki ne prija vsako-' mur. Treba je temeljito zrači-; ti, da ta tako značilni vonj po 1 ribah in olju preženeš. Da se 1 ogneš temu vonju,, postopaj j takole: Že pripravljene kose rib položi za pol ure v tekočino od 5 žlic vode in treh žlic kisa. Ali pa odrgni oprane, s krpo obrisane in že popolnoma pripravljene ribe dobro z limonovim sokom in sesekljanim zelenim peteršiljem in jih pusti pol ure v tej marinadi. Ta način postopanja ne vzame merski ribi samo neprijetnega vonja, nego ji daje tudi izvrsten okus, pa najsi ribo pečemo, cvremo ali parimo.
-o--
PRAKTIČNI NASVETI
Kadar kuhaš jajca, deni v vodo nekoliko soli. To prepreči, da jajca ne počijo. i'fi
Kadar postavimo kakšno
jed ali pijačo v mrzlo vodo, deni v vedo nekoliko soli, pa se bo hitreje shladilo.
Kcžnate naslanjače umi ješ
z -mlačno vodo. Suhe namaži z lanenim oljem in s suho krpo lošči.
-o-
O SANJAH
Sanje cesto ne izvirajo samo iz naše podzavesti in niso samo izraz naših zatrtih želja. Pogosto vplivajo tudi zunanje okornosti, katerim slede vedno enake sanje. Če imamo tesno čez roke nategnjeno rjuho, se nam rado sanja, da nas kdo objema al ipa nekaj pritiska* na prst. Stebelce slame med prsti na nogah ima navadno -za posledico se v spanju deloma razodenemo, sanje o mukah v mučilnici. Če imamo neprijeten občutek, cla se izprehajamo napol nagi po ulici in vzbujamo splošno ogorčenje. Če ima človek v spanju na nosu ali v ustih svilen robec, se mu sanja, da ga pokopavajo živega.
Nekdo je zaspal pri belem dnevu in sanjalo se mu je, da se je spoprijel z zmajem, ki se mu je vedno bolj bližal, da bi planil nanj, naenkrat se je pa ustavil in pogreznil v zemljo. Speči se je zbudil in opazil, da je zastrl velik črn oblak solnce, ki mu je sijalo prej v obraz. Drugi je zaspal in imel je neprijetne sanje, da leži njegova glava na nakovalu in da razbija po nji kovač s kladivom. Ko se je zbudil, je res slišal udarce kladiva po nakovalu. v bližnj ikovačnici. Na spanje odnosno sanje močno vplivata jed in alkohol. Če se človek zvečer pred spanjem preveč naje, se mu rado sanja, da se bori s tolovaji, da tišči na vso moč vrata sobe, v katero silijo z druge strani vlomilci itd.
SAMO 7 D N I
če potujete na ekspresnih parnikih:
Brzi vlak ob Bremen in Europa v Bremerhavcn zajamči udobno potovanje doi Ljubljane.
Ali potujte s priljubljenimi ekspres. parniki:
ZA PIRXJH
bo poslal marsikdo svojim domačim v stari kraj kak dar. Mi pošiljamo denar v stari kraj in druge dele sveta zanesljivo in tečno že več let. Denar dobijo prejemniki na dom potom pošte brez vsakega odbitka. Pošljite vašim velikonočna darila pravočasno. • Včeraj bo bile naše cene:
V JUGOSLAVIJO:
Za	$ 2.55..............:..... 100 Din
Za	$ 5.00.................... 200 Din
Za	$ 7.20.....:.............. 300 Din
Za	$10.00.................... 420 Din
Za	$11.65.................... 500 Din
Za	$23.00....................1000 Din
V ITALIJO:
Za	$ 6.50.................... 100 Lir
Za	$ 12.25..............— 200 Lir
Za $ 30.00.................... 500 Lir
Za $ 57.00....................1000 Lir
Za $112.50....................2000 Lir
Za	$167.50....................3000 Lir
Pri večjih svotah poseben popust.
ZA IZPLAČILA V DOLARJIH:
Za $5.00 pošljite..............$5.75 Za $10.00 pošljite..............$10.85
Za $25.00 pošljite................$26.00
Vsa pisma pošljite na:
Mhm Jerleit
1849 W. CERMAK ROAD
CHICAGO, ILLINOIS
HANSA • DEUTSCHLAND HAMBURG • MEW YORK
Izborne železniške zveze od Cherbourga, Bremena ali Hamburga.
StrokovnjaSki nasveti glede vizejev za priseljence in obiskovalce. Za pojasnila vprašajte lokalnega agents ali 130 W. Randolph Street,	Chicago, Illinois
HAMBBRi-AMimON LIHE NORTH GERMAN LLOYD
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI
Louis J« Zefran
1941 W. Cerraak Rd., Chicago, Illinois
Phone Canal 4611
NA RAZPOLAGO NOČ IN DANl
— Najboljši automobili za pogrebe, krste in ženitovanja, Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — Cene zmerne.

StraH 4
•AMERIKANSKI SLOVENEC'
Sobota, 19. marca 19S3
Heron je štel denar. Vsa krvoločnost mu je popolnoma izginila iz obraza, mesto nje pa je stopila odurna, zadovoljna poželjivost po denarju.
"Dobro!" je dejal končno in shranil denar v notranji žep. "Dobro! In tisti tvoj prijatelj?"
"Poznam ga že več let," je pravil de Batz hladno. "Sorodnik je državljana Antona St. Just. Vem prav zanesljivo, da je eden izmed pomočnikov "Dušice"." "Kje stanuje?"
"To bodete že sami našli. Videl sem ga v gledališču in pozneje v salonu in v sobici igralke Lange. Prosil jo je, da jo sme obiskati jutri ob štirih popoldne.
Kje da stanuje državljanka Lange, to veš itak prav dobro —."
Gledal je Herona, ki si je nekaj zapisoval na listek, nato pa je mirno vstal.
Gotova sta bila, nista si imela več kaj povedati, mudilo se mu je. Njuno slovo je bilo kratko, hladno. De Batz je pokimal Heronu in ta ga je rosrremil do vrat poklical vojaka, ki je a ..cr" iku na straži sta., in mu rekel: "Povedi državljana tule doli k vratom! — Lahko noč, državljan!" je dejal in mu pokimal.
Deset minut pozneje je stal de Batz zunaj na ulici.
Ozrl se je gori k zamreženemu oknu, kjer je zadnji Burbon preživljal svoja otroška leta pod varstvom čevljarja, — pomorskega častnika, ki je bil odstavljen radi poneverbe in nepokorščine.
In taka je človeška narava v svojem slepem sebičnem samoljubju in v svoji farizejski nadutosti, da je de Batz čisto pozabil na svojo lastno ogabno, izdajalsko dejanje, ki ga je pravkar zagrešil, — pa s studom in nevoljo mislil le na krvoločnega Herona in na sirovega Simona ter ju obsojal —.
In v zavesti storjene dolžnosti je skomignil z rameni in mrmral: "Tisti nadležni Anglež bo imel jutri rek* deh bo mene vsaj sa nekaj časa pri mini pustil —. Prvikrat mislim se bo zgodilo, da pride eden njegovih v kremplje ljudem Heronovega kova —."
V.
KAJ VSE LJUBEZEN PREMORE —.
"Sinoči ste bili zelo nevljudni! Ni mi bilo za smeh, tako resno, strogo ste gledali!"
"Sinoči nisem bil sam z vami! Kako naj vam povem, kaj mi je na srču, če nepoklican človek posluša, kar bi naj bilo namenjeno samo vam!"
"Ah —! Ali vas na Angleškem učijo tako lepo govoriti —?"
"Ne, gospodična! Take lepe besede izvabi človeku iz duše pogled iz lepih rjavih oči!"
Gospodična Lange je slonela na divanu, zagrebena v mehke svilene blazinice, Ar-mand pa je sedel na nizkem stolčku nedaleč od nje.
Prinesel ji je šopek vijolic. Vedel je, da ljubi cvetlice.
Položila si jih je na krilo. Nekoliko nemirna je bila in njegovi občudujoči pogle-
ROMAN
i
Spisala B. Orczy Presedel Paalua
di so ji vsak trenutek pognali kri v lica.
Gospodična Lange je živela sama s svojo hišno.
Starši so ji umrli že zgodaj. Niso bili bogati. Mlada leta je preživela pri materinem sorodniku, ki je bil zlatar.
Vleklo jo je na oder, pa sorodniki so se upirali s predsodki, kakršne imajo običajno ljudje srednjih meščanskih slojev zoper gledališki poklic. Premagala je odpor sorodnikov, priborila si je neodvisnost in šla h gledališču. Marljiva je bila, uspehi niso izostali, komaj dvajset let je imela, pa so jo že šteli med najboljše moči v Parizu in v Franciji vobče.
Pripovedovala je Armandu o svoji preteklosti, o svojih bojih in trudih, prav nič mu ni skrivala, da je skromnega, nizkega rodu, še ponosna je bila, da se je iz lastne moči dvignila na tako visoko stopinjo.
Armand jo je željno poslušal. Vsaka beseda ga je zanimala.
Tudi sam ji je moral pripovedovati, o sebi, o sestri Margareti, ki je bila še pred malo leti sijajna gledališka zvezda.
Gospodična Lange ni poznala Margarete St. Justove osebno, pa cula je o njej, saj je še v tistih dneh ves Pariz sanjal o njej in o njeni lepoti in ljubitelji gledališke umetnosti so obžalovali, da se je omožila in se odtegnila gledališkemu poklicu.
Tako sta se pogovarjala in polagoma sta prišla v razgovoru spet na Angleško.
Gospodična Lange se je silno zanimala za Armandovo novo domovino.
"Vedno sem si mislila, je pravila, "da je Angleška odurna dežela, polna dimnikov in saj, šundra in ropota, dima in megle, ki leži ves dan po drevju in po hišah. Da solnca niti ne poznate, sem si mislila."
"Torej popravite svoje mnenje in si mislite deželo polno zelenih travnikov, hrastovih gozdov, deželo, ki je pomlad posuje
MOZ, KI JE DVAKRAT REŠIL
HITLERJA
Dva dneva sta, ki imata največji pomen za Hitlerja in njegovo vlado: 10. junij 1934 in 1. februar 1938. Vsa Evropa se je
in dobro izvežbanih ter discipliniranih hitlerjevcev, ki bi nosili posebno uniformo in nadzirali Roehmove napadalne oddelke,
zdrznila ob nenavadnih dogod-1 tvorili nekako telesno stražo
kih teh dni, pa le malokdo ve, da je prišlo do teh velikih čiščenj v nemški vladi in armadi po zaslugi skrivnostnega Himmlerja, neverjetno vdanega svojemu vodji in neizprosnega sovražnika nemške vojaške aristokracije, v kateri je vedno slutil nevarnost za Hitlerja, jo tudi dokazal in končno brezobzirno ukrotil.
Heinrich Himmler je bil rojen šele 1. 1900 v Monakovem ter je kot 18-letni fant preživel zadnje leto svetovne vojske v ognju. Po premirju se je vrnil "v svoje rodno mesto, delal kot navaden delavec v tovarni in bil obenem vpisan na vseučilišču za agronomijo. Grozovitosti vojne so fanta zelo izmodrile, postal je zaprt sam vase, miren, hladen, ni se navduševal za nobeffo stvar, toda kuhalo.
Hitlerjevo. Hitler je predlog sprejel.
Ko je 1. 1933. prišel Hitler na vlado, je Himmler postal policijski nadzornik v Monakovem. Sklenil je popolnoma zatreti komunizem in judovstvo.
V svojem načinu zatiranja se je tako odlikoval, da so ga postavili že čez 6 mesecev za policijskega nadzornika za celo Bavarsko in kmalu so hodila vsa nemška policijska sodišča k njemu v "šolo", tako da je bil dejansko že vrhovni šef policije.
Zato ga je Hitler poklical v Berlin in ga postavil na čelo vrhovnega urada državne tajne policije, ki se v okrajšavi imenuje Gestapo. Komaj je bil nekaj mesecev na tem mestu, je že^vse prevohal in zavohal veliko za-v njem se je nekaj roto proti Hitlerju. Reichswehr ni spustil izpred oči, odkar jo je začel sumiti njenih slabih name' nov s Hitlerjem. Ko je torej prišel na višjo razgledno točko, odkoder je imel še boljši pogled v armado, je po natančni skrivni preiskavi osuplemu Hitlerju izdal imena zarotnikov, med katerimi so bili Hitlerjevi najboljši prijatelji. Tedaj je napočil znameniti 10. junij 1934., ko je skoro ves generalni štab udarnikov padel pod kroglami Him-mlerjevih črnih straž, začenši z Roehmom in generalom Schlei-cherjem.
Tedaj je začel v Monakovem zbirati svoje redke pristaše majhen, suh, nervozen podčastnik v ponošeni in oguljeni uniformi. Na prvem sestanku v neki za-Ifitni gostilni jih je bilo sedem, med njimi tudi hladni Himmler. Strastne besede Adolfa Hitlerja — on sam je bil tisti oguljeni podčastnik — so vse navzoče navdale z ognjem in navdušenjem, samo Himmler je ostal miren na zunaj, v srcu pa je prisegel "ubogemu fanatiku" večno zvestobo. Mirno in hladno je pristopil k bodočemu diktatorju in rekel: "Moje ime je Heinrich Himmler. Ce me hočete sem Vaš."
Že takrat je začel igrati vlogo prisluškovalca in bistrega opazovalca. Pristopal je k vsem političnim strankam in sam zase
s cvetjem in jesen pobarva z nepopisno	n-,;jhovo vrednost
lepoto! Taka je moja nova domovina!"
"In "Dušica" — ? Pripovedujte mi o njem!"
"Kaj vam naj povem, česar bi že ne vedeli ? "Dušica" je mož, ki je posvetil vse svoje moči trpečemu človeštvu. Le ena misel ga navdušuje,' — pomagati hoče njim, ki*ga potrebujejo. Le en glas čuje, — klic nedolžnih in preganjanih."
"Pa pravijo, da mu ni človekoljubje glavni nagon pri njegovem delovanju. Pravijo, da se podaja v nevarnost le iz ljubezni do športa!"
"Gospodična, "Dušica" je Anglež in kakor vsak pristen Anglež tudi on noče na zunaj kazati svojih čuvstev in noče o njih govoriti. Skriva jih, če le more.
Naš junak bo vse prej priznal ko pa ljubezen do trpečih, preganjanih žrtev, ki mu od nje prekipeva srce. Šport — ? Mogoče da sodeluje tudi ta, bi dejal, Angležu prirojeni nagon, tekma na življenje in smrt z nasprotniki, borba za nedolžne, nesrečne žrtve, mogoče da ga miče nevarnost, da ga miče občutek in užitek, ki ga ima drzni lovec, ko zasleduje svoj plen po nevarnih pečinah in ob prepadih —.
Ampak, verjemite mi, gospodična, glavna gonilna sila je ljubezen, sočutje, človekoljubje —!"
(Dalje prih.)
NOVI SVET
je poučen, zabaven in zanimiv slovenski mesečnik v Ameriki.
Prinaša zanimive zgodovinske podatke o ameriških Slovencih, poučne članke, zanimive črtice iz življenja slovenskih izseljencev in lepe povesti. Stane na leto samo $2.00; za Kanado in inozemstvo $3.00. — Naročnino je poslati na:
NOVI SVET
1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois
Med tem ko se tvorijo v Berlinu najrazličnejša domoljubna društva med propadlimi aristo-krati, zagrenjenimi generali brez armade, ko vrhovno povelj stvo brez moči čaka, da se pojavi kaka odrešilna in drzna osebnost, se Hitlerjevi pristaši mno-že in poskusijo 9. novembra 1923. s silo osvojiti oblast v državi. Poskus se je sicer ponesrečil, Hitler je bil zaprt, toda prav ta ponesrečeni poskus in Hitlerjevo "mučeništvo" sta do dna razgibala Nemčijo in pridobila Hitlerju več pripadnikov kot največja propaganda. Ko je prišel iz ječe, se je znašel na čelu ene najmočnejših strank.
Armada je našla človeka, na katerega je čakala, previdno je začela ponujati neznatnemu, toda drznemu "pritepencu" svojo pomoč in se mu prilizovati. Ce se je marsikdo dal zapeljati temu prilizovanju, je eden vendarle ohranil mirno glavo, ni se navduševal za armadino pomoč, ampak jo začel hladno in podrobno opazovati. Bil je Himmler.
Spoznal je, da vojaški baroni i in vse armadno plemstvo v svoji ponižnosti napram Hitlerju niso pristni, da Hitlerja, navadnega pomožnega podčastnika prezirajo. Ker pa je edini človek, za katerega se ljudstvo vedno bolj navdušuje, kot za človeka iz njihovih vrst, zato je vzvišenemu plemstvu potreben vsaj toliko časa, da sami pridejo do položajev, iz katerih bi jih .nihče ne mogel vreči. Toda zmotili so se. Niso samo med plemiči bistre glave in vešči spletkarji. Prezrli so skromnega moža v senci, ki se je zaklel, da jim bo njihove podle račune izdelane po obrazcu, ti delaj, mi bomo pa uživali, prekrižal — namreč Himmlerja.
Da bi svoje delo uspešno o-pravljal, je 1. 1929 predlagal tedaj že dokaj mogočnemu Hitlerju, da bi ustanovil "Specialne sekcije" (SS), nekako vojaško policijo,, skupine posebno vnetih
OR, H, M. LANCASTER
DENTIST
2159 West Cermak Rd.
(ogel Leavitt St.)
Tel. Canal S 817 CHICAGO, ILL.
S tem je postal Himmler najmogočnejši človek poleg Hitlerja v Nemčiji in njegov najzaup-nejši svetovalec. Reichswehr je zgubila prvi del svojega načrta, sedaj je bilo treba še bolj paziti nanjo. Zagrizeno jo je Himmler opazoval leta in leta, zbiral zapisnike proti njenemu prevratnemu podtalnemu delovanju in pred letom odkril njene zveze z ruskimi zarotniki: proti Stalinu v Rusiji, proti Hitlerju v Nemčiji. Sporočil je svoje odkritje svoji ruski "službeni to-varišici" GPU, kar je imelo za posledico čiščenje ruske armade (usmrtitev v Tuhačevskega itd.)
Za čiščenje nemške armade mu je bilo treba le še nekaj dokazov. Vedel je, da je general von Fritsch vodja monarhistič-nega gibanja, ki hoče postaviti na prestol cesarjevega vnuka princa Ferdinanda, češ, Hitler je svojo vlogo že opravil, Nemčija je nova, pozabljen je velikanski poraz v svetovni vojni in sovraštvo na tiste, ki so pokolje povzročili: torej zasedimo zopet naše vojaško-plemiške stolčke in začnimo zopet igrati svetovni šah. — Zato je von Fritschu nastavil past: razširil je govorico, da bo Hitler v svojem januarskem govoru ukinil Reichswehr. Von Fritsch se je ujel, prosil je Hitlerja, da bi zasedel Berlin z vojaštvom. Hotel se je torej pripraviti na upor. Seznam dokazov je bil popoln. Izvršilo se je
drugo veliko čiščenje nemške armade, ki je končno le padla na kolena. 1. februar t. 1. sicer ni bil krvav, toda učinkovit in je drugič rešil Hitlerja samo s pomočjo jeklenega, hladnega in nepopustljivega Himmlerja.
Moški radi postanejo voditelji v družbi, ženske imajo pa zopet drugo veselje, da rade vodijo moške za nos.
Kjer se lepota košati, napuh se z njo brati.
Tisti, ki misli, da je do sreče in blagostanja bolj opravičen, kakor njegov bližnji je enostranski in le redkokedaj doseže kar želi.
-o-
Ne reci jutri bom agitkal za "Am. Slovenca", ampak takoj danes pojdi in agitiraj 'n pridobi kakega svojega p"Ja" telja, da se nanj naroči?
l&^mmmmaamaemB> i
23 LET IZKUŠNJE
$ Pregleduje oči in predpisuje očala
101UeflNJ.8M[M
OPTOMETRIST
1801 So. Ashland Avenue §	Tel. Canal 0S23
0 Uradne ure vsak dan od 9. ^ zjutraj do 8:30 zvečer.
Velikonočne razglednice

tiskane v slovenskem jeziku imamo v zalogi:
VELIKE RAZGLEDNICE z lepimi slikami, s slovenskim pozdravom v kuvertah stanejo komad P°............................................10 centov
MALE RAZGLEDNICE v obliki dopisnic, pa
stanejo po 5 centov komad, ducat pa--.40c
Naročila sprejema:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Rd.,	Chicago, Illinois
Praktična priprava
za vsako katoliško družino, da jo ima za slučaj, kadar je treba klicati k bolnikom duhovnika.
Slika predstavlja takozvani "SICK CALL OUTFIT" ki se rabi kadar se kliče duhovnika.
Vsa priprava je zelo praktična. Predstavlja lep križ kadar se ne rabi, ki ga lahko obesite na steno. Narejen z orehovega lesa. Meri 10 palcev. Križ je vdelan, kakor pokrovček, in se odpre, nakar je luknja, kamor se vtakne križ, na svečnika, kamor vtaknete sveče.
Zraven; dobite 2 sveče, pripravno stekleničico za blagoslovljeno vodo, bel prtič in bato ter zraven tiskan list z vsemi navodili, kako se rabi in spravlja. Sestav je zelo praktičen za vsako hišo. Kadar se pa ne rabi pa pravi kras kot lep križ za vsako katoliško hišo. Stane s poštnino vred

znotraj prostor, oz. vsako stran pa kot
$4.50
"SICK CALL OUTFIT" druge oblike.
V lepi skrinjici, pokrito z umetnim usnjem, lepo okrašeno s svilo znotraj. Križec z orehovega lesa in zraven dva prta, dva krožnika, svečki in vsa oprema, kakor jo vidite na sliki.
Zelo pripravno za vsako katoliško hišo. Kadar se ne rabi se lepo zavije in zloži v skrinjico, isto pa spravi na suh kraj in traja leta in leta.
Stane s spoštnino . . . .
$3.50
Naročnini jo vedno pridjati zraven potrebni znesek v Money Ordru, ali čeku in isto poslati na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849